7
Novičar iz domačih io ptujih dežel.
Iz Dunaja. Letošnje leto ne bo rekrutbe, čeravno je bila že oklicana. Cesar sami so 26. dec. preklicali prejšni oklic, rekši, „da se je po domoljubnosti avstrijanskih narodov leta 1859 toliko prostovoljcov in po rekrutbi ravno tega leta tudi drugih novincov toliko nabralo, da ima armada skoro dosti vojakov; zatega voljo pa tudi v letu 1861 ne bo večja rekrutba kakor navadna".
— Večkrat že v misel vzeta nova postava za rokodelstva in obertništva (Gevverbeordnung) je prišla zadnje dni lanskega leta  na dan.    Cesarski  patent od 20.
dec, kteri oklicuje novo postavo, ki šteje 160 razdelkov, določuje 1. dan majuika kot začetni dan nove postave V današnjem listu smo na strani 4. podali svojim bravcom kratek zapopadek o nji; z natisom cele postave bomo začeli morebiti v pervem prihodnjem listu. Natis cele postave ravno v našem listu se nam zato potreben zdi, ker bo treba, da ne samo rokodelci in obertniki jo bojo natanko znali, temuč tudi župani itd.
—   Cesarski ukaz od 23. dec. določuje novo vodstvo tiste komisije, ki se peča s poplačevaujem deržav-nega dolga, in ji daje obsirniso oblast.
—   Po cesarskem ukazu imajo tudi v gornji Avstrii vse 4 k resi je jenjati, in sicer najdalji čas do konca aprila t. 1. Vradniki in služabniki, ki pridejo ob službo, se imajo kam drugam podtakniti.
—   Novo postavo za žandarje izdeluje ministerstvo notranjih oprav. Po posebnem cesarskem ukazu bojo žan-darji nek ostali v versti vojakov, sicer pa se bojo zlo p re na redil i; tudi jih v vsem cesarstvu ne bo več kot k večjemu 9000; dozdaj jih je bilo blizo 16.000.
—   Ze več let so na Dunaji velike dnarne loterije, kterih dohodki (to je, kar čez izplačane srečke ostane), so namenjeni edino za občnokoristne reči. Letos mesca majnika bo spet ena taka velika dnarna loterija, ktere nas Slovence posebno zadeva. Od dohodkov te loterije je namreč po najvišjem cesarskem povelji namenjena ena polovica za to, da se napravi deželska norišnica (bolnišnica neumnih ali norih) za Štajarsko, Kraj ns ko in Koroško, in da se gluhomutnici celovški nakloni podpora, — druga polovica pa za to, da se sozida vojaška kopelj niča v peščanskih toplicah na Ogerskem. — Kdor praša po dobičku, ki ga ponuja ta. loterija? temu damo vesel odgovor, da 300.000 gold. a. v. v vsem skupaj bo mati Fortuna (mati Sreča) iz te loterije med tiste razdelila, ki bojo srečne lože (srečke) imeli. Kdor bo tako srečen, da ga zadene perva dobivka, bo dobil 70.000 gold., — za njo pa prihaja še veliko imenitnih dobivk po 30.000, 20.000, 15.000, 10.000, 8000, 6000, 5000, 4000, 3000, 2000, 1000 gold. in tako dalje noter doli do 10, 8, 6 in 4 gold. V vsem skupaj je 4530 dobivk, s kterimi je založena ta loterija, in ki se bodo vzdignile 12. dan letošnjega majnika. En loz velja 3 g Id. nov. dn. Loži so naprodaj pri vseh ces. davkovskih kasah, po vseh poštnijah in v mnogih štacunah; vseh skupaj se jih bo izdalo 270.000. Cigar loz je kaj zadel, dobi svoj dobitek izplačan 14 dni po vzdigovanji, pa ne drugač kakor da nazaj da loz, in ne drugje kakor pri tisti kaši na Dunaji, ki jo ces. ravnavstvo loterijskih dohodkov nalaš za to postavi. Ker so dobitki podverženi štempeljnu, se mora štempeljska marka, primerna zadetemu znesku, prilepiti od zadi na loz, kteri je kaj dobil; kdor nima druge priložnosti dnarja vzdigniti, ga more tudi po pošti dobiti iz Dunaja. — Hajd! dragi bravci, čez lože! „Kdor ne vaga, je brez blaga" — pravi star pregovor — al tukaj velja še drug blag namen: sila nesrečnim ljudem, bližnim našim, ki so zgubili pamet, al kterim je nezgoda sluh in besedo odrekla, podeliti podporo, da se jim žalostni stan olajša.
