yu issn 0040-1978
ueto xli, št. 12	Ptuj, 24. marca 1988 cena 300 dinarjev
glasilo
socialistične
zveze
delovnega
ljudstva
IZ VSEBINE:
Čudo, ki to ne bo (stran 2}
Delitev scHdarnostnih sredstev (stran 3)
Izjava iz Trnovske vasi (stran 4)
Slovenski muzikantje in Moja dežela (stran 5)
Na kolo za zdravo telo (stran 7}
UVODNIK
Prenova Zveze
komunistov
Kar lep čas že govorimo o prenovi Zveze komunistov, ne da hi
natanko vedeli, za kaj pravzaprav gre. Za nove metode dela? Za
dosledno uresničevanje kongresnih sklepov? Ali morda za prenovo
moralnega lika komunista ' To slednje hi človek še najraje vzel v
zakup. Zakaj s krizo družhe. gospodarstva seje rodila tudi in pred-
vsem kriza med.sehojnih odnosov, moralna kriza sleherttega posa-
meznika. ki je udeležen, hotel ali ne. v tej vsesplo.šni krizi. In prav v
tem trenutku hi se morala pokazati avantgardna vloga Zveze ko-
munistov. Pa se je v.vt', hi rekli, postavilo.na glavo. Vedno večje ti-
stih. ki hežijo iz Zveze komunistov, bežijo pred odgovornostjo in —
naj mi ho dovoljeno malce zlohe — hežijo največkrat pred lastno
vestjo. Spet drugi kritizirajo obstoječe razmere po dolgem in počez,
pač po tisti ljudski modrosti: Napad je najboljša obramba. Spet tre-
tji se zatekajo v povprečno sivino in poskušajo ostati neopazni, da
seja ni treba opredeliti za karkoli že: članstvo v Zvezi komunistov
pa pride prav.
Kršimo ustavnost in zakonitost, slabo delamo, sprejemamo
neumne poslovne odločitve, se zapiramo v lastno samozadost-
nost ... — tudi člani Zveze komunistov. Roka pravice sicer stori
svoje, če je le mogoče dokazati tako ali drugačno kršitev. Kaj pa
Zveza komunistov? Osnovne organizacije, ki opozorijo in tudi po-
kličejo na odgovornost, so še vedno izjeme. Nisem za metodo dela,
da hi se na sestankih osnovnih organizacij člani Zveze komunistov
posipavali s pepelotn in se izpovedovali grehov, da hi to izzvenelo
kot dajanje odpustkov in odprto pot za enake grehe do naslednjega
sestanka. Zalegel bi pošten pogovor brez sprenevedanja, z upošte-
vanjem tudi drugačnega mnenja, brez zakulisnih igric in kar še so-
di zraven, predvsem pa z resničnimi podatki, pa naj bo resnica še
tako boleča. Polresnice, ki .ščitijo kdo ve koga vse in se skrivajo tudi
pod besedico zaupno in podobno, delajo nepopravljico škodo, rušijo
zaupanje, ustvarjajo ozračje nemoči in malodušja. In ker smo samo
ljudje, reagiramo prizadeto, dobro, slabo, neumno in kar še je člo-
veških lastnosti. Ker pa ima laž kratke noge, se prej ali slej zve vse,
pravijo. Vendar je zapoznela resnica medtem naredila že toliko ško-
de — naj si sposodim zdravniški besednjak: Obolenje je postalo
kronično.
Takšne in podobne metode dela Zvezi komunistov pri uresni-
čevanju njene vloge niso v prid. Kot tudi ni uspešna metoda, ki smo
ji bili priča na zadnji programski seji ptujskih komunistov, ko nas
je izvršni sekretar iz Ljubljane »razveseljeval« kar tričetrt ure s teo-
retskimi razmišljanji, potem ko je razprava že trajala več kot dve
uri, in tako odvzel besedo marsikateremu razpravljalcu, ki bi mu
lahko iz prakse povedal, kako se živi in dela v »bazi««. Ljudski glas
pa je vedno dobrodošel, če že ne odločujoč, da programi, sklepi, do-
kufnenti »zaživijo«. Pa tudi dolgih uvodnih razprav bi lahko bilo
manj, še posebej, če je gradivo za razpravo bilo napisano in poslano
v osnovne organizacije.
