Stev. 161.
V Ljubljani, četrtek, 21. julija 1921.
PoStnina plačana v gotovini.
Leto I.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto K 144*— za pol leta K 72*—
Uredništvo !n upravništvo v Ko* pltarievl ulici štev. 6 — Telefon uredništva štev. 50 — Telefon
s= upravništva štev. 323 t=
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36*— za en mesec K 12*—
V UPRAVI STANE MESEČNO K10'— TSTFTB*,. \VS1^^ LIST P0SAMEZNA ŠTEVILKA 80 VIN.
UMI na biušega notranjega ministra
DraSboulča.
DraiHovU — mrtev-
Zagreb, 21. julija. V Delnicah v gorskem kotarju, je včeraj neznanec izvršil atentat na bivšega notranjega ministra
Milorada Draškoviča. Iz revolverja je oddal nanj tri strele, ki so ga zadeli v prsi, Draškovič je bil na mestu mrtev.
Kroani boji n HlbanilL
HuIsEeanie na vols&e.
V	Albaniji so se miriditi uprli zoper iransko vlado in se vrše notranji boji. Ali vstaja delo Albancev samih ali pa je ao drugi odzadaj, se seveda še ne more vedeti. Za našo državo seveda nastane o znost, da svoje meje dobro zavaruje, y imamo hvalabogu zadosti vojaštva, nič	™ Se	nas revolucija v Albaniji
če	^e'	)e	vse obsodbe vredno,
j .. eiQokratsko časopisje skuša zopet de-razpoloženje za vojaške akcije. Tako -k^j &Jutro« danes skuša natveziti javno-ori- S° severni Albanci prišli k nam s P °snjo, da deželo zasedemo! Prvič je to Popolnoma izmišljeno, ker nas Albanci vi-e n_e morejo, drugič pa, če bi tudi bilo *®i nimamo mi v Albaniji ničesar iskati, zvestno časopisje venomer hujska na ojsko, zdaj tu, zdaj tam. Ljudstvo pa hoče miru — in to si zapomnite!
• * *
„ Belgrad, 20. julija. (Izv.) Na včerajšnji Ni ministr. sveta je vlada obširno razpravljala o korakih, katere je prisiljena 'P°dvzeti, da osigura varnost naših mej Pred event. upadi upornih Albancev. Od ^banske meje in iz Cetinja došla poročila Izvijajo, da se vrše med upornimi Miriditi, a ere vodi Džoni, in med četami tiranske
vlade, v okolici Skadra ljuti boji, ki zavzemajo od dne do dne večji obseg. Tiranske čete dobivajo po vsi verjetnosti izdatno pomoč od Italije, ki jih bogato zalaga z orožjem in municijo. V pristanišču Sv. Iva-, na Meduanskega so Lahi baje izkrcali šest topov, 14 strojnic in 600 zabojev municije.
Naša vlada stoji na stališču, da se ne bo vmešavala v notranje zadeve Albanije, pač pa bo skrbela z vsemi razpoložljivimi sredstvi za to, da ostane naša meja nedotaknjena.
Belgrad, 21. julija. Včeraj se je ministrski svet v svoji seji bavil s položajem v Albaniji in sklenil, da varuje v bojih med tiransko vlado in Miriditi nevtralno stališče.
Priren, 21. julija. Med četami albanske vlade in Miriditov se vrše krvavi boji. Albanska vlada upa, da bo vstajo obvladala. Čete vlade so dobro oborožene in podpirane od italijanske redne vojske.
Vstaja se širi proti mestu (?). Glavne čete prodirajo v smeri Lješ—Oroš, Lješ— Ksela, Skader—Puka.
Belgrad, 21, julija. Tukajšnja »Tribuna« poroča o dogodkih v AJbaniji in poziva vlado, da podvzame akcijo v Albaniji, ker so naši interesi ogroženi.
Krooses fespIiallzEm.
Nasilje C£enanSneh tovarnarjev v DaBmaciil.
Sociaialdemolirati in einlmil ss pogajajo.
k Zagreb, 21, julija. Danes se vrši tu ceni ren°a ^c^demokraške stranke in "Mmašev, da se združita obe stranki v
eno. Socialdemokrati zahtevajo, da cen-trumaši priznajo amsterdamsko konferenco,
Za enakopravnost naših sinov.