Iz Stajarskega. Železnica, ki bo peljala iz Pra-garskega v Kanižo, se bo začela še ta mesec.
Iz Tersta. Z našo železnico je križ. Do Nabrežine se ni moč po nji peljati in navadni vozovi jo morajo po drugi poti nadomestovati. Silni sneg, popred pa neprenehoma dež sta razmočila zemljo tako, da se med Barkolo in Grinjano tikama železnice gora udera; pa tudi cesta sama je tukaj tako pokvarjena, da bo treba tu jo popoluoma predelati, kar pa ne bo tako hitro storjeno.
Iz Marskega. Goveja kuga se razširja pri nas od tedna do tedna bolj. Dosihmal je v 31 vaseh v 46 hlevih 167 goved zbolelo, izmed kterih jih je poginilo 44, pobili so jih 157, ozdravilo se jih je le dvoje, in dvoje jih bo
8
se prebolelo. — Okoli Dunaja so se je že zlo odkrižali. Al v Šlezii na Pruskem se razširja kuga čedalje bolj; spet se je pritepla v 3 kantone; v okolici vratislavski (Breslau) je tako huda, da je več vasi popolnoma zapertih; v vsako vas gre vsaki dan po 20 do 40 vojakov z oficirjem, da se vstavijo okoli vasi in ne puste nobene živine ven, nobene noter. — Saksonska vlada je ojstro prepovedala, da ne sme nobena živina iz Češkega na Saksonsko; kdor se pregreši zoper prepoved, plača 10 do 100 tolarjev ali pa pride v ječo.
Iz Krakova 27. dec. — Tukajsni   vradni časnik naznanja važen razpis gosp. ministra notranjih oprav do deželnega poglavarstva od 20. decembra,   v kterem glede na ©koljšine  in   potrebe  deželne razlaga   političnim   vradnijam. kterega  jezika   se   imajo   posluževati   v  svojih opravilih. Ena pervih reči — pravi gosp. minister v tem razpisu  — je,   da si   cesarske  kancelije prizadevajo,   zaupanje ljudstva vživati.    To  se  pa  drugač  doseči  ne more, kakor s tem, da kancelije, ki imajo z ljudstvom opraviti, ž njim govore   v njegovem jeziku  in  mu tudi   dopisujejo v njegovem jeziku,   ker  le  po  tej poti   more vradnik vse ljudem tako dopovedati,  kakor je treba.   Napačna   in   vzajemni   razumevnosti   nasprotna   navada, ljudem pisma v nemškem jeziku pošiljati,   ki nemškega jezika ne razumejo in ki si morajo še le  tolmača   iskati,   da jim pismo razloži', je, ne glede na mnoge druge napake, po dozdanjih skušnjah   dostikrat  kancelijam  za  tega voljo več opravila  dala,   ker  zakotni   pisači   nevednim   ljudem   lahko černo namesto belo iz pisma   povedo  in jih  tako zapeljejo, da si   dajo   po   takih   pisačih   pisanja   do  gosposk   v  rečeh napravljati, ki so jasne že same po  sebi  ali pa popolnoma dognane, le da si krajcar zaslužijo.  Zlasti takrat, ko imajo cesarske gosposke s občinami (srenjami) in s župani opraviti, je posebno treba, da se gosposka in županija prav razumete  in   se  tako   odpravijo   vse berklarije  zakotnikov.    H koncu pa   pravi omenjeni  ministerski   razpis,   da za svoje notranje  opravke  in med seboj se imajo politične   gosposke vedno nemškega jezika posluževati in nobenega dru-zega. — Upati je,   da ta   postava   bo   tudi   v   vseh   druzih deželah našega cesarstva   veljavo zadobila,   kjer je enaka potreba kakor v Galicii, — tedaj tudi v slovenskih deželah. Iz Benetk 25. dec. Danes je sam Bog odvernil grozno nesrečo,   ki   bi  se  bila   v veliki   cerkvi  sv. Marka  gotovo zgodila,   ko  se  je  težek  četverovogelcn  kamen   z   stropa sprožil in s strašnim ropotom poleg prižnice v cerkev padel, k mali potem,   ko   so   njih cmincncija patrijarh odpridigovali in lečo zapustili. K sreči ravno takrat ni bilo nobenega človeka okoli prižnice.