Prenoviti Zvezo komunistov pomeni nekaj spremeniti. To pa ni
dano Zvezi komunistov sami po sebi, ampak le njenim članom;
vsak pa mora najprej pomesti pred svojim pragom.
Nataša Vodušek
Delavci ptujskih Komunalnih servisov so že storili prvi korak — pomladili so kostanjev drevored v Čučkovi ulici v Ptuju.	foto: M. Ozmec
V organizaciji odbora kolektivne komunalne dejavnosti pri samou-
pravni komunalni skupnosti občine Ptuj so se v prejšnjem tednu sestali
možni udeleženci letošnje akcije čist in zelen Ptuj. Pogovarjali so se o
obsegu akcije, njenem poteku in organizaciji odvoza smeti. Akcija čišče-
nja mesta Ptuja in okolice ter naselij Kidričevega in Majšperka naj bi
bila sredi aprila. Možen datum je od 11. do 16. aprila.
Čistili naj bi tudi v ostalih krajevnih skupnostih v občini. Po starem
ljudskem izriočilu je treba okolje očistiti še pred velikonočnimi prazni-
ki. Časa torej ni na pretek.
Včeraj so se o akciji čist in zelen Ptuj pogovarjali v štabu akcije, ki
ga vodi Milan Zupane. Sestali pa so se tudi predstavniki komunalne
skupnosti in KGP — temeljene organizacije Komunalni servisi, odgo-
vorne za čiščenje mesta. Pripomb na njegovo čistočo je veliko. Sloves tu-
rističnega mesta in dvakrat nagrajenega s turističnim nageljnom bomo
lahko obdržali le, če bo mesto čisto in urejeno ter bo imelo primerno po-
nudbo.
Veliko pa lahko naredimo tudi sami. Veliko smeti »pade« mimo
košev. Zanimivo je, da je onesnaževalcev iz leta v leto več. Starost ni več
merilo. Vzgojna prepričevanja o nujnosti ohranjevanja čistega in zdrave-
ga okolja naj bi torej zajela staro in mlado.	MG
Dvignite roke in se preštejte!
Do občinske kandidacijske
konference, ki je bila minuli četr-
tek v Narodnem domu, je temelj-
ne kandidacijske konference
imelo 30 od 35 krajevnih konfe-
renc SZDL ter 103 tozdi. Na njih
je sodelovalo okoli 3800 obča-
nov. Nekaj svežine, ki jo je pri-
nesel v volilne postopke primer
več kandidatov za predsednika
predsedstva SR Slovenije, je, kot
kaže, ljudem spet dalo več volje
do sodelovanja v volilnih po-
stopkih.
Pričakovati je torej bilo, da bi
ljudje tudi za vodstvo v svoji ob-
čini želeli imeti več možnosti so-
delovanja pri kandidiranju, da
želijo slišati programe in se šele
potem odločati. In temu naj bi
bila pravzaprav namenjena ob-
činska kandidacijska konferen-
ca. Pa je žal izzvenela zelo klavr-
no in je imel človek po njej slabe
občutke.
Čeprav so sicer delegati tajno
izvolili vse kandidate za posame-
zne funkcije v republiki in obči-
ni, pa tudi (javno) tiste za občin-
ske in slovenske sise, kaže razmi-
sliti o takih in podobnih dogod-
kih.
Konferenco je najprej zapletel
predlog delegata iz krajevne
skupnosti Ivana Spolenaka Emi-
la Mesariča, ki je predlagal, kot
so mu naložili v krajevni skupno-
sti, da bi vse kandidate volili na
tajnih volitvah. Vendar so bila
po čudnem glasovanju, ko niti
delovna predsednica Silva Gor-
Na konferenci je glasovalo
87 delegatov od 120. Med kan-
didati za predsednika predsed-
stva SRS je največ glasov do-
bila Mojca Drčar-Murko (44),
za njo Janez Stanovnik (31),
nato Ciril Zlobec (II). Ivo Fa-
bincje dobil 2 glasova. Tomaž
Ertl pa nobenega.
