Naše veselje
Priloga »Slov. gospodarja" za deco.
Stev. 7.
34- Vik
*5*<
Letnik IL
Pomagal si sam!
■Na neki njivi je imela prepelica svoje gnezdo. Žito je že bilo dozorelo. Prepe-. lica je s strahom pričakovala žetve. Zato je vselej, kadar se je odstranila od gnezda, svetovala svojim mladičem, naj bodo previdni in naj ji .vse povedo, kar bodo slišali.	.	■ ■ - nihiirifitfimrttrijfN
■'G!
dar. Prepelica jdim Je odvrnila: »Ne boji te ee, mali moji! Gospodar računa na svoje sosede, a radi njih moremo doli go ostati tu.«
Ul
Nekega 'dne Je prišel posestnik njive ter si> je ogledal žito. Rekel je: »Skrajni čas je že. Treba bo poklicat} sosede, da začnemo žeti,« ^
.,	v-*-•	"
Cez par dni :Je bil gospodar zopet na njivi s svojim sinom la mu Je rekelj . ,
»čuj, ti boš šel k našim sorodnikom ter jih naprosil, naj pridejo jutri sem in požanjejo žito.«
1 Ptički so povedali' materi, kaj Je rei kel gospodar sinu. Ali ona je dejala:; »Ne bojte ee še! Gospodarjevi sorodniki bodo najprej poželi svoj« žito, pa hoda Šele potem prišli sem,«
Za nekaj dni je bil gospodar a svojim
4
sinom spet tu, pa reče;
i »Jutri bomo sami začeli žeti]«
Ko sq mladiči materi to lzporočdll, Jim je hitro naročila: »Zdaj je. čas, zdaj mo-ramo^d!«	,	.	.j"
«fo še je prepelica vrnila, so ji ptički takoj ponovili to, kar je bil rekel gospoi
Pozabljen! pevci.
v*
iKje pa so 'tisti pozabljeni pevci?« bodete vprašali. Le počakajte!
Na občinskem pašniku tam pred gozdom je velika mlaka. Pastirji navadno tu napajajo svojo živinico, ko se vračajo proti večeru domov. Tu, v tej mlaki, ljubi moji, tu so vam pozabljeni pevci. Kolikokrat ste že slišali njihovo petje, a premalo ste ga znali ceniti. Pridite z menoj, da skupaj poslušamo te veličastne — žibje pesmi]
_	^ sV . ■'
Zdaj že stojimo pred mlako In čaka« mo, da bi se koncert začel, Vstopnin! nismo plačali nič.
V	žabjem zboru nastane, preden za« čno svojo pesemoo, tišina, da bi se mi* ška ne slišala, tako mora pri dobrem koncertu tudi biti.
Kar povpraša krepak' moški glas; 7
»Kaj bi jele, kaj, kaj?«
Nekoliko časa je zopet vsa tiho, ka* kor da bi s: žabeJSejposvetovale, kako
J
slaščico bi si izbrale za'večerjo. 'A posvetovanje je kmalu končano. Tedaj se oglasi drug glas in odgovori za vse;
fr %Z"'	S-	\	j	(
f^'r3?5=r>TA^
»Grah bi jele, grah bi jele, grah, grah!« Temu pritrdi tudi tretji glas ter pravi prav odločno in trdo;- I
»Grrah, grrahh
Zopet za trenutek vse molči, a na hij zagnmi enoglasno iz vseh grl:.
! »Le ga, le ga, le ga, le ga!«
In ta »le ga« ee ponavlja z jezičnostjo in trdovratnostjo, da jo moraš občudovati. Naposled ves zbor utihne. Ali le za malo časa. Dozdeva se, kakor bi hotel zbor zbrati nove može, ali pa kakor pri koncertu, ko razdelijo godcem nove note.
Zdaj ponovi prvi pevec vpraAanje in
dobi nam že znani odgovor, katerem neutrudno pritrjuje ves zbor. In tab gre dalje brez konca in kraja, dokU pač traja poletna noč.
Pa pravite, da to ni nič? Raca na vodi, ali ni to prekrasen koncert? Pa še zastonj ga poslušamo! Ali je treba še kaj .več?,
Slavec in Sabe.
Slavec je kaj lepo prepeval v grmu
blizu loke. Cule so ga žabe v mlaki in začele iz vsega grla kvakati. To kvakanje je presedalo slavcu, zato je odletel v bližnji gozdič. Nato je rekla stara žaba drugim:
»Vidite, sestre, ker se ni mogel naučiti naše pesmi, je od sramote ostavdl ta grm. To je bilo še najpametnejše,
kar je mogel storiti, zakaj tega pač nihV, če ne more tajiti, da so naše pesmi lepše nego -njegove,«
V	gozdiču pa so obstojali popotniki in se čudili:
’ »Kako lepo poje ta ptica! Škoda samo, da nam to grdo žabje kvakanje glu-ši ušesa!«
Tako se lepo različno pojmuje.
Bezeg.