divjega militarizma je popolnoma materialističen. Zato v vojaškem stanu ne 01®o mogli pričakovati najbolj nežnih Cvetk bratstva in ljujbezni, čeprav so tudi v Vojaških suknjah časti vredni ljudje s temi lastnostmi. Splošno pa je militarizem ^\vseh narodih reprezentant sile in pov-j°7 se ljudstvo bori proti militarističnim pzavaim. Tudi pri nas je to — žal — ze-0 Potrebno- Pritožbe naših fantov od mno-s°kje so zelo glasne. Posebno iz Splita se ® Pritožbe vedno ponavljajo. Tam je v gar-r21# 13. pešpolk, v katerem je zelo veli-I60 število Slovencev. Pri tem polku mora-1° vladati uprav neznosne razmere, kar 0am dokazuje interpelacija, ki jo je vložil Posl. dr. Janko Šimrak na vojnega minica. V tej interpelacije se glasi:
Druga četa I. bataljona 13- pešpolka v “Plitu je 29- junija 1921 na dan sv. Petra P^vla, ki se v katoliški cerkvi praznujte kiot velik praznik, morala na vaje na Petrovo poljano pri Splitu. Pešec Stjepan gubotič je zaprosili v imenu, svojih katoliških tovarišev g, potpukovnika Bajaloviča. ^ jih pusti v cerkev. Ta pa je na prošnjo ^■govoril: »Kakovo Petrovo? Nema Pekova kod mene, ni crkve! Marš deset dana k Zatvor!« Ko je o tem čul kapetan Gojko jJ°vanovič, je tudi on obsodil Subotiča in e pet do šest pešcev katoliške vere na N dnevni zatvor.
Nadalje ugotavlja poslanec dr, Šimrak ^ Svoji interpelaciji, da se pod komando teh dveh gospodov dogajajo večkrat slučaji ** so znak protizakonite nestrpnosti proti vojakom katoliške vere- Isti kapetan Jovanovič je edinemu Židu svoje čete na dan Piegovega praznika dovolil, da praznuje m odide iz vojašnice.
Poslanec zahteva od ministra, da se favnanje z vojaki v Splitu preišče, ker je s&m minister že obljujbil v ustavnem odbori!, naj mu poslanci naznanijo vse slučaje, tnterpelant ugotavlja končno, da je n. pr. 4. bataljon na dan sv. Petra in Pavla imel cel dan prosto — da so vojaki mogli v cerkev, Tedaj zadene krivda le poveljstvo 1.
bataljona, ki vsled tega zasluži strogo kazen-
Tako interpelacija.
To so razmere, ki ne smejo ostati nekaznovane. Pogrešeno pa bi bilo, ko bi kdo iz tega hotel metati krivdo na srbsko ljudstvo samo. Saj srbski momci pod takimi razmerami ravno tako trpe pot naši. In pribiti moramo še tudi to, na podlagi informacij, ki smo jih prejeli od bivših vojakov, ki so služili pri tem polku v Splitu, da se tudi med takozvanimi slovenskimi ali hr-vatskimi častniki dobe ljudje iste vrste kakor sta gospoda Bajalovič in Jovanovič. Tam je neki podporočnik Seitz (beri Zajc), ki je došel iz Maribora, kateri je našim fantom vse prej nego ljubezniv. On posebno rad uporablja sabljo. In končno se celo nekateri posamezni slovenski in hrvatski podčastniki odlikujejo v nelepem postopanju z našimi fanti.
To smo hoteli pribiti za vzgled, da ta duh surovega in brezobzirnega militarističnega duha ni doma le med Srbi, ampak tudi med nami- Ta duh je treba izkoreniniti. To je predvsem dolžnost krščanskih ljudi ki morajo po svojem prepričanju pobijati vsako nasilje in krivico, najsi že bo ta plod kapitalizma ali militarizma, Obcje je namreč doma v nekrš canskem materializmu.
Mi zahtevamo enakopravnost naših slovenskih in katoliških sinov. Enakopravnost je najprvotnejši pogoj za obstoj države,
fTefffta železniška nesreča ® SMua.
Zagreb, 21. julija. Sinoči ob 18. uri 30 min. je po železniškem mostu pri Sisku korakal oddelek vojakov, ki se je vračal z vaj. Nenadoma je izza ovinka, zaraslega z grmovjem, prigrmel orientni ekspresni vlak, ki ga je vlakovodja zadnji hip sicer skušal ustaviti, a zaman. Vlak je zavozil v vojake, od kateri hso 3 takoj obležali popolnoma razmesarjeni pod kolesi, sedmero je bilo tako težko ranjenih, da ni upati na okrevanje. Precej je lahko ranjenih. Mrtve in ranjene vojake so prepeljali v Sisek. Nesrečo je zakrivil častnik, ki je vojaštvo vo-,dil preko ozkega železniškega mostu.
Split, 18, julija. Tukajšnji cementni tovarnarji, ki so povečini tuji kapitalisti, so pretekli teden z osemdnevno odpovedjo vrgli na cesto vse delavstvo, češ, da so zaloge prepolne in izvoz nemogoč.
S tem činom hočejo cementni tovarnarji končno prisiliti viado, da bi ukinila vsako carino na izvoz cementa, kar že dolgo zahtevajo.