Z veliko večino so delegati
glasovali tudi za delegate za
občinske funkcije: nekaj zaple-
tov je bilo le oh volitvi za pred-
sednika telesnokulturne skup-
ščine. Izvolje je bil Milan Zu-
pane.
jup niti njeni pomočniki iz de-
lovnega predsedstva niso prešteli
glasov, temveč kar rokohitrsko
dognali, da predlog ni potrjen,
sprejeta pravila brez sprememb
- torej javne volitve za sise.
Zakaj se nihče na glas ni uprl
takim postopkom, je ostala
uganka, vendar se je ironija jav-
nih volitev zelo jasno pokazala,
ko so morali delegati dvigovati
roke za kandidate za vodstva si-
sov. Nihče ni natančno prešteval
glasov, vmes so se delegati in
gostje vpričo kandidatov pogo-
varjali, kaj je primerna večina in
kaj ne za eno od funkcij, nihče ni
vzel resno opozoril, da je konfe-
renca resna stvar in da naj bo vo-
dena dosledno in demokratično.
Ne vem, kaj je vodilo delovno
predsednico in predsedstvo, da
sta tako na hitro želela izpeljati
konferenco. Toda ni opravičljivo
niti površno preštevanje glasov
in določanje večine, niti to, da
pred tajnimi volitvami nihče ni
prebral kandidatov, niti podal
obrazložitev, kaj šele, da bi kdo
med njimi predstavil program.
Ob koncu so tudi delegati po-
pustili splošnemu vzdušju, da je
celotna konferenca pravzaprav
formalnost, in pomagali k njene-
mu hitrejšemu koncu.
Marsikdo pa je dvorano na-
rodnega doma najbrž zapuščal z
zelo slabimi izkušnjami in pre-
mišljeval, komu so take konfe-
rence v ponos, zakaj se delamo
norca iz sebe samih in kažemo
nezrelost za demokracijo. Kako
naj se človek ob takih konferen-
cah počuti, da on odloča, kdo ga
bo zastopal, vodil in velikokrat
tudi odločal o njegovi usodi?
Nič čudno ni, da vse več ljudi
podpira neposredne volitve brez
zapletenih volilnih postopkov in
jasno predstavitev programov ter
kandidatovo javno zastopanje za
nek program. Najbrž bi to bilo
koristno tudi za občinske funkci-
je, izognili pa bi se farsam, kakr-
šna je bila četrtkova.
Demokracija namreč postane
demokracija šele takrat, ko se za-
njo borijo ljudje in ko ne puste,
da bi z njimi manipulirali zaradi
formalnosti ali pomanjkanja ča-
Darja Lukman
V Stopercah so bili ZA
čeprav časi niso naklonjeni takšnemu ali druga-
čnemu zbiranju denarja, pa je nedeljski referen-
dum v Stopercah pokazal, da so ljudje za prave
programe še vedno pripravljeni združevati denar.
Tako so izglasovali posebni samoprispevek za so-
financiranje nekaterih cest. V naslednjih treh letih
bodo prispevali sredstva za modernizacijo regio-
nalne ceste Stoperce —Majšperk v dolžini treh ki-
lometrov ter za lokalni cesti Stoperce —Čermožiše
in Grdina —Sitež, obe v dolžini enega kilometra. S
samoprispevkom, za katerega je glasovalo 379 kra-
janov ali 75,35 odstotka, bodo zbrali 35 milijonov
dinarjev.
NaV
Največ glasov za Mojco Drčar-Murko
Tudi v ormoški grajski dvorani je bila v četrtek občin-
ska kandidacijska konferenca ob izteku dveletnega man-
data predsedstvu SR Slovenije in nosilcem individualnih
funkcij v skupščini SRS in skupščinah SIS ter v skupščini
občine in interesnih skupnostih.
Na območju občine je bilo 38 temeljnih kandidacijskih
konferenc s povprečno 30 oziroma 41 prisotnimi v zdru-
ženem delu in krajevnih skupnostih. Delegati so že na teh
konferencah dali največjo podporo Mojci Drčar-Murko
— 24 in Janezu Stanovniku ^ 22 glasov. Ostali kandidati
za predsednika slovenskega predsedstva pa so dobivali
od 8 do 16 glasov, za člane predsedstva pa od 19 do 31.
