amerjcan in spirit foreign : IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 65 CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, MARCH 19, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. Zavezniški letalci so 23 ladij v napadu na Novo Gvinejo avijatičarji so izgubili pri napadu samo eno letalo. - Med razbitimi in potopljenimi japonskimi ladjami je bilo 12 bojnih ladij. Tako so Aifierikanci uničili Japoncem že 174 ladij. AMERIŠKE ČETE V AVSTRALIJI ZAVZEMAJO SVOJE POSTOJANKE i'ja ^ashington, IS. marca. — Mornariški oddelek danes nazna-80 ameriški in avstralski avijatičarji napadli japonsko ■2, ,Je Novi Gvineji in poškodovali ali potopili Japoncem Nelek C' letaJci z izf?ubo samo enega letala, poroča mornariški ^trab'l ^f^ bojnih ladij. Ta napad so zvedli ameriški in m |ase ^ul0C11,°vdalje naznanja,; Ameriške čete, katerih število iNk dlf!neriška podmornica1 se uradno naznanja, kot "zelo 'Je operirala v zahod-j izdatno," so zavzele svoje posto-i. ni zglasila že več j janke po Avstraliji pod svojim J1 pacifiku 'ten B„ , mese »lieno. m jo smatrajo kot poročilu o napadu naših le-japonsko ladjevje, se k^«* so med japonskimi io%ne jami- ki so bile po-ive kf^' ali. najbrže potopljene: traarki' dve lahki križarki> ,fiikovSPOrtnih ali tovornih Ni]ec ' en topovski čoln, en hii 6n Uničevalec min. zarw°Vane so pa bile: ena '"Wten velik rušilec' dva , trijeaj ena prevozna ladja M, e 6 raiisporti, en nosilec , toPovski čoln. Vrhu te-alci lltl°šte razl:)ili Japoncem iz- tioto anjŠih ladij> naj" izžubii-rni.'1 čolnov. Japonci in nlaEri>m napadu tri le- T'i in°!l!,ZjU -'eč topovskih ba- i„a obasi _letalci so poškodo. ij ^ več topovskih ba-stem ,trakoPlovnih pristanov i 0vitim udarcem ja- strah, H Jn°j? se je zvišalo H ja7«odovanih in potop- > vs °nSkih ladiJ »a Si, j, lmaJ° na vesti Ame-'%teri,^en 8'°ri omenjenih, vn s° Pomagali tudi Av-l-^one, em Pa niso zapopa-:W'gubljene japonske la-m^ so Poškodovali ali po-. 2et*ci in Angleži. Port ameriških čet in vojnega materiala . Avstralijo, je ušel štirim napadom Avstralija. vrhovnim poveljnikom MacAr-thurjem. Poročilo iz Melbourne, Avstralija, pravi, da so bile razposlane ameriške čete v taborišča po vsej Avstraliji, samostojno, ali v družbi z avstralskimi četami. Zatrjuje se, da prihajajo še vedno nove ameriške čete v Avstralijo. Ladje, ki so pripeljale ameriške vojake, so pristale v raznih pristaniščih, odkoder je bilo poslano moštvo in potrebši-ne v notranjost 3,000,000 štirja-ških milj obsežnega ozemlja. Za streho in prehrano ameriških čet je dobro preskrbljeno. Pri Mac Arthur ju, ki je prevzel vrhovno poveljs.tvo vseh zavezniških čet za obrambo Avstralije, stojita kot prva pomočnika še general George Brett, rodom iz Clevelanda, ki ima poveljstvo nad zavezniško zračno silo in vice-admiral Herbert Leary, ki poveljuje zavezniški mornarici v tem okrožju. Dejstvo, da so dospele v Avstralijo ameriške čete in pa junaški general MacArthur, je iz-nova poživilo Avstralce, ki pričakujejo, da bodo začeli zavezniki iz Avstralije z ofenzivo proti Japoncem. ; SLEDEČI SLOVENCI i SO BILI VČERAJ j IZŽREBANI: i Včeraj zjutraj ob sedmih je bilo v Washingtonu končano žrebanje onih moških, ki so se 16. februarja registrirali za vojaško službo. Iz okraja Cuyahoga so bili izžrebani sledeči Slovenci: DISTRIKT 11: Jos. M. Kaučnik, 1403 E. 51. St. Joseph F. Perko, 1436 E. 52. St. DISTRIKT 24: A. J. Piškur, 1065 E. 69. St. Joseph Trebeč, 1255 E. 61. St. Joe Blaževič, 7710 Donald Ave. P. G. Markužič, 1153 E. 74. St. G. T. Krantz, 5705 St. Clair Ave. DISTRIKT 29: Peter Tomšič, 10410 Prince Ave. Rudolf Blatnik, 8906 Union Ave. Andrew Ule, 10650 Reno Ave. DISTRIKT 35: Joseph Kne, 16901 Grovewood John Seman, 1150 E. 172. St. F. J. Medved, 1218 E. 172. St. Tony Mrsnik, 322 E. 161. St. DISTRIKT 36: Frank Dremel, 718 E. 157. St. Robert Brinovec, 707 E. 157. St. Jos. Dedič, 14508 Saranac Rd. • DISTRIKT 49: F. J. Vegel, 19200 Montery. Od Strica Sama bi rad povračila Stamford, Con. — V federalno davkarijo je prišel ■ nek moški, da se domeni z vlado glede svojih dohodninskih davkov. Uradniku je povedal, da je zaslužil pri WPA $1,600. Z a, vsakega svojih dveh otrok je dobil ocl vlade po $400 olajšave, kar znese $800. Davkoplačevalec je torej trdil, da mu dolguje vlada $800. Pol ure se je pričkal z uradnikom in zahteval ta denar. Uradnik mu je pa dokazoval, da mu daje Stric Sam $2,400 kredita in da mu ni\ treba plačat nobenega davka. Možak mii ni verjel in je, šel s svojo zahtevo še do drugih uradnikov. šele, ko so mu vsi isto potrdili, je odšel domov, ves nevoljen, ker mu godi taka vnebovpijoča krivica. y*8ala-; ^stralija. — Ko ^%alZ^ovina te vojne, >- in Prevoz ameriških 0rožJa preko Tihega Številnih nevar- V eno stevilnih nevar-C^k' na J svetlejših točk. iSZTladij- vsaka*>°- o "sovj. vJa Ve povedati o na-podmornic in pa So'ameriških povelj ni-k>Je Znali spretno iz- ,rPedom. ameriških ladij, V°sPeh . -------- Jo? V V Avstralijo, j<* do- |kNic naPade japonsWih C Vožni °m 10'000 mil-i % 24 i* ^.^^''T^prinašu Tpm?S Njegov SjH, J^nician Edward J. Xl>:- • 35- Armored ,ne Camp, N. Y. Japonske podmornice, ki so skušale napasti ladje, so bile vselej uspešno odpodene, ali uničene, predno so mogle napraviti kaj škode. Vsi napadi so se pri-godili v južnem Pacifiku ob belem dnevu in to v razdalji dveh tednov. Četrti napad so poskušali Japonci komaj 300 milj od Avstralije. Na kraj, kjer se je skrila podmornica pod vodo, so spustili globočinske bombe in podmornica ni več prišla na površje. -o- K vojakom John Smrtnik ml., sin Mr. in Mrs. John Smrtnik iz 19712 Muskoka Ave. odide v pondeljek 23. marca k vojakom. Prijatelji mu želijo vso srečo in zdrav po-vratek. Važno naznanilo Dvor Baraga št. 1317 COF ima jutri večer ob 7:30 mesečno sejo v natWdnih prostorih, čla ni so prošeni, da naznanijo taj> niku imena onih članov, ki se nahajajo v armadi. Vse najboljše! Danes obhajajo Jožeti in Pepce svoje godove. Vsem skupaj kličmo: vse najboljše k imendanu! Ob atlantski obali sta bila zopet dva parnika potopljena New York. — Dva nadaljna parnika sta bila torpedirana v nedeljo ob atlantski obali od sovražnih podmornic. Pri tem je bilo izgubljenih najmanj devet življenj, šest mož posadke je bilo ubitih, ko je bil nek trgovski parnik torpediran od treh podmornic. En torpedo je zadel rešilni čoln, v katerem je bilo šest mož, ko so ga ravno spuščali v morje. Torpedo je razbil čoln na drobne kosce in mornarje ž njim. 29 mož se je pa rešilo in dospelo v Morehead," N. C. Drug parnik, ki je imel 36 mož posadke, je bil torpediran ob 1:22 v nedeljo zjutraj. Trije možje so bili ubiti, pet jih pogrešajo, petnajst jih je bilo pa več ali manj ranjenih, ki so v bolnišnici v Charleston, S. C. -o- Trgovsko organizacijo nameravajo zopet oživeti Kot veste, je pred leti obstojala zelo aktivna trgovska organizacija, St. Clair Merchants Improvement Association. Seje je imela nekaj časa v St. Clair kopališču in pozneje v Mervarjevi dvorani. Nekaj let sem je pa ta prepotrebna organizacija spala. Zdaj se je pa zavzelo nekaj naših podjetnih trgovcev, da se ta organizacija zopet oživi. V pon deljek 23. marca ob 8:30 bo tozadevni sestanek v SND, soba št. 1. Trgovci, ki imajo svoja podjetja med 40. in 79. cesto, ter od jezera do Superior Ave. so prijazno vabljeni na ta sestanek, kjer bodo položeni temelji za novo življenje te organizacije. i Zadnja seja za Rdeči križ V pondeljek ob 7:30 zvečer se vrši zadnja seja za prireditev v korist Rdečega križa v Euclidu. Seja se vrši v.Slovenskem društvenem domu. Pridejo naj vsi zastopniki in tudi gospodinjski klub naj gotovo pride. NOVI GROBOVI Železniška nesreča pri Chattanooga, Tenn. Dva železničarja sta bila ubita in več potnikov ranjenih. Poglejte skrivljene tračnice, ki so se zvile kot slamnate bilke pritisku jeklenih vagonov. Aplonija Kevžičnik Po kratki in mučni bolezni je ; umrla na svojem domu, 55161 v j „ , carry Ave. Apologija Keržič- v predmestje Harkova Ruska armada je dospela nik, stara 61 let. Tukaj zapušča žalujočega soproga Avgusta in pet otrok: Amelia, Christine, August Jr., Ernest in Josephine in več drugih sorodnikov. Tukaj je bivala 34 let ter je bila članica podružnice št. 25 SŽZ. Pogreb bo iz Želetove. ga pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Aye, v sobote zjutraj ob 8:15 v cerkev sv. Vida ob devetih in nato na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preotalim naše ožalje. Vinko Smicklas V mestni bolnišnici je umrl Vinko Smicklas, star 48 let, stanujoč na 1387 E. 30. St. Tukaj nima sorodnikov. Rojen je bil v vasi Sopote pri Sošicah. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St." Clair Ave. danes popoldne ob dveh no Whitehaven pokopališče. 4 -o- Štiri ameriška letala so treščila pri Lima, 0. Lima, O. 18. marca. — Malo pred poldnem so treščila šest milj od tukaj štiri armadna letala. Nesreča se je zgodila ob času snežnega viharja. Farmarji, ki žive v bližini pripovedujejo, da niso videli nobenega pilota zapustiti letalo, torej so najbrže vsi štirje mrtvi. Ljudje, ki so hiteli na kraj nesreče, so videli mrtva pilota v dveh letalih, v ostalih dveh pa ne, ker sta letala gorela in niso mogli blizu. Letak so bila na potu iz armadnega zrakoplovne-ga pristana v Detroitu. Moskva, 18. marca. — Ruske čete so že dosegle vzhodno predmestje Harkova, ki ga na-zivijejo ukrajinski Pittsburgh. Meščanstvu so Rusi sporočili, da bodo kmalu osvojeni izpod nemškega tiranstva. Kot zatrjujejo ruske vesti, ,so Nemci v Harkovu ubili 30,000 civilistov, odkar ihiajo mesto v rokah. V mestu primanjkuje živeža, kuriva in luči. Kar je še tega na razpolago, imajo Nemci. S fronte zahodno od Moskve se pa poroča, da je ruska armada obkolila nemško garnizijo v Vjazmi, 100 milj zahodno od Moskve. Neka vas, 10 milj od Vjazme, je padla včeraj Rusom v roke. Ta nemška garnizi-ja dobiva potrebščine samo še potom letal, ker so ji Rusi zaprli vsa pota. -o- Zdravnikov bo malo Ako bo ta vojna trajala še kaj dolgo, bo dal okraj Cuyahoga od 25 do 40 dstotkov vseh zdravnikv armadi. Dozdaj jih je odšlo v armado že 141, kar znaša 8% članov zdravniške organizacije. Tako pride zdaj na one, ki ostanejo doma, večje breme, ker morajo skrbeti tudi za bolnike onih zdravnikov, ki so odšli v armado. Novih zdravnikov pa ne bo, ker bodo vsi oni, ki graduirajo in ki bodo imeli eno leto prakse v bolnišnicah, morali v armado, če so sposobni za to, seveda. Kratke vojne in druge vesti WASHINGTON. — Predsednik Roosevelt je ustvaril poseben urad, ki bo imel nalogo zaposliti one osebe, ki bodo preseljene iz vojaških okrajev. Te osebe bodo zaposlene pri takih delih, kjer ne bodo mogle doprinesti kake sabotaže. * * * / WASHINGTON. — Nekje zapadno od reke Colorado se bodo začele ameriške mehanizirane čete uriti v puščayskih bojih. * * * WASHINGTON. — Poslanec Stephen M. Young iz Ohio zahteva večjo plačo za ameriškega vojaka. Naša vlada naj bi plačala vojakom vsaj tako plačo, kot jo dobivajo strokovno neizučeni delavci v privatni industriji, pravi Young. * * » . ČUNKING, KITAJSKA. — Ameriški prostovoljci so v Burmi napadli flotilo japonskih letal ter jih uničili 15, druge pa preluknjali s kroglami. ♦ * ♦ MOSKVA. — Rusko časopisje je prineslo vest, da je ameriški general MacArthur prevzel vrhovno poveljstvo zavezniških čet na Daljnem vzhodu, toda niso dostavili k tem vestem nobenega komentarja. 3,000 srn je navalilo na mesto Salt Lake City; meščanstvo kliče na pomoč policijo 150 slovenskih fantov odide v pondeljek v armado v pondeljek 23. marca ob sedmih zjutraj se odpelje 150 slovenskih fantov v armado Strica Sama. Peljali se bodo z busi, ki odpeljejo izpred 814 E. 152. St., kot se nam poroča. Fantje se bodo začeli zbirati že ob šestih zjutraj. Delajo se priprave, da se jim priredi posebno odhodnico. Busi bodo peljali fante v Fort Hayes pri Columbusu, odkoder bodo^ potem poslani na razne kraje. Vsem skupaj želimo kar hajveč sreče in zdrav povratek. Zahvala za pomoč Vsem onim, ki so pomagali za prireditev v korist Rdečega križa, kot tudi Mrs. Vozel in Frank Znidaršiču, ki sta daro vala vsak po $1, se krožek št. 3 najtopleje zahvaljuje. Salt Lake City, Utah. — Več kot 3,000 srn je prignal visok sneg iz bližnjih hribov in zajed. Čreda se je sprehajala po mestu med rezidenčnimi hišami in obirala grmičje okrog hiš. čredi je sledil mlad jaguar, ki si je iskal plena, pa ga je zadela usoda, predno je mogel napraviti kako škodo: povozil ga je avto na cesti. Dozdaj je bila med srnami samo ena žrtev. Psi so pognali mladega srnjačka med hiše, kjer so ga raztrgali, predno je do- JAVNA PRIREDITEV V MESTNEM AVDITORIJU BO V TOREK VEČER 31. MARCA Odbor za civilno obrambo v okraju Cuyahoga bo priredil v torek večer. 31. marca ogromno manifestacijo ali ljudski shod v mestnem avditoriju, župan Lau-sche je razposlal vabilo za to ljudsko- zborovanje na več kot 1,200 organizacij, še posebej je povabil uniformirane krožke raznih organizačij, med temi ka-detke Slovenske ženske zveze, ki se bodo, kot nam je zagotovila Mrs. Albina Novak, tudi odzvale. K tej prireditvi ne bo nobene vstopnine in vsak je prijazno vabljen, da se udeleži. Glavni govornik bo James M. Landis, ravnatelj federalnega urada za civilno obrambo iz Washing-tona. To bo njegov prvi javni nastop. Drugi odlični govorniki bodo: župan Frank J. Lausche, inženir Stinchcomb, Daniel Moore. Mr. Landis bo povedal Cleve-landčanom o namenu in pomenu civilne obrambe, kar je zelo važno za nas vse. Na tej prireditvi bo nastopil tudi znameniti elevelandski simfonični orkester pod vodstvom dr. Arturja Rod-zinskia. Dalje bo nastopil slavni moški zbor "Orpheus" pod vodstvom dr. Charlesa Dawea. Naši Slovenci in Slovenke so prav vljudno vabljeni, da poseti-jo to prireditev. Zvedeli bodo mnogo zanimivega glede naše civilne obrambe, obenem bodo pa imeli tudi mnogo duševnega užitka z lepo glasbo in petjem. spela policija. Policija je pridno na delu, da varje srne pred psi in pa pred mladimi fantalini. Policijo, časopisje in radijske postaje so ljudje poplavili s klici na pomoč pred srnami, ki bodo napravile škodo na grmičju okrog hiš in na trati pred hišami. Neka ženska je telefonirala na policijo in v smrtnem strahu pripovedovala: "Oh, oh, nek strašno velik pes je na našem dvorišču ! Rotim vas, pridite takoj!" Potem je pa s pojemajočim glasom dihnila: "Joh, joh, pa še rogove ima." "Srne so zelo domače, ker so jih državni pazniki krmili pri vhodu v bližnjo preseko. Ko je zapadel visok sneg in pokril nizko grmičje, so se srne pomaknile proti mestu za hrano. Ko so nekateri protestirali pri policiji, da bodo napravile srne veliko škodo, je rekel nek policist: "Mi poskušamo rešiti žival pred ljudmi, ne ljudi pred živaljo." Vojak pozdravlja! Anthony Gliha iz 5605 Bonna Ave. je odšel v sredo v armado Strica Sama. Pri odhodu je naročil pozdrave za vse svoje številne prijatelje in znance. To je že drugi sin Glihove družine v ameriški armadi. Njegov brat William je že eno leto pri armadi v Georgiji. r r 6117 St. Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA'-' AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio. NAROČNINA : Za Ameriko in Kanado na leto S5.50. Za Cleveland. Do nošti. celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50: pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $7.00 _____Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year: Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada. $3.00 for 6 months: Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year. __Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. N. 65 Thurs., March 19, 1942 BESEDA IZ NARODA Pokažimo se! je prava pot- ^ se združi z Bogom, pojdi k spovedi in sprejmi vredno sv. Obhajilo! Vodstvo fare Marije Vnebovzete. -o- Nemčija je odvisna od dela svojih sužnjev Hitlerjev rajh je ustvaril iz okupiranih evropskih dežel maso sužnjev in zdaj je Nemčija odvisna za vzdrževanje svojega vojnega ustroja večinoma od dela teh držav, da vzdržuje boj proti demokratskim narodom. To je vzrok, da mora angleška zračna sila, kateri v veliki meri pomagajo ameriški bombniki, napadati tvornice v okupiranih deželah, katere izdelujejo orožje in municijo za Nemčijo. Ako bi Anglija napadala samo nemško ozemlje, bi ti glavni viri nemške vojne moči delovali nemoteno naprej. Očitek francoske vlade, da Angleži napadajo slabo, nezavarovano Francijo, je jako šepav, ker je neizpodbiten fakt, da so francoske tvornice gigantski arzenal za sovražnike demokratskih narodov, predvsem arzenal Nemčije. Poglejmo nekoliko,. kje so ti glavni viri za nemško bojno silo: Alzacija-Lorrain, ki je bila inkorporirana v Nemčijo, zalaga Hitlerja z neomejeno količino železne rude, do 30,000 ton boksita in izdatno količino aluminija. Ogromne Renaultove tovarne v predmestju Pariza izdelujejo tanke in motorje za letala. Tvornica Schneider-Creussot pri Le Creussotu izdeluje vsakovrsten vojni material. Neka tvornica, ki se nahaja nedaleč od Lyona izdeluje orjaške Focker-Wulf bombnike. Nemčija je odvisna za kemikalije in potaš od Francije. Nemški in francoski tvorničarji so bili še pred vojno v tesnem sodelovanju in ta fakt je postal toliko bolj važen čini-telj potem, ko se je Francija podala Nemčiji. Nemčija zavisi od Belgije za železo, jeklo in kemikalije. Belgijske tovarne, ki sicer niso nikdar izdelovale težko ar-tiljerijo, so bile slavne za produkcijo orožja manjših mer. To je zdaj Nemčija rekrutirala v svojo korist. Norveška daje Nemčiji aluminij. Vrhu tega ima važne ladjedelnice, ki sicer ne gradijo velike bojne ladje, pa gradijo podmornice, rušilce in patruljne čolne in pa nemške poškodovane ladje popravljajo, kar je skrajno važno. * Od Holandske zavisi Nemčija za živila, predvsem svežo zelenjavo in* sir. S tem, da je Hitler zasedel premogorove v Šleziji dobiva ta premog Italija, ki potem lahko izdeluje vojni material za Nemčijo. Brez tega premoga bi italijanska industrija takoj prenehala. Poleg tega zaklada Italija Nemčijo tudi z raznim južnim sadjem, ki je važen faktor na nemškem jedilnem listu. Balkan daje Nemčiji baker in olje. Ako ne dobi Nem- j vrsticah namen človeškega živ-čija v roke kavkažko olje, se bo morala zanašati edino na : ]-jen-ia- "Človek je zato na svetu, romunske oljne vrelce. | da spozna Boga, mu služi, ga lju- Iz gornjega je razvidno, da morajo zavezniki razbijati j j?1'. in da bo P° tem življenju z etri in w r>l' nniro n ili rio^oUK • ^i^^;;^ njim vekomaj srečen." Tu je iz- ražena modrost, ki je ne najdete v vseh knjigah sveta, ker v teh knjigah se navajajo le informacije, nimajo pa prave zveze, ne povedo pravih vzrokov; zato so lahko učene knjige, ampak modrosti ni v njih. Moderni človek pravi: "Saj ne vidim, kako naj verujem?" Poglej žico, elektroVod na cesti. | Ne vidiš elektrike. Dotakni se | droga. Kmalu boš mrtev na cesti. V tej vojski se koljejo in more v masah. Zakaj? za pra- Dragi rojaki; zadnjič ste bili vabljeni na shod v Slovenski dem na Holmes. Danes vas vabim v imenu odbora v slovenski dom na Jutrovo. Vsi, kateri ste bili in kateri niste bili tam, pridite v nedeljo, 22. marca, poslušat, pridite da z skupno močjo dosežemo, kar želimo doseči. Sedaj je še čas, Bog ve ali bomo imeli še takšno priliko kakor jo imamo sedaj. Vstopnine ni nobene. Imejmo pred očmi, da ako ne bomo delali z vsemi močmi, da ne bomo imeli uspeha. Torej, rojaki pokažimo se vsi na plan; pokažimo da držimo skupaj. Saj ga ni Primorca oziroma Slovenca, kateri bi rekel: kaj me briga moj rojak, naj si sam pomaga! Ne tega nočemo, tega ne bomo storili, saj si sami pomagat ne morejo, tudi če bi hoteli. Govorniki vam bodo skušali v kratkih besedah povedati kaj se godi našim bratom in sestram, skušali pokazat v pravi luči grozote, katere vpijejo do neba in ti kaj boš ti storil? Odgovor je samo eden, storil bom svojo dolžnost! Da dragi rojak svojo dolžnost in dolžnost vsakega je da pomaga kar je v njegovi moči. Pridite na shode, pridite v nedeljo, 22. marca, na Jutrovo. Napolnimo dvorano, naj ne bo nobenga izgovora, saj se gre za redne brate. Na svidenje v nedeljo 22. marca v Slovenskem domu na Prince Avenue. Vaša Primorka Emily Silbitzer. -o- Slovenci v Collinwoodu in okolici! "Zadnje slovo" Ali se še spomnite, ko ste odhajali iz lepe slovenske domovine in se poslovili od matere, očeta, sestre, brata in od svojih prijateljev? Gotovo je tisti trenutek še danes globoko vti-sjen v tvoje srce. Mora pa tudi biti najsrčnejši spomin tisti, ko si se zadnjikrat poslovil od Marije, mogoče na Brezjah, in z solznimi očmi vzel zadnje slovo od tiste Matere, ki te je spremljala na potu v novo domovino. Mogoče pa nisi bil tako srečen, da si še enkrat predno si odhajal šel jemat slovo od Marije na Brezjah. Potem mora biti tebi najdražji spomin tisti, ko si se zadnjikrat sprehajal po cesti in si se ob potu ustavil pred kako lepo Marijno kapelico, ki je stala ob cesti, in ko si stal pred to Marijno podobo si vzel od nje zadnje slovo ! Ali niso ti lepi in dragi trenutki še danes v duhu pred tvojim očesom? Ali ne segajo te vrstice globoko v tvoje srce, in ne želiš, da bi še enkrat lahko stal pred tisto podobo? Ampak vzel si zadnje slovo in veš, da nazaj tja te nikoli več ne bo! Kako ti je draga tista podoba Device Marije v kapelici ob cesti! Ko se nanjo spomniš, ti pride, mogoče, tudi na misel kako so te brezbožni ljudje zasmehovali, ko si hodil častit Marijo, nekateri so pa še celo to podobo trgali doli in se norčevali iz nebeške Matere. Mislil Dne 22. marca . se prične sv. isijon v slovenščini v cerkvi Marije Vnebovzete. Vabljeni ste ves čisti dobiček bo šel za kapelo "Marije iz Brezji." Torej za večer dobrega užitka, in v veselje vseh igralcev, ter v spomin na tisto "zadnje slovo," pridite vsi v nedeljo 22. marca, 1942 v cerkveno dvorano na 81. cesti, na igro "Slika Marije Pomočnice." Na svidenje, Vera -o- S elevelandskega hriba "En hribček bom kupil, bom trte sadil, prijat'lje bom vabil, še sam ga bom pil. . ." Tako mi je rekel rojak Mr. Andrej Slak. To je naš spoštovani rojak v nevvburški naselbini. To sva se z Mr. Slakom pogovarjala v Slovenskem narodnem domu v New-burghu. Med pogovorom pa so prišli na vrsto tudi vrčki, pa ne tisti vrčki iz katerih se pije pivo, ampak to je bil Mr. Joe Vrček iz 5082 Greenhurst Drive, Maple Heights. Ta možakar je zelo spoštovan med rojaki naše naselbine, ker je poznan kot priden in dober gospodar in ima tudi precej zaslug med rojaki za razna dela. Mr. Joe Vrček ni nikdar nameraval zapustiti nevvburško naselbino, pa stvar se je tako zasukala, da se mu je ponudila lepa prilika, da si je kupil v Maple Heights prvovrsten dom. Ko sem ga bil obiskal 1. marca, me je prav prijazno sprejel. Takoj so mi ponudili stol in oče Vrček so izginili nekam v spodnje prostore . . . Ha, ha, bi rekel