Tu se zopet vidi vsa brezvestnost kapitalizma. Po vsej Jugoslaviji je stavbena delavnost ovirana, ker manjka cementa oziroma je predrag. Cementni tovarnarji
pa kopičijo zaloge, ki jih hočejo na vsak način prodati v inozemstvo. Da bi bil profit večji, zahtevajo vrhu tega od države, naj se odpove carini. V dosego svojega namena se ne strašijo vreči na cesto na stotine delavskih družin in jih pustiti brez kruha. Kaj poreče nato minister za socialno politiko dr. Kukovec? Pozivamo ga, naj stori svojo dolžnost in zaščiti delavstvo pred nasiljem tujih kapitalistov!
Jugoslovanska Strokovna Zveza je z& delavstvo posredovala že v Splitu in v Belgradu,
Failsloosfta nasilja 0 Mr?.
Po tržaških listih posnemamo: Minolo nedeljo se je nenadoma pripeljalo v Izolo do 40 tržaških fašistov. Začeli so na ulici ustavljati ljudi, jih preiskavah in pretepati. Prišlo je do izgredov, pri katerih so fašisti >delalk z bodali in revolverji ter več oseb težko ranili. Potem so šli na inu-nicipij, kjer so s kladvi iz zida izbili — star rimski grb, ki so ga smatrali za avstrijskega! Popoldne se je pripeljalo s parnikom na Izolo mnogo izletnikov, ki so nič hudega sluteč prišli na veselico italijanske ljudske stranke. Zvečer je prišlo iz Trsta še več fašistov. Ko so se izletniki vračali z veselice ljudske stranke, so jih fašisti čakali ha trgu in jim ukazali, naj dvignejo roke. Prvi so to storili, mladi učitelj Zusto-vich je pa v strahu stekel. Eden fašistov je stekel za njim in mu s težkim orožjem razklal glavo. Zustovich je pstal na mestu mrlič. Tedaj se je polastil ljudi nepopisen
strah. Vse je bežalo, kamor je kdo mogel. Strah je bil tolik, da so tisto noč v Izoli štiri matere prezgodaj povile. Naslednji dan se je vse mesto ovilo v črnino — iz vseh hiš so visele črne zastave, a med prebivalstvom v mestu in oko-ici je zavladalo strašno ogorčenje proti fašistom. Ko se je pokazal na ulici lastnik kavarne Central, kjer so se bili fašisti prejšnji dan utaborili, so ga hoteli ljudje vreči v morje. Delavci v tovarni za sardine so v znak protesta proti fašistom stopili v štrajk. Posebna de-putacija, v kateri so bili zastopniki vseh strank, je pa šla s pritožbo k izrednemu komisarju. Ob sebi se pa razume, da vse to ne bo nič pomagalo, fašistovskim morilcem se ne bo skrivil las in bodo še naprej uganjali svoja divjaštva. Tako ima tudi Italija svoje vrste ljudi, ki z nasiljem >rešujejor domovino.	1
^(ultura.
Biva kn|igB>
Te dni sta izšli na našem jugu dve knjižici, ki moramo na nje opozoriti našo javnost.
V	Zagrebu je izšla 170 strani obsegajoča knjižica: Dr. Janez Ev. Krek: Socialni eseji, govori in načrti. Izdala jo je »Narodna prosveta« v Zagrebu. Naš marljivi in učeni sobojevnik Petar Grgec si je nadel nalogo, ki se je ni lotil noben Slovenec, da je iz raznih listov, revij in knjig zbral razne razstresene članke in govore dr. Kreka. Grgec je temu delu napisal 38 strani uvoda, v katerem Hrvatom pojas-nuje ideje, delovanje in življenje krščansko socialnega ljudskega apostola dr. Kreka. Ta knjižica, ki obsega znamenite dr. Krekove govore in članke o zasebni lastnini, o kapitalizmu, o kmetskem vprašanju, o nalogah političnih strank v bodočnosti, o potrebi katoliške organizacije, o lastnostih socialnega delavca itd., tvori 1. del zbirke, ki jo bo Petar Grgec nadaljeval.
Knjižico toplo priporočamo vsem, da se osveži v naših vrstah Krekov duh. Cena knjižici je s poštnino 22 K, po povzetju 30 K, Naroča se na naslov: Narodna Prosvje-ta z.-s o. j, v Zagrebu, ali pa pri podružnici Narodne Prosvjete v Požegi.
V	Ljubljani je istodobno izšla knjižica dr, Gosarjeva: »Odlomki socialnega vprašanja«. Ta knjižica, o kateri smo že pisali, «aj bi ne manjkala nobenemu . krščanskosocialnemu delavcu. Razširjajte jo med somišljeniki in med drugimi, da spoznajo naše cilje. Knjižica obsega 76 strani ter stane le 2 dinarja. Naroča se na naslov: Fr. Hrastnik, blagajnik J. S, Z., kolportažni oddelek, Jugoslovanska Tiskarna, Ljubljana.
politični dogodki.