Med kandidati za nosilce individualnih funkcij v obči-
ni Ormož so dobili podporo za predsednika skupščine
Milan Ritonja, za podpredsednika Franc Krabonja ter za
predsednike skupščinskih zborov: ZD Franc Herga, KS
Ivan KUKOVEC: »Zadnja leta opažamo stagnacijo
v razvoju. Ormož je odrinjen na rob mariborske regije in
se zmeraj težje vključuje v krog razvitejših. Ti nam pobi-
rajo najboljše kadre, po drugi strani pa se bol/ posveča-
mo ludi gradnji neproizvodnih objektov kot tistih delov-
nega značaja. Vse to pa ho povzročilo še večji razkorak
v prihodnje. Občina potrebuje ljudi, ki bodo izdelali ope-
rativni program razvoja. Tu bomo ostali mi in naši otro-
ci. ki hodo sicer morali po svetu. Naše kadrovske službe
imajo le ozek seznam funkcionarjev in ti se sučejo v kro-
gu. Imamo tudi preveliko administracijo v SIS, vse .sku-
paj predimenzionirano...«
Stanko Žličar in DPZ Gabriela Kuhar. Na TKK pa so
obravnavali še predloge za predsednika IS SO Ormož in
dali Majdi LUKNER podporo na 25 TKK, Ivanu Kukov-
cu pa na 9. Podporo pa so dobili tudi vsi predlagani za
predsednike skupščin SIS ter zbore izvajalcev in uporab-
nikov.
Na občinski kandidacijski konferenci je iz krajevnih
skupnosti in združenega dela manjkalo le 12 delegatov,
prisotnih pa jih je bilo 67.
Ko so se odločali za vodstvo skupščine, so vsi predla-
gani dobili večino glasov, kandidata za predsednika or-
moškega izvršnega sveta pa: Majda Lukner 38 in Ivan
Kukovec 28 glasov, s čimer so se odločili, da bodo zadnjo
besedo rekli zbori občinske skupščine, ki bodo izvolili
enega izmed obeh kandidatov.
Majda LUKNER je ob izzivu delegata s Koga, kakšen
program dela predvideva v izvršnem svetu, med drugim
poudarila:
»Če v občini ne hi bili tako silno odvisni od paketov,
ki nam jih pošilja zvezna vlada, bi lahko verjetno tudi
kako drugače in špe boljše delali. V izvršnem svetu smo
sprejeli program dela in tudi resolucijo za letos. Pred
nami je še konkretizacija ustavnih določil in programa,
ki ga ima občinski izvršni svet. Ne bi pa želela obljublja-
ti gradov r oblakih. Imamo veliko težav in še več napo-
rov ho potrebnih, da jih bomo prebrodili. Samo v zdrav-
stvu. denimo, imamo za 300 milijonov dinarjev izgub,
na drugi strani pa blokirana sredstva. Pa tudi v krajev-
nih skupnostih bomo morah ločiti hotenja, želje in vizijo
nadaljnjega razvoja od možnosti tako posameznika kot
celote . . .«
Izmed možnih kandidatov za predsednika predsedstva
SRS je na ormoški občinski TKK dobila največ glasov
MOJCA DRČAR-MURKO, in sicer 50, JANEZ STA-
NOVNIK pa 43 od 67 možnih, Janko Pleterski in Emil
Milan Pintar pa zadostno število za člana predsedstva SR
Slovenije. Večina prisotnih pa je dala tudi soglasje kandi
datom za vodilne funkcije v slovenski skupščini in repu-
bliških samoupravnih interesnih skupnostih.
m. šneberger
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
24. marec 1988 - TEDNIK
Upravljanje podjetij v
luči kulturnih značilnosti
njihovega okolja
Prejšnji teden je bila gostja delovne organizacije Tovarna glinice
in aluminija ter društva sociologov in politologov Ptuj dr. Tatjana
Globokar, ki živi in dela v Parizu.
Raziskovalni interes dr. Globokarjeve je usmerjen predvsem na
proučevanje podjetij v aluminijski industriji po svetu. Skupaj s kolegi
raziskovalci ~ pa tudi sama - je ugotavljala, da enaka tehnologija (v
večini primerov gre za tehnologijo firme Pechiney) daje dokaj razli-
čno stopnjo uspešnosti in učinkovitosti v posameznih kulturnih oko-
ljih.