Iz Francozkega. Iz Pariza. Kar je prišel v zadnjem našem listu lanskega leta omenjeni spis ?5Papež pa kongres" na dan, kteri s prederzno roko sega po papeževi svetni oblasti in hoče, naj bi sv. Oče vprihodnje le bili samo župan rimskega mesta in pa pcnzijonar katoliških vlad, se na Francozkem pa tudi skor v celi Evropi nič druzega ne govori kakor od te, od nekterih preklinjane, od druzih močno hvaljene brošure, ktere dosihmal cesar Napoleon še ni zatajiti dal, tedaj on še zmiraj za njenega očeta velja. Berž potem je rimska vlada po svojem poslancu v Parizu vprašala francozko vlado: kako in kaj je s tem spisom? Tudi avstrijanska, španjolska in na poli lanska vlada so enako vprašanje zastavile. Minister Valevski je vse lepo potolažil, rekši jim, da ^dokler bo on minister, se francozka vlada ne bo nikoli ravnala po besedah tega spisa". Koliko veljavo ima pa to zagotovilo, bojo vlade tako dobro vedile kakor ves drug svet, kteri ve, da Napoleon je cesar in si sam minister ob enem; vsi njegovi ministri so le cesarjevi sekretarji. Vendar poslednje novice   iz Pariza zagotovljajo,   da   zavolj teh ho-
matij, ki jih je napravila omenjena brošura, se kongres ne bo razderl, ampak le za nektere dni zakasnil, — da kardinal Antonelli pride v zbor, in da angležka, ruska, pruska, švedska in sardinska vlada bojo podpirale francozko. — Da je omenjena brošura, ktere se je samo v Parizu ber& 43.000 iztisov poprodalo, v papeževe dežele(Romagno) pa je je šlo kot listja in trave, na Francozkem zlasti med duhovšino velik hrup napravila, si lahko vsak sam misli. Škofje so pjsali berž pastirske liste, al noben časnik se jih ne upa natisniti, ker tiskarska postava jim stopa ojstro na pete. Časnik „Univers,a ki se je edini vzdignil zoper ta spis in je med drugim rekel, da — ako se to zgodi, kar bukve te zagovarjajo, „bodo prišle strašne prekucije in naše stoletje bo zapustilo naslednikom našim strahu in groze brez konca in kraja", jebil vdrugič posvarjen; še enkrat, in za-kljenkalo mu bo. Škof orleanski je svoj pastirski list pre-menil v „pismo katoličana", in v tej podobi so ga natisnili uekteri časniki. Najhuje govori škof v tem pismu zoper milošnjo, ki jo imajo po omenjeui brošuri katoliške vlade papežu dati ter pravi: „Kaj, ubogajme! Oj, če papež kadaj tako deleč pride, da bo milošine potreboval, jo bo z večjo-častjo vzel iz rok ubogih kakor iz Vaših. 500 škofov, ki so se po* celem svetu za papeža oglasili, bo že spravila dnar za njegove potrebe skupaj, in ako bi treba bilo, bo katoliški svet mu tudi vojakov dalu. Pravijo, da cesar Napoleon bo zdaj le pazil: ali bi s svojimi nameni na Francozkem utegnil več zgubiti kakor z osvobodenim Rimom si pridobiti — in po tem bo ravnal. Govor, ki ga je imel na novega leta dan do poslancov tujih vlad, in kterega je ves svet radovedno pričakoval, je krotak, da je kaj. „ H vala lepa — je odgovoril papeževemu poslancu, ki po stari navadi v imenu vseh druzih srečo vosi cesarju — za Vaše vosila; srečnega se čislam, da Vas danes spet opomuiti morem, da, dokler je vlada v mojih rokah, sem vedno spoštoval stare pravice. Tudi Vas prosim prepričanim biti, da si bom vedno prizadeval — kolikor bo v moji moči    -   zaupanje in mir svetu dati".
Pogovori vredništva. Gosp. Jak. Saj. v KI: Prejeli vse in oddali. — Gosp. prof. J. T. na R: Hvala lepa za poslano5 sicer pa nas bo in gotovo vse bravce našega lista serčno veselilo, aka bote spolnili, kar nam je pisemce Vase obljubilo. „Novieeu so že adresirane.