-j- Iz Tržiča. V seji občinskega odboi’a dne 1. t. m. je bilo na dnevnem redu tudi poročilo finančnega odseka. Znani Lajovc se je obregnil ob zastopnike SLS, kakor da bi bili ti krivi, če je vladal nered v blagajniških poslih starega obč. odbora. Pristaši
E. Bulwer:
122
Posietisjl tiffissl u Ftapslift.
(Dalje.)
»Kaj!« je zavpil Kalen in se obrnil k ljudstvu, »ali naj se Izida tako zaničuje? Ali naj Apecidova kri še dalje vpije po maščevanju? Ali naj se sedaj odlaša s pravico, da se jo pozneje prepreči? Ali naj se oropa leva njegovega postavnega plena? Bog! Bog! — Boga čutim prihajati v moja usta. K levu — k levu z Arbakoml«
Njegova oslabljena postava ni mogla dalje podpirati divjega sovraštva svečenika; v močnih krčih se je zgrudil na tla
— pene so se prikazale okoli njegovih ust
— bil je v resnici videti kakor človek, ki se ga je polastila kaka nadnaravna sila! Ljudstvo je vse to videlo in groza ga je obšla.
»Bog je, ki navdaja svetega moža! — K levu z Egipčanom!«
Tisoči in tisoči so planili kviško s temi besedami in se začeli premikati! Hiteli so z višin in se vsipali doli proti Egipčanu, Zaman je edil dajal povelja — zaman je pretor povzdigoval svoj glas in oznanjal postavo. Ljudstvo je postalo vsled krvavih iger že divje — žejalo ga je še po nadaljni krvi .— njegova divjost je podpi-
rala njegovo praznovernost. Razburjen! in razvneti od pogleda na svoje žrtve so pozabili oblast svojih gospodarjev. Ljudstva se je polastila ona strašna razdraženost, kakor se navadno prigodi pri nevednih, pol svobodnih in pol hlapčevskih' množicah, in kakor se je v posebni naravi rimskih provincij tolikokrat pojavila. Pre-terjeva moč je bila kakor trs v viharju; vendar so se na njegovo povelje postavile straže ob nižjih sedežih, kjer so sedeli višji sloji ločeni od preprostega ljudstva; Bili so pa le slaba obrana — valovi človeškega morja so se za trenutek ustavili, tako da je mogel Arbak preračunati pravi trenutek svoje usode! V obupu in grozi, ki je premagala celo njegov ponos, se je ozrl po vrveči in navalujoči množici, — ko je ravno nad njo skozi široko odprtino, katero so pustili v velaria, zapazil čudno in strašno prikazen — zapazil — in njegova premetenost ga je zopet navdala z novim pogumom!
Visoko je vzdignil svojo rolko in na njegovem ponosnem čelu in kraljevem obrazu, je bilo videti neizrekljivo svečan in zapovedujoč iztaz,
»Glejte!« je zaklical z gromovitim glasom, ki je preglasil vpitje ljudstva, »poglejte, kako bogovi varujejo nedolžnega! Ogenj vse maščujočega Orka se vzdiguje proti krivemu pričanju mojih obtožiteljev.«
»
Stran 2.
»Novi Čas«, rdne 21. julija 1921’.
Stev. 161«
SLS v odboru smo vsi za to, da se izvrši natančna preiskava in da se morebitni krivci pokličejo na odgovor. Pripomnimo pa takoj, da sta oskrbovala blagajno pristaša g. župana Lončnja, njegov svak notar Marinček in g. Deu. Ista dva gospoda sta oskrbovala tudi aprovizacijo. Tudi o tej hočemo natančnih računov. Liberalno socialistična večina se ponaša z denarjem, ki ga ima sedaj v blagajni. Ne pove pa tega, da dela z povišanimi občinskimi dokladami in da plačuje veliko davka sedaj tudi predilnica, ki ga zadnja leta ni plačevala, ker ni delala. Lahko se je bahati na tak način. Omenimo, da so v starem občinskem odboru imeli liberalci in socialisti večino in da pade odgovornost v prvi vrsti na te za kak morebitni nered.
+ Za svetovno revolucijo. Za svetovno revolucijo. Češkoslovaška komunistična itranka je pod vtisom poročil, ki so jih prinesli s kongresa III. internacionale njeni delegati, izdala na delavstvo proglas, v katerem napoveduje za bodoče ognjevitejšo delavnost. Proglas pravi: »Prepad med proletariatom in kapitalizmom se veča, svetovna revolucija je neizbežna. Tako se glasi geslo tretjega komunističnega kongresa. Rusija mora vse storiti, da se gospodarsko preorganizira in delavstvo v ostali Evropi mora z delom in bojem svoje moči pomnožiti in jih združiti za odločilno dejanje.« — Ruski boljševiki ki jim lastna dežela izumira pod rokami, v resnici nujno potrebujejo svetovnega prevrata,, da re-šejo — sebe. Zato tako trdovratno silijo v svetovno revolucijo.
2)nevtii dogodki.