Jaka, tc pa že nekaj pomeni. Vrnili so se in ga prinesli en vrček. Mislil sem si, no, tukaj sem pa že ta prave naletel, ker pri taki stvari mene ni treba preveč silit. Takoj smo si bili še boljši prijatelji in prisedli so še Vrčkova mama in smo se pogovarjali in kramljali. Iz pogovorov sem kajti moje mnenje je, da se mora vedno kaj povedati o naših starih pionirjih, čestitam vama k tako lepemu napredku. ičie od časa do časa kaj napišemo o naši pionirjih, je to le v podaljšanje našega narodnega življenja. S tem pa tudi pokažemo, na dela naši pionirjev in težave, s katerimi so se morali boriti v svoji mladosti za življen-ski obstanek. Nikdar ne prezri-mo starega človeka, kajti zavedati se moramo, da smo vsi na isti poti. Pozdrav, France s hriba. -o- Izrabite priliko Tem potom posebno apeliram na javnost, da se posluži lepe in ugodne prilike, katero se lahko vporabi v korist današnjih časov in potrebščin, za katere se ševna, kjer se gledalci čijo o stvareh, ki so vedno F učne in zgodovinske. Kakšne predstave Malo razloga v terii, ^ predstave ali slike naj 1)1' kazale: Naj bo povedano, ^ sestaviti lahko iz teh slik, ^ tere že lastujem, ali pa tem še k slednji predstavi k tera najamem, bi se da'0 ^ rediti 12 različnih predsts' vsaka trajajoča eno uro m četrt ure. Nobena predstavs mestu vam ne nudi več kot' in pol resnega kazanja,vse go je brezpomena. Naše P1 stave bi bile redno brez f i P Jai nov 8( se ^ d stanka za omenjeni cas; več kot dovolj, nič časa gubi, ker se kazanje vrši dveh projeetorjih. Kakovost predstav bi Pa.; la taka, kakoršne si k0"1"" kih brezbožnih ljudi. Imel si v . . , . pa tolažbo/ko si videl mlada misijon v slovenščini v cerkvi dekleta ho(Wi R Marijj y proce_ rajjyidel, da imam opravka s kaj si si—zakaj Bog ne kažnuje "ta- dobrimi ljudmi. Kletvina nima ustanavljajo in organizirajo ra. sami izberejo. Dočim J* zne skupine v naselbini. Slike so tisto sredstvo, ki naj bi se izrabilo za v namen raznih zbirk, kakor so: Rdeči križ, pomožne akcije, ali za druge podobne svrhe, ki so časom primerne, ali za katere se v teh časih zavzemajo razne ustanove. Zakaj slike? Slike so najboljši predmet, kateri je, na- eni strani tako rekoč za kratkočasje in zabavo, na drugi strani pa so slike za resno premišljevanje j času primerne. Zakaj da to priporočam je vzrok tale. Vse pri bari in samo pri bari (tolčilnici) je nemogoče izvršiti, v namen da nam prinaša korist takih blagajen. Predno ostane nekaj od tega, kar se stoči pri bari, mora narod že mnogo mnogo zapraviti, pri tem pa še mnogokrat glava boli in žep občuti občutne izdatke, končno pa ni ji oblasti, kadar jaz sam P, dim predstave, je pa 01 od odbora, kadar it* r predstavo, naj si odbor s®1 bere katere slike naj bise zale. V tem sem pa ve(jDl) razpolago da pojasnim 11 tujem da se naredi iiaJ predstava tem ki jo žeW°_ rediti. Vedite pa, da večino vse slike, bilo da pred mnogimi leti Po31ie( katerkoli prilike ali'P1? toraj se lahko spomnite _ služite vseh tistih do? očate- eP Kadar predstavo nar> Za sedanji čas do v( či, zelo priporočam slik0'-vedno >,:i' m slika in bo ostala za znamenita, to je ^ na," ki je pa več kot P^ še izboljšana ter sp°P in uglasbena z dofflač^ kvenim petjem. To Je i ■ nol kakor še bolj pomen^j« od vsega tega toliko rezultata, kakor bi ga moralo biti po toli-j igralci v Ameriki ^ $ ! odru niso doprinesli. " ^ kem trošenju vseh navzočih na taki prireditvi. ; ke iz vojske in Radi tega mislim, da bi bile j športov pa tudi izoo ^ slike obraž mesta v Vrčkovi hiši in tudi jaz slike v temu času najboljše sred- in zgodovinske, ki s0 sem se pazil, da nisfem spustil stvo in zakaj? Zato, ker v sli- pouk vsakemu. vsi, ki razumete slovensko, po- L. okinčale in so pele lepe pe sebno oni, ki že več let niste bili v cerkvi ali ste zanemarjali verske dolžnosti. Zakaj ? Tu imate nekaj vzrokov zakaj. Na prvi strani katekizma je pisan v par siji, ker so podobo z cvetljica-tiii okinčale in so pele lepe pesmi njej v čast—Njej, naši Ma- industrijo v okupiranih deželah Evrope, ker le,'ako zlomijo to, bodo ustavili Nemčiji potrebne vire za njeno bojno silo. Pri tem je pa gotovo, da bodo zavezniški bombniki storili vse, da ne bodo bombardirali civilnega prebivalstva in delavskih hiš, kjer bo to pač mogoče. Razumljivo pa je, da se bombe ne polaga z roko, ampak so spuščene visoko v zraku iz bombnika, torej precej svojevoljno padajo na zemljo, ne da bi razločevale med prijateljem in sovražnikom. Podobna usoda je čakala tudi tržaško zadružno federacijo. V juniju 1928 je morala tržaška federacija sprejeti v direktorij zastopnike italijanske zadružne zveze in privzeti (čisto slovenska organizacija) italijansko ime "Fede-razione frale Societa cooperative e di credito." V februarju nastopnega leta je pa prefekt Fornaciari to federacijo razpustil. Potem, ko sta bila razmiščeni nhp zadružni fvrWariii | teri. Ko si jemal "zadnje slo-i vo" od Marije, si gotovo rekel, "Da bi vsaj še enkrat užival i take blagodejne trenutke s Teboj, O Mati! Užival jih boš še enkrat, ako se boš udeležil v nedeljo, 22. marca, v cerkveni dvorani fare sv. Lovrenca na 81. cesti, prelepe in mične predstave, ki jo bodo vprizorili mladi člani in znani igralci igralske družine "Krka." Igra, ki se imenuje "Slika Marije Pomočnjice" je zelo primerna za postni čas. Med igro bo mnogo lepega petja in razni prizori, vseh treh dejanj, bodo zelo zanimivi, zato pa vem, da vam bo igra ugajala. Nastopili bodo sledeči igralci: znani Joseph Sustersic, kot vico ali namišljeno pravico? Ali | Pavel Mirt, voditelj gospodar-vidiš pravico? Ni bela, ne črna, j ske akademije; Mary Strekal vendar ljudje mečejo svoja živ-j kot Mara, njegova zaročenka; Ijenja proč za to nevidno pravi- kmotčka dekleta bodo: Lenka, co kakor nič vredno stvar. Ko- ! Vida Gliha; Milka, Aloise For-liko stvari je, ki jih ne dosežeš z i tuna; Ivanka, Anna Valencic; zunanjimi čuti! Vendar veš, da gosposko družbo iz mesta bodo kakšne naše kraške v'ma strela." Zdelo se mi je v pogovoru, da bi bilo prav, če bi tudi javnost kaj zvedela o tej naši stari korenini. Mr. Joe Vrček je pravi vzor pridnega in poštenega slovenskega delavca. Bil je zaposlen nad 35 let pri American Steel and Wire Co. Sedaj pa so ga poslali v pokoj in mu dali tudi zasluženo pokojnino, ki jo bo lahko mirno užival do svoje smrti. To je že drugi izmed dveh Vrčkovih bratov, ki je bil odlikovan za njih pošteno delo. Prvi, ki je dobil pokojnino je bil brat našega Jožeta Majk Vrček in sedaj pa je na vrsti še najmlajši izmed treh bratov to je Ludvik Vrček in četrti teh bratov pa je krojač. Kdaj pa bo ta dobil penzijon, tega pa ne vem. Lahko pa rečem, da so Vrčkovi bratje vse pohvale vredni. Vsi so zavedni Slovenci in bili tudi vselej pripravljeni delati za kah imamo duševni užitek! Prvič: slike danes zavzemajo vse splošno ameriško življenje in doživljaje. Dan danes je že vse v slikah; vojne slike so z vsakim tednom nove, vojne poljane gledamo na platnu tako, kot da se nahajamo tam na fronti. Kdo bi morda rekel: "Kaj mi hoče vojska?" Toda, potreba je, da vidimo tudi vojskino gorje, da si petem lažje predstavljamo kaj vojska narodom prinaša in potem lažje sočustvujemo z nesrečnimi narodi in ubogimi sinovi in očeti, ki umirajo na bojnih poljih. Na drugi strani zopet imamo slike iz zgodovine ali delov sveta, vse kar si more kdo želeti in umisliti, v tem so slike raznih športov, ki so profesijonalno posnete, razne dirke in bikoborbe. Z drugo besedo, vse kar so prikazovala in še prikazujejo gledališča v mestu, vse to se da na- kar ijal ves M In Dal 'i! Kaj "T Por® Od 8c 