Rusinska. V „Zapiski naukovaho Tovarištva imeni Ševčenka", ki izhajajo v Levovu vsak drugi mesec pod uredništvom vseučiliškega profesorja Mihajla Hru- ševskega, priobčuje znani rusinski pisatelj Ivan Franko v 6. knjigi 86. zvezka, 1. 1908., tudi za Slovence zani- mivo razpravo pod naslovom: „Emil Korytko, pozabljen slovanski etnograf." Pisatelju so bila na razpolago pisma Korytka in dokumenti dunajskega osrednjega arhiva. „Sič" (1868—1908). Almanah v spomin štiri- desetletnice društva „Sič" na Dunaju. Rusinsko akademično društvo „Sič" je prazno- valo lani štiridesetletnico svojega obstanka. Pri tej priliki je izšla pod uredništvom Zenona Kuzele in NOVI SULTÄN MOHÄMED V. JÄHÄ V MOŠEJO Mikolaja Čajkovskega v Levovu spominska knjiga, ki ima večjo slovstveno vrednost. Nad 50 „Sičovnikov" in več drugih pisateljev, ki niso bili člani društva „Siča", je objavilo v njej znanstvene ali leposlovne članke. S. J a r o č e v s k i j je napisal pesniški uvod „Poklon Domovini". Ivan Franko je priobčil dve poeziji: „Tul, kralj egipčanski" in „Zoroastrova smrt". Štiri lepe melanholične pesmice je priobčil Bogdan Lep k i j, dalje so v leposlovnem delu zastopani: V. Pačovskij, Sudič Tverdohleb, Ostap Gricaj, Vornij in Lev Lopatinskij. V prozi so pisali: Jaroslav Okunevskij, Osip Turjanskij, Grigorij Ceglinskij in Jaroslav Gordinskij. V znanstvenem delu najdemo levovskega vse- učiliškega profesorja M. Gruševskega članek o za- četku kozaške „Sič i". Drugi vseuč liški profesor Kirilo Studinski je priobčil dvoje pisem Pogodina na Denisa Zubrickega in njegovo hčer, Ivan Franko pa pet pisem Ostapa Terleckega, katerih prvi štirje nam pojasnjujejo tajne organizacije rusinskih dijakov pred petdesetimi leti, ki so bili takrat prvo- boritelji rusinskega ukrajinofilstva, peti nas pa seznani s prvim rusinskim in obenim drugim slovanskim so- cialističnim procesom v Avstriji. Ivan Braščajko nam je podal svoje vtiske med ogrskimi Rusini. Dr. Mihajlo Pačovskij nam pripoveduje o pozabljenem rusinskem pesniku Celestinu S komoro vskem, dr. Zeno n Kuzela pripoveduje o življenju rusinskih vaških pripovednikov, dr. Mihajlo Zobkov je na- pisal aktualen članek v pravnem razmerju akademikov do vseučiliških oblasti. Poleg navedenih nahajamo v omenjenem zborniku še mnogo drugih važnih in za- nimivih člankov znanstvene in leposlovne vsebine. Gradivo za zgodovino ukrajinskega kozaštva izdaje dr.Mihajlo Gruševskij, zv.I. dokumenti od leta 1631., zbral in izdal Ivan Kripakevič. — Arheografični odsek „Znan- stvenega društva imena Ševčen- ka" v Levovu izdaje Vire za zgodovino ukrajinske Rusije. Kot XIII. knjiga te zbirke je izšlo gori navedeno gradivo, katero je nabral mladi rusinski učenjak Ivan Kripakevič v treh galicij- skih knjižnicah. Knjiga obsega 223 aktov raznovrstne vsebine: pisma in povelja kozaških het- manov, kraljevska pisma koza- kom, akte kozaških komisij, razna poročila, dnevnike, in- strukcije itd. Ta zbirka bo goto- vo mnogo pripomogla k znan- stvenemu preiskavanju tako za- nimivega pojava v slovanski zgodovini kot je kozaštvo. Musij Kononenko: Stru- na, poezije 1883—1908. Založba Ranök, Kijev 1908, str. 63, cena 20 kopejk. To knjižico omenjamo kot ilustracijo k okamenelosti in mrt- vičju, ki je zavladalo na polju rusinske književnosti na Ukra- jini po onem znanem carskem ukazu z 1. 1876., s katerim se, z malimi izjemami, prepoveduje izdajati knjige v rusinskem jeziku. Knjižica bi imela biti slavnostni dar v spomin 25 letne slovstvene delavnosti precej nadarjenega pisa- telja, toda neznatna oblika, slab papir, zanikaren tisk nikakor ne razodeva jubileja. Samo, da je brošurici dodana slika pisateljeva in kratke kronologične notice o njegovem delovanju, kjer bi pa pričakovali „pred- govor", najdemo nekaj „namesto predgovora". Pisatelj izraža često na ganljiv način svojo ljubezen do Ukra- jine, toda ta sentimentalna ljubezen je tekom 25 let rodila kakšnih 30 pesmic, par povesti in poldrugo bajko. Kononenku se vidi, da je epigon Sevčenka, ni posebno velik talent, toda je simpatičen in bi se lahko v ugodnejših razmerah lepše razvil.