— Nova maša v Tržiču. Po 19 letih je v župni cerkvi pel novo mašo g. Kristijan Cuderman. Ker je g. novomašnik izšel iz delavske rodbine, so delavci kar tekmovali, kako bi dostojno proslavili ta pomembni dan. In v faberki, tej delavski naselbini, kjer stanuje g. novomašnik, so napravili lepo podoknico, vse je bilo v zastavah. Tudi streljanje z možnarji so oskrbeli fantje. Pokazalo se je, da Je naše delavsko ljudstvo v veliki večini verno in udano duhovnikom. Ob enem so ta dari starši g. novo-mašnika obhajali srebrno poroko, katero je izvršil g. novomašnik po cerkvenem govoru. —
— Proti pretiranim cenam mesa. Iz Tržiča: Jugoslovanska Strokovna skupina
V	Tržiču je poslala na okrajno glavarstvo v Kranju prošnjo, naj nemudoma napravi konec pretiranim mesnim cenam, ker cena živini pada in se tudi po drugih mestih povsod meso ceneje prodaja. Ker se županstvo oziroma liberalno socialistična večina občinskega odbora nič ne pobriga za prebivalstvo, bo krščansko socialno delavstvo storilo svojo dolžnost v prid konsumentov.
p—■ V Tržiču dobivajo vdove padlih vojakov podporo za se in svoje družine. A te dobrote so deležne le nekatere, druge pa ne. Zato dotične vdove, ki ne dobijo te podpore, prosijo pristojne oblasti, da se tudi njim pomaga,, ker se marsikatera nahaja v kritičnem položaju.
  Mestni občini mariborski je dovolila deželna vlada, da sme najeti pri mestni hranilnici v Mariboru posojilo v skupnem znesku 3Vž milijona kron, in sicer 2 milijona kron za izpopolnitev električnega omrežja in D/a miljona kron za preuredbo mestne plinarne.
— Spremembe v občinskih gerent-stvih. Josip Rihtarič je razrešen županskih poslov v Pincah, okraj Murska Sobota, za gerenta je imenovan Ivan Mimon, Gerent-skih poslov je razrešen v Nemški Loki Al. Lukan, za gerenta je imenovan Peter Šute y Nemški Loki,
— Domovi za vojne matere in vdove. Italijansko društvo mater in vdov v vojni padlih vojakov je dalo pobudo, da se po ,vsej Italiji zgrade domovi za matere in vdove, katerih sinovi oziroma možje so padli v vojni in so ostale brez opore. V
domovih se jim zagotdvi brezskrbna starost in ljubezniva postrežba.
— Številne žrtve Save v Zagrebu. V.
zadnjih dneh je pri kopanju v Savi utonilo troje oseb. Že prej je Sava zahtevala več žrtev.
— Notranja kolonizacija na Hrvaškem.
Hrvatska »Narodna zaštita« je začela revno prebivalstvo iz neplodnega Zagorja preseljevati v plodne kraje. Doslej je naselila v daruvarskem okraju nad 30 revnih družin iz stubrškega okraja. Kolonizacija se nadaljuje,
— Mednarodni ženski kongres proti
vojni. Letošnji mednarodni ženski kongres na Dunaju se je razvil v veliko protivojno raanilestarijo. Sprejete so bile resolucije za izpopolnitev zveze narodov in za razo-roženje držav. Na kongresu je govorila tudi zastopnica jugoslovanskega ženstva gospa dr. Zdenka Smrekar,
— Po veselici medvodškega Sokola. »Sokol« v Medvodah je priredil na vrtu Jakoba Mohoriča v Podrečah javno telovadbo s prosto zabavo. Ob 7. uri zvečer so Sokoli zapustili Podreče in odkorakali v Medvode, Mohoriču pa prepustili za odškodnino približno 15 litrov vina, katero so pili Jožef Rozman, Franc Narobe, Matevž Šuštarič in Matevž Kozjek. Ob pol 12. uri ponoči so se pričeli prepirati; Jožef Rozman je pobijal kupice. Izzivali so tudi Mohoriča, ki je nato vrgel razgrajače iz hiše in udaril s polenom Jožefa Rozmana in ga ranil z nožem. Tudi France Narobe je bil lahko ranjen. Fantje so nato zunaj kričali in metali skozi okna v Mohoričevo hišo kamne in steklenice; enkrat so tudi ustrelili.
— Mošeja v Parizu. Francozi so sklenili v zahvalo svojim kolonijam za njihovo pomoč v vojni zgraditi v Parizu krasno mošejo. Poleg mošeje bodo zgradili gostišča in zabavišča za muslimane.
— Tatvina v Jablanskih Lazih. Janezu Čožu v Jablanskih Lazih pri Litiji je bilo ukradeno razno blago v vrednosti 4840 K.