1, vala. Povec % »rai ft h & te % ■J U Nete k c \ Sal Nj ;rno. i« a % at Ko Poslušaj glas svoje vesti, prošnje svojih staršev, opomine katoliške cerkve, ki te je učila in vzgojila v tvoji rani mladosti! Prejmi sv. zakramente, če jih že drug niti več upravljati svojega lastnega denarja, ki so ga vložili v zadruge. Po odredbi vlade je morala vsaka slovenska hranilnica vzeti v nadzorni odbor vsaj enega zastopnika italijanske provicionalne banke. Ako ta zastopnik ni bil slučajno navzoč na seji direktorija?, ni bil noben sklep veljaven, 'l ako ni čudno, da je bil v Julijski Krajini kmalu ves slovanski zadružni sistem paraliziran. Krasne ceste, vodovodi in napeljava elektrike po Julij-! "isi prejel že leta nazaj. Išči du-ski Krajini, kar so izvajali Italijani v veliki meri, ni bilo vr- šnega miru, ki ga nisi našel brez seno na ljubo prebivalstva v teh krajih,-ampak edinole iz! Boga. Brez Boga ti je bilo tvoje vojaških ozirov. In dasi so bila ta dela v Julijski Krajini, je življenje dolga nepretrgana pre-dobilo pri teh projektih delo le malo število domačinov. Pri j vara- Bl ^ če ne bo[lo več pri. gar. I šli k njemu delat škode, jih bo iz- Torej kakor vidite je polovi- j pustil v svobodo, če ne, pa se bo co igralk in igralcev še zelo | kaj drugega zgodilo z njimi, mladih, zato pa naj opozorim i Tako veselje uživa naš rojak nekaj tudi druge fine glasbe, če je ista potrebna med slikovnimi prizori v predstavi, na primer, kadar se prikazuje slika, kako se Amerika" pripravlja na vojno; tu je treba, da svirajo razne ameriške himne in- vojni primerni komadi, že samo ta slika je nadvse druge tako vzpodbudna, da meni vsak gledalec, da je že ta slika dovolj za vstopnino, ki jo starše, da naj povejo tudi svo- Joe Vrček in če meni ne verja-! je plačal in to še ko gre v korist jim fantom in dekletom, da mete, pa kar pridite sami pogle-pridejo k tej predstavi, če rav- j dat. Joe je rekel: "Nikdar si ni-no bo igra v slovenščini. Vabim J sem mislil, da bom zapustil new-če; tukaj imate pred seboj brez- pa tudi vse prijatelje dramati- J burški zvon. Toda slišim pa ga upnost in nepopisno gorje. Kje ke od daleč in blizu, da pridi-j vsako jutro." Mr. in Mrs, Vr-je pomoč? Edino v Bogu. Torej | te v nedeljo v Newburgh. ček pa prosim, da mi oprostita, P^PPI AngiUKi kralj sl val v Londonu ^ jih napravile , Videl je nekega nl0S ^r nekaj brskal med , pa ga je sočutno vp1' " "Kako' vam Je mož?" "Izak Rotšild!" "Kako se vam Pa L P" daljeval kralj, , te vojne?" A Judek, trgovec °u,e3j/ ve, se popraska za 11 j dre odgovori: : b' "Well, ne vem, 1(i'V. Možnost je nekako ^ # ali bomo mi prema" fa ali bo pa Hitler F* ]lSv Amnak če bi bil J / v dober namen, za kar je predstava prirejena. Tako je vedno dvojna korist j mestu," je rekel v slikovnih predstavah. Prva : skrbno ozrl okrog. ^ J korist gre tam, za kar je name- ne nosliiSa "če bi bl '.i njena v njihovo blagajno. Dru- nazaj k Bogu! Za katoličana pa\ Vstopnina je samo 50 centov in ker sem jih zanesel v časopis, ga, mnogo večja pa je korist du- ne posluša,, "če — . šem mestu, bi Pre? na ime vaše žene. v v M SS k SATAN IN ISKARIOT Po nemškem Izvirnika K. Mays ^koi'aj glasno je vzkliknil. "Tiho!" sem jo svaril. "Indije vas bodo čule!" . 'Vso dediščino že imate —?" J*Waatnila. J "Upam." (t| "Kako je mogoče —?" Obiskal sem prej le Melto-l0v šotor — ." J-in vas niso zalotili?" ,rfi|,. ,5e'kakor vidite. Zlezel sem Prazen je bil. In na le- smehljivo je govoril —. Res so mislili Mogolloni še ponoči oditi nam "naproti"—. In Melton kar dočakati ni mogel, da bi nas prijel, z njimi je mislil jezditi —. Da bi vedel, kako blizu smo —. Ko Marta nič ni rekla, je na. daljeval porogljivo: "Prepričan sem sičer, da se težko ločite od mene, pa lahko _ ^ ^ _____ vas potolažim, da se bova kma- ?'Scu Pod odejami sem našel, lu, prav kmalu spet videla." I v šotor i' 1 ve; ni t tako dolgo iskali, us-^ torbo, ki je v njej najbrž kair r' Najbrž pravim, j Pogledal še nisem v torbo. ^ P°8lavitna reč je denar. . e denar imamo, tatu bomo * »e dobili." lKafmpak ne tvegajte preveč! je za denar, če —." Poro' Varen sem ko pri-Pismo v poštni vreči! t 111 moram. Predolgo sva J Ze Shajate Jn'cala.«, .9" je obžalo- J«' Toliko bi vam še rada et>ala __ \ -°i'ateSe ne b°^te! Zaenkrat iih \T-.0Stati še Pri Mogollo- ^'za -Vain ne bodo storili-|Pjetiii5teSite se na nas, vaše Kaj V° bo traJalo kvečjemu pt0sU!' Večjemu do jutri." dvignila roke. 'ega]t at vas prosim, ne ^ f*eveč! Že to je prelep Sie si upali sem. Kako «oBi odtod> da vas ne l "Pazili ?" Vam, ni nevarno! »arije moram oditi. Zbo- Sbi°kmalu pri kraju in '^o, les bilo morebiti, ne- \dlkaj bi Vas še Prosil—." storim, karkoli želi- veo' l^ati? odše1' st°Pite ne" k v°di, da zabrišete ioje, Ko bodo jutri našli di!i;; a st,, rav°' bodo mislili, pa P st< > te* l»4i sprehajali ob bre- Dan Rdečega križa V nedeljo, 29. marca, bo za našo naselbino zopet en poseben dan. Vsake vrste praznike in spominske dneve praznujemo, sedaj pa pride na vrsto ena najbolj pomembnih in človekoljubnih ustanov naše dežele in to je ameriški Rdeči križ. Ta dan je "Prihajam iz Splita" (Nadaljevanje) Potniškega prometa z ladjami v Jadranu ni Italijanske zasedne oblasti so ustavile promet z ladjami vzdolž dalmatinske obale. Promet se vrši s čolni na vesla in jadra, vendar morajo oblasti cvetna nedelja, ki bo poleg svo- prej dovoliti, da sme čoln iz jega velikega verskega pomena i» . Jaz, vas nečesa m Je dejala Polile. !1Jubjte mi, i! Ce tu" . r ni1' da bodete pa- MBB^^^^Bin solze so| Kaj Obi' Nit}, ^ se vam ne sme ia2i, ubiJejo vas, sem jO* gubi j ena. Mislite na ^^ "Hii^Jeni! Ce bi me-pF t* ' \\"V!nnetou in Emery te P0 ,ite' ilj": 2d"0' "i A iT ..... ie , P V \ T1 blizu? 'a W;Več' Vam bodeta po-* tudi ,%?anstran reke čakata. z Se mi ne bo nič zgo-j v®e hujšimi sovraž- > MeU0°PraVka' neg0 s0 pa — m njegovi rde-, sem vsikdar odnesel ^O/ri H. ^20. hi Mi e> pogumnb vzdr-P« vas in —." e D ' m« je prekinil. p]"'1 Martinim šoto-lle na noge in rado--a J!.e Po taboru. J,6 Prestrašila. , Kaj se je zgodi- li t'/"o» Je dal zna- r CŽe sklicu '1(1 ""Upi 5; ■i^nioine K nfk Sodim, sprejeli nje- iiNj oS!tdeset MogolIonov 0. Pa lln>lo' nam naproti, {jjtuS glavna bolna si- jti A< t te ------a bojna si doL Pogum- Mar-in na svidenje Ni: je roko, zlezel sem KN^.,, t 1 se mislil poto-Pri Martinem lton s' % ^htdu 8emlod- našel —. • In ^ —. Kako po- S takim podlo zaničljivim glasom je govoril, da bi bil najrajši planil nazaj, mu prisolil nekaj krepkih zaušnic, ga potegnil s seboj v reko in ga utopil. Kar gomezalo mi je po prstih. Prilika je bila res zelo ugodna. Rdečkarji so bili še na zbo-rovališču, strajže so zapustile postojanke, nihče ni pazil na breg. In komaj nekaj korakov je bilo do njega in kdo ve, ali bi mu bil še kdaj spet tako blizu. Zlezel bi k šotoru, planil, — ga udaril po sencu pa bi bil moj. In imel bi sleparja in pri-sleparjen denar —. Ampak, sem razmišljal, kaj pa bo z Marto —? Mogolloni bi koj uganili, kdo je ugrabil Mel-tona, ostreje bi zastražili Marto, slabo bi ravnali z njo —. In trdo bi prijeli tudi Murphyja. Nisem jima smel poslabšati položaja. Pa tudi meni bi trda predla. Sam bi jim končno že še ušel, toda kaj pa tovariš, ki se na njega nisem smel zanesti —! In imel sem dragocen tovor, listnico z milijoni —. Če bežiš za življenje, ne utegneš paziti na take reči. * Ne! Bolje je bilo, da sem še pustil. Uiti mi ni mogel. Potopil sem se, zlezel pod otok in poslušal. Pravil je: "Ne bom odšel sam. Tudi vi bodete kmalu zapustili tabor. In tudi tisti vaš slavni odvetnik pojde z vami." O, da bi bila pametna, sem si mislil. Da bi ga vprašala Morebiti bi j^i izdal ves načrt, ki so ga sklenili pri posvetovanju In res je bila pametna. Si je le mislila, da sem še kje čisto blizu, da slišim, kaj govorita, in da bi rad zvedel, kaj bo povedal. "Tudi jaz —?" je dejala. "Kedaj ?" "Jutri zarana." •"Sama?"