Dr. Globokarjeva proučuje predvsem vpliv okolja, kulturnih zna-
čilnosti na organiziranost in upravljanje posameznih podjetij. Med
svojim kratkim, a nadvse zanimivim obiskom je vodilnim delavcem
TGA in Rujčanom, ki jih je to zanimalo, predstavila, kako izgledajo
sistemi upravljanja aluminijskih podjetij v ZDA, Franciji in na Nizo-
zemskem.
Tako je za ZDA značilno, da pravila obnašanja, ravnanja krojita
v bistvu direkcija (vodstvo podjetja) in sindikat. Vsi odnosi znotraj
podjetja so natančno določeni s pravili, ki jih vsi poznajo in se jih
morajo držati, kajti drugače so kaznovani. Organizacija podjetja je iz-
razito vertikalna, kljub vsemu pa imajo delavci pri delu precej avto-
nomije, saj nadrejenega ne zanima, kako, na kak način se delo opra-
vlja, pomemben je rezultat, dosežen cilj, seveda vse v okviru pravil, ki
veljajo. Za podjetja so značilni sproščeni odnosi, pravilo fair igre. De-
lavci sklepajo vsaka tri leta kolektivne pogodbe in v tem času se
sproščajo medsebojni konflikti; ko pa so pogodbe sklenjene, zopet
zavlada obdobje »brezkonfliktnosti«. Temeljno merilo napredovanja
predstavlja delovna doba, staž, kar deluje v bistvu nestimulativno,
prav tako ni kakšnih posebnih sistemov stimulacije, kot si ponavadi
predstavljamo.
Za Francijo je značilno, da delavci teže k izraziti avtonomiji dela,
ki ga opravljajo, in da niso pripravljeni na jasno kontrolo svoje delo-
vne situacije; zanje je kontrola nekaj neželenega, nečastnega. Če želi
mojster elektrolize opraviti kontrolo dela pri oskrbovanju peči, mora
uporabiti metode posredne kontrole. Ta kontrola pa izgleda približno
tako, da se ustavi pri kakšni skupini delavcev, se zaplete z njimi v po-
govor, zaprosi za cigareto ali pa si izmisli še kakšen bolj izviren način,
da »poškili«, ali je delo v redu opravljeno. Za odnose znotraj podjetij
je značilna izrazita hierarhičnost, saj se delavci na mojstra obračajo z
»gospod mojster«, inženirji pa sploh nimajo neposrednega stika z de-
lovno situacijo, oni so »zgoraj zato, da mislijo«; koordinacijske posle
v bistvu opravijo mojstri. Prehod po vertikali je v bistvu nemogoč in
je vsebovan že v samem sistemu šolanja. Razdalje med zaposlenimi
so tujcu nejasne, saj meje niso normativno postavljene, a Francozi jih
čutijo, nekako so jim »zlezle pod kožo«. Konflikte so navajeni razre-
ševati z veliko »verbalne rekreacije«, a v svojih sporih vedo, kje so
meje, da si delovnih in medčloveških odnosov popolnoma ne zagreni-
jo.
Ko so se francoski mojstri znašli pri gradnji elektrolize na Nizo-
zemskem, so bili popolnoma zmedeni, saj je to drugačno kulturno
okolje z drugimi navadami in tradicijami. Medtem ko so se Francozi
navajeni zapletati v konfliktne situacije, na Nizozemskem vsa vpraša-
nja rešujejo z vsestranskim doseganjem soglasja prek sporazumevanja
in razumevanja delovnih nalog. Soglasje dosegajo na podlagi medse-
bojnega posvetovanja inženirja z mojstrom, mojstra z delavcem, dej-
stvo pa je, da pri delu vsi operirajo s poznavanjem dejstev delovne si-
tuacije. Nizozemci se izogibajo konfliktom pri delu, in če ne gre dru-
gače, se zatečejo v absentizem in fluktuacijo. Ker ves sistem temelji
na doseganju soglasja in izogibanju konfliktom, tudi ni pričakovati
velikih sprememb.