Oče in sin sta na vrtu in trebita sadno drevje. Med sadnim drevjem je ra-stel tudi velik bezeg, in sin pravi očetu: »Posekajva ta bezeg, da bo sadno drevje bolj rastlo! Cernu je ta grm tukaj?«
Oče odmajejo z glavo in pravijo:
»Bog varuj, da bi bezeg posekala! To drevesce raste prav pohlevno, in če tudi ne rodi sadja kakor sadno drevje, nam vendar koristi njegovo listja in cvetje, njegove jagode in njegov les. Neki zdravnik je rekel:
»Kadar greš mimo bezga, ee mu od-
* t '	.	‘,V	V-	■	...
Hotel je menda reči: "V •	-
v
»Varuj ga, ker ti mnogo koristi!«/
Zelena kožica, Id jo ima bezeg znotraj, in mlado listje ti pomaga, kadar te glava boli, če si ga polagaš na čelo. Bezgovo cvetje daje dober čaj za take bo-Jeani, ki prihajajo od prehlajenja, ker se po njem človek spoti. Mlado bezgovo cvetje je, ocvrto z jajci, dobra jed.
Iz bezgovih jagod dzžemamo sok, k! je dobro zdravilo v mnogih boleznih. S sokom iz bezgovih jagod rdečijo vino Nekateri ljudje izdelujejo iz bezgovit jagod prav dobro pijačo.
»Nisem vedel«, pravi sin, »da je bezeg tako koristno drevesce; odslej ga bom bolj čislal in skrbel, da bo prav lep*r rastlo.« / ~	"	;■
A. M. Slomšek.
Pomoč
Mihec ip' Na c ek sta vedela za jablano, ki je imela zrela zgodnja jabolka. Drevo je stalo pred dvoriščnim zidom skopega kmeta, ki je pazil na vsako jabolko, da ga ne bi kdo odtrgal. Okoli poldneva, ko so pri istem kmetu obedovali v hiišd, ata splezala Mihec in Nacete z dvorišča po lestvi na drevo in sta kmalu imela precejšnje število jabolk.
v sili.
Pod drevesom je baš tedaj stal neki tun j ec, ki j« iskal po potopisni knjigi, kam bi bil izlet najlepši.
Kmet je slučajno pogledal skozi okno, in je zapazil naša malopridneža. Hitro je poslal hlapca s palioo po drugi etrai ni pod drevo, sam pa je splezal po lestvi. Kaj zdaj?,
Fanta sta v smrtnem strahu zlezla na
vejo, katera je bila najbliže pri tleh, pa vendar še previsoko. Trepetajoč od groze sta poklicala tujca in sta ga milo prosila, naj jima pomaga.
Tujec je bil tako presenečen, da sta mu knjiga in palica padli iz rok, ali ker sta se mn fanta smilila, je sklenil da jima bo pomagal,
Rešitev ugank v 6. številki.
1. V jami ni nič zemlje, drugače ne bi bila jama. .	-	-
2. Molj, ker žre same luknja
3. Besede »krivo«.
4. »To« pišemo tako: t—-o.
Čistilec prej teče, potem se šele pc* ' )i, šipe pa se prej potijo, potem pa tečejo.
6. Odmev.
7. Zvon. . >
♦
Naloge.
1. Kralja1 Midasa so bogovi, za kazen Izpremenili v zlato. Koliko je bil potem vreden, če je tehtal kot človek 75 kg in če stane 1 kg zlata 30.000 Din?
' 2. Iz sledečih besed vzemi po eno črko in dobiš ime slavnega slovenskega pisatelja: ocean, vlaga, Ingo, baker, Majda, morje I	*	-
3. Dopolni s končnimi besedami:
Ali slišiš, dete — kako v logu slavček — svoje sladke pesmi Stvarnika ča-.ti in —?
4. Ko eo podirali staro hišo, so našli kos pergamenta z napisom, ki pa ni bil yeč celoten, ker ga je čas zabrisal. To 5e še ostali .
— Turki sem — zaklad. Izmeri — lipe — pred hišo tri sežnje — vzhodu in tam —.
Kakšen je bil celoten napis?
♦
Odgovori na dopise.
Martin Koron, Ljubljana. Oj, ti blaž&
ni labirinti! Ce bi šlo.po željah nekaterih čitateljev, bi bili v vsej ištevidki samo labirinti! Obljubljamo, da bomo pnl^ občili čimprej novega, morda nam bo poslal na naš poziv v G. številk: kakega kdo izmed čitateljev.
I. L., Celje. VprašaJ.6, ali bodo letos na učiteljišče sprejeti tudi absolventi meščanskih šol. Mislimo, da uradnega^ obvestila sicer še ni, ali zagotavlja ee, da bo.
'Vsem. Nekateri dopisatelji in dopisa-ieljice se jeize, če pišemo tu v odgovorih njihov popolni naslov. Mi se držimo pravila, da stavimo celo ime, če dotič. nik izrečno v svojem dopisu ne želi, da tega ne storimo. Zato pa naj tisti, ki svojega imena ne bi radi videli tiskanega, no pozabijo, da izrazijo v svojem dopisu zadevno željo, katero bomo seveda upoštevali.
Zaklical jima je, naj skočita riknj, po- sta le še gledala za naglo bežečo tro-bral je palico in knjigo in brž jo je od- jico. „	-	*
kuxil s fantičgma, kmei in hlapec pa