-Nasmejal se je. "O ne! S tisto četo bodete potovali, ki bo napadla Ni j ore. Dokazal vam bom, kako malo se bojim vas in vaših prijateljev, vse vam bom izdal. In moja odkritost naj vam pove, da sem opravil z vami in z vašimi ljudmi. Rdeči Winnetou in tisti tako imenovani Old Shatterhand sta prišla iz New Orleansa za nami, da bi me prijela. Vi in vaš sila pametni odvetnik pa kar dočakati nista mogla, kako se bo lov iztekel, prišla sta za njima. Kaka neumnost! Meltoni so vam že vendar nekajkrati dokazali, da jim niste kos! V mojih rokah ste! Vi in vaš odvetnik. In črez četrt ure odjezdim s petdesetimi Mogolloni, da primem še Old Shatter-h-anda, Winnctoua in Angleža. Ako so še v pueblu, kamor ste bili namenjeni, bomo jezdili v pueblo in jih iznenadili, ako pa so že odšli, jih srečamo spotoma. V vsakem slučaju so toliko kakor izgubljeni. Vas in odvetnika pa vzamejo jutri moji rdeči prijatelji s seboj, da se mi ni treba vrniti. Počakal bom na n je v prelepem kraju, ki se imenuje Temni dol. In tja bodete prišli tudi vi. (Dalje prihodnjič) posvečena tudi ameriškemu Rdečemu križu. Ta dan se bodo zbrale v Eu-clidu vse narodnosti oziroma zastopniki istih, ki se niso oprijeli Hitlerja in Mussota. Torej zastopani bodo vsi narodi, ki stoje na strani naše nove domovine ter vse zavezniške sile. Tako bodo ta dan prihiteli k nam Čehi, Poljaki, Rusi, Angleži, Grki in drugi, ki jim je pri srcu demokracija in svoboda. Celo Kitajci so nam obljubili svoje sodelovanje. Kaj pa mi Slovenci, ali ni naša sveta dolžnost, da vsi kot eden nastopimo za to dobrodelno ustanovo. rterega se še niso vrnili. Kajti pomislite, da bi "Hajduk" prišel na igrišče in bi njegovi igralci pozdravili gledalce s fašističnim pozdravom. Saj to bi bilo hujše kot javna vstaja. Letovišče je popularen izraz Dalmacija je živela precej od ljudi, ki so prihajali na počitnice. Danes tega ni. Danes,-če nekdo o nekom govori, da je odšel v letovišče, vedite, da Kdor le malo pozna delovanje našega Rdečega križa, bo vedel, da ne pozna straha, povsod je prva ne oziraje se na vse nevarnosti. Povsod deli dobrote in pomoč, kjerkoli je ista potreba in pri tem se ne ozira ne na barvo ali prepričanje. Tako se sedaj pokažimo tudi mi Slovenci in videli bomo, da ko bo prfšel čas, bo Rdeči križ prej na mestu kot pa mi. če bomo mi pokazali, da se zanimamo za to ustanovo, nas bodo tudi oni znali ceniti, ko bo prišla odločilna ura za rešitev naše rodne zemlje. Seveda, odlo- j čali ne bodo oni, a pomagajo pa j nalahko veliko. Zato pa še enkrat apeliram na j vse Slovence in Slovenke iz naših naselbin, da ne pozabite 29. j marca priti med nas, ko se bomo j istega dne tudi z bridkostjo v J svojem srcu spominjali žalostne! obletnice zasužnenja in treplje-| nja naših bratov in sestra tam onkraj morja. Pred letom dni na ta dan so otožno zagrmeli topovi preko naših livah in preko vse naše svete zemlje. Na ta dan j se je pričela žalostna pot našega naroda tam doma na Kalvarijo. Spomnili pa se bomo ta dan tudi j vseh, ki so dali svoje življenje za svobodo svojega naroda in domovine. Spomnili se bomo sploh vseh, ki so padli pa žele ustati. Za popoldan bo jako pester program, pri katerem bodo sode-1 lovale različne narodnosti in i največ pa bodo sodelovala naša! kulturna društva. Torej v nede- 'l ljo, 29. marca, popoldan pridite! vsi v Slovenski društveni dom na| Recher Ave. Pozdrav, Frank Kosten. pristanišča. Za razlog so Ita- to pomeni, da je odšel v — kon-lijani navajali, da so v Jadra- • centracijsko taborišče. Tako nu angleške podmornice, ki og-|je na Korčuli. rožajo plovbo. Mogoče, kajti strah ima velike oči. Da bi nadomestili pomanjkanje ladij, so ustanovili avtobusno podjetje "Zara," ki vzdržuje promet ob obrežju z avtobusi in s tovornimi avtomobili. "Hajduk" je poslal vse igralce na dopust Italijanske oblasti so izdale ukaz, da se morajo vsa športna društva nogometna, veslaška, plavalna) v Dalmaciji včlaniti v italijansko športno zvezo. Klub, ki se ne včlani, takoj razpustijo. Razen tega so morali vsi klubi na svojih prostorih postaviti napis v italijanščini in zbrisati prejšnje napise. Večina klubov se je vpisala, da jih oblasti ne bi razpustile, a v javnosti ne nastopajo. Ne nastopajo, kajti če bi nastopili, bi jih Splitčani najmanj s kamenjem obmetavali. Tako je n. pr. "Hajduk" poslal vse svoje igralce na dopust, s ka- Ker je v Split prihajalo vse večje število beguncev, ne samo iz Hrvatske, temveč tudi iz Srbije, so jih fašistične oblasti osumile, da so krive za atentate, poškodovanja in druga dela, s katerimi je lujdstvo kazalo svoje nerazpoloženje proti Italiji. Zato so fašisti .sklenili, ter tako tudi storili, da jih pošljejo v letovišče. Nekatere so poslali na Korčulo,, druge v Lombardijo in iz teh 'letovišč' prihajajo vesti, da se letoviščarjem, kakor govorijo tudi o najhujših stvareh — "godi dobro in da so zadovoljni." Splitčani hodijo spat ob petih Kdor pozna Splitčane, ve, da so radi posedali po kavarnah ali se sprehajali po ulicah do poznih ur ponoči. Sedaj pa je to prepovedano. že ob petih, ne zjutraj, temveč popoldne, morajo izprazniti kavarne, oditi z ulic in se umakniti vsak na svoj dom. Tistim beguncem, ki so jih pustili v Splitu, sploh ne puščajo oditi iz stanovanja na cesto. .blagajniku in direktorju publi- Splitski tisk | čete JPO, SS, za njih marljivo S prihodom Italijanov je pri- J in točno delo. šel konec narodnega tiska. Itali- J * jani so si prisvojili tiskarno; Zastopnik Anton Krapenc "Nove Dobe" in sedaj tam tiska- poudarja, da ni bilo dovolj Inženir Atkoins iz Los Angele-sa je iznašel revolver, ki ob izstrelil krogle napravi tudi posnetek — sliko. . Major Carl A. Andreson inšpicira boksarskega prvaka Joe Louis-a, ki služi kci prostak v armadi Strica Sama v Fort Dix, N. J. Joe se bo spoprijel v boksu z Abe Simon in sicer 27. marca v New Yorku. Ves preostanek od te boksarske borbe bo šel v Army Emergency fond. ■ \'a gonji sliki vidimo avstralsko vojaštvo, ki utrjuje razne važne postojanke v seven).' Avstraliji, ki naj bi jim. služile v odporu proti japonskim napadalcem. T teh krajih-se tudi koncentrirajo močni vojaški oddel ki, da se pripravijo za "sprejem" Japoncev. jo svojMist, "Popolo di Spalato" (ki so%a še prej imenovali 'San Marco'), ki zdaj pa zdaj objavi še kakšno vest v srbohrvaščini. V tem listu utegnete najti oglas s tako-le vsebino: "Dne tega in tega potujem v Zagreb (ali Beograd, ali Ljubljano)." Vse ve, da je ta človek dobil dovoljenje za potovanje in da bo za petdeset lir odnesel pismo vašemu rojaku ali prijatelju v mestu, kamaT potuje, odprto seveda. "Letovišča" v Srbiji in Hrvatski Tako so prihajale vesti o nekaterih podrobnostih iz države, če prav bolj redko, kajti tudi taka pisma je včasih prestregla cenzura. Tako se je zvedelo, da se godi ljudem, ki so po "letoviščih" v Srbiji in Hrvatski, od dne do dne hijše in da se najstrožje kaznujejo poiskusi, da bi se jim pomagalo. Menjanje denarja Menjanje denarja je bilo vprašanje zase. Liro so dajali za dva dinarja in pol. Če pa ste prinesli večjo vsoto denarja, so vam kratko vzeli dinarje in ne dali lir. Pisali ste prošnje, pritožbe, pojasnila in vse mogoče, vse zastonj. Končno se je zgodilo, da je kdo dobil odgovor, da so "prošnjo rešili." In pri tem je potem ostalo. Denar pa v žepih