£jubtjanski dogodki.
lj Izlet JSZ ljubljanskega okrožja v. Tržič. Ker je zagotovljena za vse udeležence izleta polovična vožnja, so obojestranske priprave v polnem teku. Izkaznice za polovično vbžnjo se bodo dobivale od prihodnjega tedna naprej vsak dan v pisarni Jugoslovanske Strokovne Zveze in v pisarni kolportažnega oddelka pri tovarišu J. Rutarju v Jugoslov. tiskarni. Polovična vožnja bo veljala 24 kron. Pri kolodvorski blagajni se plača cela vožnja do Tržiča, nazaj pa velja izkaznica, katera se mora dati v Tržiču žigosati v dokaz, da se je v resnici udeležil izleta. Tovariši in prijatelji krščansko-socialnega delavstva, agitirajte in zbirajte udeležence, da bo ta dan res naš dan!
lj Bivši poverjenik g. Jakob Jan oproščen obtožbe po § 104. G. Jakob Jan, rojen 1. 1875 v Podhomcu, je bil za dan 12. januar 1921 ob 10. uri vabljen kot priča k sodišču v uradno sobo št. 26. Ker sodnik g. Ljudevik Batist, kateri vodi razpravo, ni videl na hodniku g. Jana, je pričel zasli-šavati druge priče. Gospod Jan je pa poslal nato sodišču v Radovljici pismo, v katerem je povedal, da je čakal pri sodišču cedo uro, a se za njega nihče ni zmenil, da-si ni bilo strank. Deželno sodišče je gosp. Jana oprostilo.
lj Pobegli kaznjenec aretiran. Pred dnevi od dela pobegli kaznjenec Matevž Pečenik je bil danes od tukajšnje varnostne straže aretiran in izročen sodišču nazaj, da presedi še svojih 10 mesecev kazni, seveda s priboljškom.
lj Tatica in tihotapka. Ana Milavec iz Cerknice je iz Ljubljane izgnana. V Begunjah je sedela 14 mescev; 25. majnika letos so jo spustili. Dela se ni nobenega poprijela, pač pa je tihotapila tobak v Italijo. Na Bledu so jo prijeli oržniki, ker se je vlačila brez dela okoli in so našli pri njej več blaga, katero je bilo najbrž pokradeno.
Iz organizacij.
Oči množice so sledile Egipčanovi roki in v neizreklivo grozo videle, kako se je ogromen oblak dima vzdigoval iznad -vrha Vezuva v obliki orjaške smreke* — deblo tema —- veje ogenj — ogenj, ki je vsak trenutek spreminjal svoje barve, ! je bil sedaj močno svitel, sedaj temno rdeč in nato zopet strašno svitel.
Nastala je smrtna, grozna tišina — skozi katero se je naenkrat oglasilo rjovenje leva, kateremu je odgovarjalo sil-nejše in ostrejše tulenje druge živali. Bile so strašni vidici silnega pritiska ozraičja in divji preroki bližnje grozel
Visoiklo zgoraj je nastalo splošno vpitje žensk, možje so se spogledovali, vendar niso ničesar govorili. V tem trenutku so začutili, kako se je zemlja zazibala pod njihovimi nogami; zidovje gledišča se je treslo in pokalo, in v daljavi so čuli tresk podirajočih se streh; še en trenutek in kakor gora visoki oblak, se je zdel, kakor da se je valil proti njim temno in brzo kakor hudournik; v istem času je metal.iz sebe
; y
* PJinik-
ploho pepela pomešanega z velikimi kosi gorečega kamenja! In ta strašna ploha se je vsula po vinogradih — po zapuščenih ulicah — preko amfiteatra — in daleč po razburkanem morju!
Množica ni več mislila na pravico in Arbalka, njena edina misel je bila lastna varnost. Vsakdo se je spustil v beg — vsakdo je planil dalje, pritiskal, suval drtv gega- Ogromna množica se je sredi ječanja, preklinjanja, molitve in nenadnih krikov vsula proti mnogobrojnim izhodom in brezobzirno stopala preko padlih. Toda kam bežati? Nekateri so pričakovali drugega potresa in hiteli domov, da se otovorijo s svojimi vrednostnimi stvarmi in pobegnejo, dokler je še čas; drugi so se bali pepelnate plohe, ki se je.sedaj vsipala po ulicah in planili pod streho bližnjih hiš, svetišč ali shramb — ali pod kakršnokoli streho — da bi se zavarovali pred grozotami ozračja. Toda vedno bolj temno in veliko in mogočno se je razprostiral oblak nad njrni in sredi belega dneva ie naenkrat nastala strašna noč,
{Dalje.)
Juinssloo. Sfruiu Zoez&
Občni zbor ljubljanskega okrožja JSZ.
V	nedeljo, dne 24. julija ob deseti uri dopoldne v knjižnični dvorani Jugoslov. tiskarne se vrši občni zbor ljubljanskega okrožja JSZ. Ker je občni zbor velike važnosti z ozirom na njegovo delovanje, se vabijo vse skupine, da se ga gotovo po svojih odbornikih in zaupnikih udeleže! Ker se posebnih vabil na skupine ni odposlalo, se tem potom obveščajo skupine, da se občnega zbora gotovo udeleže. Na dnevnem redu je: Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika, volitev odbora in slučajnosti. — Odbor.