roparjev. -o- Zapisnik seje slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora, ki se je vršila v Morrison Hotelu, Chicago, 21. februarja, 1942 publikacije med našo mladino. Zato toplo priporoča, da bi se pričelo s pisanjem o tej stvari v angleških sekcijah naših slovenskih listov, če se naša mladina navdušuje za vse druge stvari, zakaj bi jih ne pridobili tudi za slovensko pomožno akcijo. Treba jim je podati nekaj naše zgodovine, da nas bodo prav spoznali ter videli potrebo skupne pomoči. Sugesti-ra, da se apelira na vse angleške urednike naših publikacij, da pričnejo pisati o slovenski sekciji Jugoslovanskega pomožnega odbora. Predsednik Vincent Cain-lcar omeni, da so Srbi vzgojili svojo mladino in da mladi Srbi mnogo pišejo o tej stvari v agleškem jeziku. Njih organiziranje ima že lepa uspehe v javnosti. (Dalje prihodnjič) FOR ICT0RY BUY UNITED STATES BONDS * STAMPS (Nadaljevanje) Janko N. Rogelj, direktor publicite poda; svoje poročilo Moja poročila ste videli v na ših časopisih. Dela je dovolj Rad bi videl, da bi tudi glavni odborniki naših podpornih organizacij kaj prispevali k pub-liciteti, saj so njih organizacije članice našega pomožnega odbora. Akcija se razvija, uspeh b]i bil morebiti boljši zadnje tri mesece, da ni bila napadena Amerika. Sedaj menda lahko nadaljujemo in delamo s pom-nojženimi silami, saj nabrani denar bomo naj prvo investirali v obrambne bonde ter stem najprvo pomagali naši novi domovini, a ko bo konec vojne, bomo z istim denarjem pomagali našim bednim bratom in sestram onkraj morja. Priporočam tudi, da se sestavi imenik glavnega odbora JPO, SS ter se istega priobčuje v naših listih, da bodo ljudje večkrat videli, kdo so voditelji pomožnega odbora. Istota-ko bi se lahko sestavilo imenik lokalnih odborov JPO, SS, da bi po posameznih naselbinah MALI OGLASI Osebni dohodninski davek Trgovci in privatne osebe, ki imajo kakršnekoli delnice (shares) in ki dobivajo dividen-de, morajo zdaj izpolniti Pei'-sonal Income State Tax. Zadnji dan je 31. marca, 1942. Vse potrebne informacije dobite pri dobro poznanem Marian Mihaljevich, 6424 St. Clair Ave. (Mar. 19, 26) Poslopje naprodaj Naprodaj je poslopje, v katerem se nahaja stanovanje in trgovina; v jako dobrem stanju; jako zmerna cena. Lastnica je vdova. Oglasite se na 542 E. 185. St. Telefon IVan-hoe 0145. (67) 3 hiše za 4 družine Prodati se mora zaradi zapuščine tri hiše za 4 družine v slovenski naselbini. Prinašajo preko $100 na mesec. Za na-daljna pojasnila se obrnite na i J. Tisovec 1366 Marquette Rd. blizu St. Clair in 55. St. (67) Kuharica dobi delo Sprejme se kuharica za re-stavrant; delo je od 4 popoldne do polnoči in samo šest dni v tednu. Oglasite se na 390 E. 156. St. _(66) Zidano poslopje naprodaj Po jako zmerni ceni se proda zidano poslopje, v katerem sta , . dve prodajalni, tri stanovanja vedeli, kdo so lokalni uradniki. jn dvg garaži Nobenih izboij. Apelirati bi se moralo tudi na vse lokalne odbore, da izročijo nabrani denar v blagajno slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora. Poročilo se sprejme. Cena na debelo za vsakogar „ . .. T „. , .i VARNISI. ENAMEL lajnik J os. Zaiar tuai pnpo- Vsa barva in stenski Dapir po znižanih roča, da se kupi obrambne bon- „,cf?ah on,-, de, kar bo storilo dober vtis na vse, ki se zanimajo za pomožno akcijo in za našo novo domovino. Pravi, da se bo pričelo sedaj večje zanimanje za naše delo v Jolietu, kamor so povabili slovenskega ministra Franceta Snoja, da jim bo govoril o razmerah v Sloveniji. Končno omeni, da bi tudi njegova or- šav ni potreba. Nahaja se na 14301-03 Sylvia Ave. Pokličite ENdicott 8262._(66) Ves nov 1912 stenski papir! 10018 ST. CLAIR AVE. blizu E. 101. St. ganizacija rada prispevala v blagajno JPO, SS, toda po sedanjih pravilih ne more tega storiti, ker imajo v pravilih točko, da se ne sme darovati v dobrodelne namene. • Stavljen, podpiran in sprejet je predlog, stavila ga je sestra Marie Prisland, da se uradno zahvalimo predsedniku, šivilja dobi delo Delo dobi ženska, ki ima izkušnje v šivanju moške obleke. Vprašajte na 6905 Superior Ave. _ (x) Zelo lepa prilika Naprodaj je gostilna in restavracija, ki ima licenco D-5. Ima vso najmodernejšo opremo. Nahaja se na najbolj prometnem vogalu na St. Clair Ave. v sredini slovenske naselbine. Cena je jako ugodna. Ne zamudite te prilike, ki se vam nudi. Lastnik mora prodati, ker sta sama s ženo. Naslov izveste v uradu tega lista. (x) * * * * Za las je manjkalo ROMAN * * * "Da. Rešite Jacquesa in pri vsem, kar mi je svetega vam obljubljam, da se bom umaknila v samostan in da ne boste nikdar več slišali mojega imena." Grofica jo je presenečeno pogledala. V njenih očeh je bil - dvom in nezaupanje. Taka vdanost se ji videla pregloboka, da se ne bi za njo skrivala kaka zvijača. "Vijbi to v resnici storili?" je vprašala. "Brez oklevanja." "Vi bi doprinesli tako veliko žrtev zaradi mene?" "Zaradi vas? Ne, gospa, zaradi Jacquesa." "Vi ga zelo ljubite, kajne?" "Dovolj, da mi je tisoč krat ljubša njegova sreča od moje lastne. Tudi če bi bila živa pokopana v globočinah samostana, bi me osrečala zavest, da se ima meni zahyaliti za svojo rešitev; tudi bi manj trpela spričo zavesti, da ga ima druga, kakor če bi moral nedolžen trpeti na galejah." Toda grofičin obraz se je čedalje bolj temnil. Nazadnje je vzkliknila z ošabno ironijo: "Občudovanja vredno!" "Gospa!" "Vi se kanite odpovedati gospodu de Boiscoranu. Ampak ali bo potem ljubil mene? Sami veste, da ne: Vi veste, da ljubi samo vas. Česa se vam je treba bati? Tudi če boste v samostanu, vas bo ljubil le še toliko bolj goreče, dočim bo mene še bolj sovražil." "On ne bo nikdar zvedel be- KAJ NAJ NAPRAVIM? —da varjeni svQ.i avto ored večjo nevarnostjo tatvine? Nedavno je bil nekemu moškemu ukraden avto iz njegovega dvorišča ob belem dnevu. Nauk: ne prezrite nobene previdnosti. Tudi če ste doma, ne pustite avta na cesti. Imejte ga v garaži in zaklenite oboje, garažo in avto. Ne pustite nikdar ključev v Avtu ... in ne pusti motorja nikdar v teku, tudi če skočite samo za par sekund v prodajalno. Mnogo avtov je bilo ukradenih na ta način—in upamo, da vaš ne bo. Ta nasvet Standard Oil je ANOTHER (s||o) SERV/CE Skrb za. vaš avto—skrb za deželo East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 8e priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo totn<"> in dobro. FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9359 6% pivo, vino, žganje in dober prlgri. zek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj Kraška kamnoseška obrt 1542S Waterloo Rd. KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAI NIČA NAGROBNIH SPOMENIKOV Vsak Pftek FISH FRY FINA PIJAČA Se priporočamo KERN NIGHT CLUB 16901 Grovewood Ave. JOSEPH in FRANCES KERN, lastnika (ZI > '.rejM RE-NU AUTO BODY CO. 982 East 152nd St. popravimo vaš avto in prebarvamo da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC G Len vlile 3830. sedice o najini kupčiji." "Pa kaj zato? Saj jo bo lahko uganil. Ne, jaz vem, kaj me čaka. Jaz sem slutila dve leti, kaj prihaja—to agonijo spričo dejstva, da se mi je bolj in bolj odtujeval. Ah, česa se nisem poslužila, da bi ga obdržala pri sebi! Toda vse je bilo zaman. Jaz sem mu postala breme. Ljubezni do mene ni bilo več v njem; in moja ljubezen je postala zanj breme, težje od topovske krogle, ki jo bo moral vlačiti na verigi za seboj na galeji." Diana se je stresla. "To je strašno!" je zamr-mrala. "Strašno? Da, toda resnično. Vi ste videti presenečeni. To je zato, ker uživate še zgodnje jutro vaše ljubezni; počakajte, da se znoči, potem me boste razumeli. Mar ni zgodba sleherne nas žensk enaka? Jaz sem videla Jacquesa pri mojih nogah, kakor ste ga videli vi pri svojih; prisege, ki jih je naslavljal vam, je nekoč dajal meni; in ko mi je prisegal ljubezen, je njegov glas prav tako drhtel strasti in pričakovanja, kakor pozneje, ko je prisegal ljubezen vam, me božal z enako strastnimi pogledi. Ampak vi pričakujete, da postanete njegova žena, kar jaz nisem bila. Ampak kaj pa to pomeni? Kaj vam on pripoveduje? Da vas bo vedno ljubil, ker ima njegova ljubezen božji in posvetni blagoslov. Mene pa je zagotavljal, da so bile vezi najine ljubezni baš zato najmočnejše, nerazdružlji-ve, ker je bila ta ljubezen prepovedana. Vam je dal besedo; tudi meni jo je bil dal. In jaz sem mu dala vse—svojo čast in čast svoje družine in če bi mu imela še kaj dati, bi mu dala še več. V povračilo sem bila izdana, pozabljena, zaničevana, da sem se v obupu pogrezala globlje in globlje; in zdaj sem morala postati še predmet vašega sočutja! Saj mi je znore-ti! In jaz da bi se zdaj odpovedala maščevanju? Da bi bila tako neumna, tako slepa, da bi se dala prepričati vašim hinavskim solzam? Da bi omogočila vašo srečo na račun mojega ugleda? O, gospodična, ne gojite nobenega takega upanja!" Ko je nehala govoriti, je bila popolnoma hripaya. Nato je dva ali tri krat stopila gori in doli po sobi. Nazadnje se je ustavila pred Diano ter jo vprašala: "Povejte mi, kdo vam je na-svetoval ta korak ter vas poslal k meni, da me tako nesramno žalite?" Diano je prevzemala taka groza, da skoro ni mogla govoriti. "Nihče," je zamrmrala. "Gospod Folgat?" "Ne ve nič o tem." "Jacques?" "Jaz ga nisem videla. Ideja se je pojavila sama od sebe, kakor navdihnjenje od zgoraj. Ko mi je dr. Seignebos povedal, da ste odpravili brechyjskega župnika, sem rekla pri sebi: 'To bo poslednja in največja nesreča. Ce grof izdihne, ne da bi preklical svoje pričevanje, ne bo Jacques nikdar popolnoma rehabilitiran, niti v slučaju, da se dokaže njegova nedolžnost.' Nato sem se odločila, priti k vam. Ah, tako težko se je bilo odločiti. Toda jaz sem upala, da se vam bo zganilo srce, da vas bo dirnil obseg moje žrtve." Te besede so resnično vplivale na grofico, kajti kakor ni no- beno srce popolnoma pokvarjeno ali poplnma nepkvarjeno, tako t,udi njeno ni bilo še popolnoma zakrknjeno. Pod vplivom Dianinih besed je začela njena trma tajati. "Ali bi bila to tako velika žrtev?"' je vprašala. V očeh uboge mladenke so se zableščale solze. "Svoje življenje vam ponujam," je odgovorila. "Kajti predobro vem, da tam ne bo treba biti dolgo ljubosumna name." Iz sosednje sobe se je zaslišal slaboten glas: "Genevieva! Pravim, Gene-vieva!" % "Takoj pridem k tebi, dragee," je zaklicala skozi vrata grofica, nato pa zaprla vrata in se spet ornila k Diani ter jo s strogim glasom vprašala: "A kakšno jamstvo mi nudite, da boste držali svojo obljubo, če rešim Jacquesa?" Mladenka se je spustila na kolena pred grofico, 'moleču-joč: "Obljubi mvam vse, kar zahtevate, samo rešite Jacquesa. Imejte usmiljenje z njim. Ah, če bi ga tako ljubili kakor jaz, bi ne oklevali." Grofica jo je prijela za roke ter ji pomagala na noge, nato po jo nekaj trenutkov držala za roke ter ji molče gledala v obraz; pri tem so se ji prsi burno dvigale in njene ustnice so drhtele. Nazadnje je s tresočim se glasom vprašala: "Kaj bi radi, da storim?" "Pregovorite grofa, da prekliče svojo izpoved." Grofica je odmajala z glavo. "To je nemogoče. Vi ga še ne poznate. On je železen človek. Kar enkrat reče, pri tem obstane, pa če bi ga deli na žerjavico. Vi ne morete niti slutiti, kako je trpel in kako divje zdaj sovraži, kako ga žeja po maščevanju. Saj je mene pozval k svoji smrtni postelji samo zato, da me muči. Komaj pet minut je tega, kar mi je rekel, da umre srečen, ker je s svojim pričanjem spravil Jacquesa na galeje." Grofica je bila premagana; v njenih očeh so se zasvetile solze. "Revež je bil tako kruto pre-izkušan!" je nadaljevala. "Mene je ljubil do brezumnosti; bila sem mu vse na svetu. In jaz —. Ah- če bi človek vedel, videl v bodočnost. Ne, jaz bi ga ne mogla nikdar pregovoriti _>> Diana je skoroda pozabila na svojo lastno žalost. "Saj tudi ne pričakujem, da bi to vi storili," je dejala zelo mehko. "Kdo pa?" "Župnik iz Brechyja. On ga bo znal omajati. On lahko govori v imenu Boga, ki je na križu odpustil tudi onim. ki so ga križali." Grofica je še nekaj trenutkov oklevala; naposled pa, ko je končno premagala svojo užaljeno samoljubnost, je rekla: "Dobro, poklicala bom duhovnika." "In jaz, gospa, prisežem, da bom držala svojo obljubo." Toda grofica je ustavila Diano, rekoč: "Ne. Jaz bom poskusila rešiti Jacquesa brez da bi zahtevala kake pogoje. Naj bo vas. On vas ljubi, in vi ste bili pripravljeni, žrtvovati svoje življenje zanj. On je pozabil mene; toda jaz bom žrtvovala svojo čast zanj. Nato je odprla vrata v dvorano ter poklicala brechyjskega župnika, dočim se je Diana vrnila k svojim prijateljem. II. Gospod Daubigeon je zvedel naslednje jutro od svojega prvega uradnika, kaj se je zgodilo in da je postala obravnava proti Jacquesu zaradi usodne napake neveljavna. Odvetnika, ki sta vso noč prebila pri posvetovanju, sta se požurila, da sta takoj zjutraj predložila sodišču zahtevo po novi obravnavi. Gospod Daubigeon mi prav nič prikrival svojega zadoščenja nad to novico. "Ah," je vzkliknil z največjim zadovljstvom, "to bo povzročilo prijatelju Galpinu ne- majhne skrbi in znatno pristri-glo njegove peroti; in vendar sem ga celo opozoril na dotične vrstice v Horacu, kjer govori o Phaetonovi žalostni usodi in pravi: 'Terret ■ambustus Phaeton avaras Spes.' Ampak on me ni hotel poslušati, pozabivši, da je sila brez previdnosti nevarna. 'Vis consilii enfers mole ruit sua.' Nu, in zdaj je v lepi kaši, o tem ni dvoma." Nato se je naglo obleke!-se napotil k Galpinu, dat-"poučil o vseh podrobnost deve," kakor je dejal svojf-uradniku, v resnici pa zaW_' bi ga dražil ter se naslaja'5 njegovo zadrego. Galpina je našel straši ^ jarjenega in pripravi'®5 puliti si lase. . 'J (Dalje prihodnji«) Kupujte obrambne NC it? fbp em #/// Vedno je čas za ene minuto P0"''^!* ena steklenica ledeno-mrzle C® i iz vaše ledenice napravlja ta £0i» 1 its okropčilne. Kupite t'oca-.fI1ir pripravnem kartonu za šest s . . . naprodaj povsod. 1 CLEVELAND COCA-COLA BOTTLlN® PRospect 0333 1— Gredoč navzgor! Ko se PERIAL odpravil, smo vedeli, da se podaja na višja mesta. Žganje z IMPERIAL prijetnim duhom, imenitnim okusom in neprimerno gladkost, je bilo gotovo, da prekorači— in sicer hitro! 2_In kvišku . . . IMPERIAL ie v kratkem času skočilo naravnost med voditelji. Kvišku— in preko! V eni državi je naprimer šel IMPERIAL kvišku in prekosil 332 dolgo establiranih vrst, da je prišel na prvo mesto in tam poslej ostal. 3—In najvažnejše! Danes je IMPERIAL najbolj napredujoče žganje v Ameriki. Poskusite ga zakaj! Vprašajte za to izbor-no žganje pri vaši bari, da ga poskusite—ali pa vzemite steklenico na poskušnjo domov. Pokusite ga, da veste zakaj je prišlo na prvo mesto. Quart CODE NO. 2IS7-A P ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna rabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEnder^" C Sr. S Gornja slika je bila posneta na vojaških Severni Kaliforniji in nam preds;lavlja vojaka S oklopnem avtu v času, ko ostalo vojaštvo ft avtomobile in buse, ki so jih pripeljali na poto vrov. Vojno poveljstvo dovoljuje priobčitev slik6' 'i m Sel la | D** . je Jo. ^ Sodb, feu H l tli M. . h Ml "N Peli k S H k, la K< > £ b % >1 $ Si s ?'>v ? M6 s h \1 Ijov Ss l'QJ V VJ t