Skupščina za prodajalne I. del. kons. društva v Mariboru in Studencih bo v nedeljo 24. julijat. 1. ob8. urizvečer v prostorih Jugosl. strokovne zveze, Splavarska ulica. Člani in članice, pridite v obilnem številu! Volili se bodo tudi zaupniki. Na skupščino pride tudi zastopnik centrale.
Ptuj. V nedeljo, 24. julija skliče tukajšnja skupina »Jugoslovanska strokovna zveza« delavski shod ob 3. uri popoldne v Narodnem domu. Služkinje, kakor sploh vse delavstvo brez razlike strank se vljudno in prijazno vabi, da se v obilnem številu udeleži delavskega shoda.
•Železničar.
ŽELEZNIČARSKIM ORGANIZACIJAM.
Mislim, da ni železničarja, ki bi se strinjal s sedanjimi razmerami na državnih in privatnih železnicah. Dan za dnem se množe pritožbe, prošnje, in za nameček tudi nesramno ovaduštvo, kar jasno kaže nezadovoljstvo na eni in klečeplastvo na drugi strani. Tudi takozvane močne organizacije pri ministrstvu ne pridejo v poštev. Zakaj? Zato, ker so ravnateljstva in ministrstvo dosegla v polni meri svoj cilj, namreč prepir in sovraštvo med organizacijami. Ni moj namen razlagati, katere organizacije so temu krive, pač pa opozoriti merodajne osebe, da je že skrajni čas za rešitev iz teh obupnih in krivičnih razmer železničarjev. To pa je edinole mogoče v skupnem delovanju organizacij. Kdor pozna mnenje uslužbencev, ne more mi oporekati, ako trdim, da je 90 odstotkov osobja teh misli. Kajti bridke izkušnje so napravile železničarje treznomisleče, da sedaj s pozornostjo zasledujejo delovanje posameznih skupin, Pripoznati moram, da delujejo iste neumorno, toda uspehov ni, pa jih tudi ne bo, dokler ne bodo spoznali, kje tiči vzrok krivic. Napačno je tudi naziranje, da bi mogoče skupno delovanje oslabilo na članih in ugledu organizacijo. Nasprotno, organizirali se bodo tudi nevtralci in sicer v vrste, ki so jim simpatične.
Ko se je na zadnji seji »Promet, zveze« pretresal položaj železničarjev, se je sklenilo pozvati po tri zastopnike vseh organizacij, kateri bodo obenem pismenim potom vabljeni za 28. t. m. ob pol 8. uri zvečer v prostore Konzumnega društva, Kongresni trg 2, ali pa se določi sporazumno prostor, ki je nevtralen, da ni potem nikakih pomislekov. Dostop je dovoljen le zaupnikom organizacij (vrši se v zaprti sobi), katerih naloga bi bila, se razgovoriti za enotno postopanje in skupno sodelovanje. Prepričan sem, da bo ta sestanek dal poguma slehernemu železničarju, podpirati ta odbor vseh organizacij v vsakem oziru. Konec bode tudi medsebojnega napadanja, prešla bi anarhija med kategorijami, in ministrstvo bi uvidelo, da je sedaj treba potrebne in pravične zahteve, za katerimi stoje kompaktno vse organizacije, odobriti. Povdarjam, da bi si Prometna zveza ne štela to v zaslugo, ampak smatra to za gospodarsko zahtevo časa in razmer.
PredtlnlSfco delaostoo.
Litija. Skupina JSZ je imela 17. t. m. ob 10. uri dopoldne shod. Poročevalec tov. Kogej je govoril o organizaciji, naših načelih in naših zahtevah in delavskem položaju, Ocenil je tudi programe in delo nam nasprotnih organizacij, soc. dem., komunistične in narodno-socialistične. Omenil je tudi klerikalizem in »farje«, ki se nam od nasprotnih organizacij vedno očitajo. Ker gospodje od nasprotnih brezverskih organizacij nimajo boljših sredstev za agitacijo, ker ne morejo pokazati nobenih uspehov, ki bi jih bili dosegli za delavstvo, ker na naši JSZ ne morejo najti druge napake, kot da tudi duhovni sodelujejo, zato zabavljajo čez farško organizacijo. Pa pustimo jim to! Kdor drugega ne zna, ta mora zabavljati. K besedi se je oglasil tudi dr. Mazek, ki izvaja, da za nas ni sramotno, čd duhovnik sodeluje v naših vrstah. Dr. Krek je ustanovil JSZ, on jo je vodil, in on je bil tudi duhovnik. Kje ima Slovenija pokazati moža, ki bi bil toliko storil za delavce kot je on?! Škodn, da na ta shod ni bilo tistih naših	m	rod-v
nih socialistov, ki vedo zmeraj dosti za-bavljati, češ da mi nimamo nikdar nobc-nega shoda in nobene seje. Če jim je za* to, da zvedo resnico, naj bi bili prišli in st, prepričali, drugače je pa njihovo zabavlja', nje samo hinavščina. Obravnavale so si tudi zadeve predilniškega delavstva, ii. vloge, ki jih je JSZ napravila na pristojni) mesta. O tem bomo govorili še takrat, k& pride čas za to. Ugotovimo le to, da JS2 dela za delavske koristi in pravice, pa
dela brez kričanja in zabavljanja. ’
taedBDZlnica JSZ.
Služkinja, kuharica, išče službe. P® izve se pri J S. Z. Stari trg 2, I-
Konioristinja išče primerne službe. P® izve se v pisarni J. S. Z. Stari trg 2, I,-Služkinja.
Služkinja.
Novi poselski red.
Končno je novi poselski red enkrat uveljavljen ter razglašen v Uradnem Hstt z dne 16. julija t. 1. štev, 82 naredba štev 224.
Ni popolnoma takšen kot je bila zahteva organizacije služkinj pač pa se lahkt reče, da smo enkrat zavrgli poselski po katerem se je smatrala služkinja bitje, s katerim se lahko postopa po svO' bodni volji.
Naj tukaj seznanimo javnost samo » bistvenimi spremembami novega poselske' ga reda:
§ 1 določa, da velja novi poselski ret; samo za posle zaposlene edino v gospO1 dinjstvu. (Stari poselski red je bil tudi z! one posle, ki so zaposleni v gospodarstvu.)
8. P očitek. Vsak posel ima pravico do počitka: Vsako drugo nedeljo in praznik do 5 ur prostega popoldneva. Nadalje z? druge nedelje in praznike pa, ako gospodar ne dovoli poslu prostega popoldneva se mora isti nadomestiti s 5 urnim prostitf popoldnevom en dan med tednom.
Poleg tega mora imeti posel vsakt nedeljo in praznik prosti čas da lahko zadosti svojim verskim dolžnostim in to dc 7 ure zjutraj.
Poslu gre dnevno nerazdeljeni deveturni nočni počitek, in .sicer praviloma 21. in 6. uro,
§ 10. Dopust. Po dveletnem službovanju brez presledka ima posel pravico vsako nadaljno leto do nerazdeljenega dopusta enega tedna. Čas dopusta se doloČ sporazumno in sicer praviloma v času šol skih počitnic.
Poleg redne mesečne plače, gre poslu za čas dopusta doklada za hrano v višini polumesečne plače v gotovini, ki se p* mora v popolnem znesku odšteti ob nastopu dopusta.
§ 21. Poselska odpravnina; Če se razveže službeno razmerje, ki j* trajalo brez presledka 10 let, gre poslu odpravnina v znesku četrtletne plače v gotovini. Odpravnina narašča z vsakim poln*® nadaljnim službenim letom za 5 odstotkov dokler se ne izenači z njo.
Ta zastavek odpade, če je gospodat odpovedal poslu službo iz tehtnih vzrokov §§ 17 in 18.
§24. Poselsko izkazilo. Posel dobi, ako napravi strokovno preizkušnjo poselsko legitimacijo. Ostali posli imajo poselske knjižice, ki bodo pa tudi bistveno spremenjene.
Toliko, da ne bo mogel kdo reči, da ne ve za novi poselski red.
Kar se pa tiče organizacije služkinj more organizacija ugotoviti, da ne bo mirovala, dokler se ne postavi služkinja v enako vrsto z ostalimi stanovi,
• • *
Seja Strokovne zveze služkinj se vrši jutri 22. julija t, 1. ob poldevetih zvečer v; prostorih JSZ Stari trg 2. I. Vsled važnosti dnevnega reda se pričakuje zanesljiva udeležba vseh odbornic.
Vsem skupinam Strokovne zveze služkinj, katere še niso poslale seznama odbora in delovanja skupin. Dopošljejo se na' obračuni. — Za dobro organizacijo je tre ba rednega poslovanja.
Enketa o izpitih za kuharice. Dne 2. t. m. je bila sklicana na poverjeništvu za soc skrb enketa radi koncesije za preiskušnjO služkinj. Enketo je vodil g. dr. Skubic. Nt enketi se je razpravljalo, kako urediti, dl bi vsem služkinjam bilo mogoče delati iz-pit in tako dobiti legitimacijo. Organizacija je po svojih zastopnikih stala na stališču, naj delajo izpit samo mlajše služki nje, ostale pa naj dobe brez izpita legitimacije. Kakorje razvidno je to še vprašanje- Teoretično bi bilo dobro, ali prah tično bo pa cela reč zelo težko izvedljiva To prepuščamo tistim, ki so izpite iznašli Naj si oni belijo glave.
Odgovorni urednik Anton MerinCek.
Vr,ri'-rrrr:! vVnvr*!** C