Zakaj so ta spoznanja pomembna tudi za nas?
Predvsem zato, da se zavemo, kako nam sama nova tehnologija
in še tako dobro izvedeni sistemi organiziranja, nagrajevanja, napre-
dovanja in stimuliranja ne bodo dali rezultatov, če ne bomo v zado-
stni meri upoštevali človeškega faktorja, vplivov okolja, tradicije . ..
ali, kot je hudomušno dejal eden izmed udeležencev popoldanskega
srečanja z dr. Globokarjevo, da smo že zelo blizu razvitemu svetu, saj
smo se od Američanov »nalezli« normativizma, od Francozov navade
konfliktnih situacij — stavkanja in od Nizozemcev »sporazumeva-
nja«.
Lilijana Ditrih
Dr. Tatjana Globokar v pogovoru z elektrolizerjem v TGA. (Foto: Sto-
jan Kerbler.)
Pisana paleta delegatskih vprašanj
Na dvajseti seji zbora krajevnih skupnosti — bila je 15. marca —
je bilo zopet precej delegatskih vprašanj, ki se nanašajo na razna po-
dročja življenja in dela v krajevnih skupnostih ali občanov nasploh.
POŠTA VSAJ KNKRAT NA
TEDEN NA DO.M
Delegacija KS Cirkulane je v
svojem delegatskem vprašanju
med drugim zapisala: »Že več let
je znano, da naši hribovski pre-
deli nimajo dostave pošte na
dom, ampak imajo izpostavljene
predalčnike, ki so na neustreznih
mestih, oddaljeni tudi do 4 km
od prizadetega krajana. Ljudje
odpovedujejo dnevno časopisje,
ker ga dobivajo z enotedensko
zamudo in več. Najhujši pro-
blem pa so priporočene pošiljke,
vabila in pokojnine.
Zahtevamo, da se našemu de-
lovnemu človeku tudi v Halozah
dostavi pošta vsaj enkrat na te-
den na dom, saj vemo, da so na
hribovitih območjih v glavnem
ostareli ljudje, ki ne morejo ho-
diti po pošto v Cirkulane. Hoče-
mo, da se ta problem čimprej
uredi, da bomo tem ljudem dali
vsaj osnovno, če jim že ne more-
mo nuditi telefona, vodovoda,
cest in drugih dobrin, ki so v ni-
žinskih predelih same po sebi
umevne, v hribovitih pa so samo
sanje pozabljenih.«
Na povsem enak problem že
več let opozarja tudi delegacija
KS Žetale, bila pa so podobna
delegatska vprašanja tudi že iz
drugih krajevnih skupnosti.
KAJ Z UREDITVIJO
LJUDSKEGA VRTA?
Delegacija KS Franca Osojni-
ka je v svojem delegatskem vpra-
šanju izhajala iz uresničevanja
programa krajevne skupnosti za
leto 1987, ko so imeli za ureditev
Ljudskega vrta predvidenih 5 mi-
lijonov dinarjev. Očitno pa so
drugi sofinancerji odpovedali,
zato so jim sredstva ostala in to
inflacijsko razvrednotena. Raču-
najo, da bo do ureditve prišlo v
letošnjem letu, za kar so predvi-
deli svoj delež v višini 6,5 milijo-
na dinarjev. Ob tem so zapisali:
»Zakaj ni bila realizirana uredi-
tev Ljudskega vrta v letu 1987 in
kdaj bo? Vemo namreč, da je po-
žarni inšpektor s tem pogojeval
odprtje novega stanovanjskega
bloka v Rabelčji vasi. Blok je že
vseljen.« (Po zazidalnem načrtu
naj bi bil urejeni ribnik v Ljud-
skem vrtu tudi rezervoar požarne
vode za stanovanjsko naselje Ra-
belčja vas; opomba pisca).
CESTA LESKOVEC -
CVETLIN
»V družbenem planu občine
Ptuj za leto 1988 je sicer predvi-
dena modernizacija regionalne
ceste Leskovec—Cvetlin, vendar
dvomimo, da se bo to zares zgo-
dilo,« so zapisali v svojem dele-
gatskem vprašanju v KS Lesko-
vec. V nadaljevanju pišejo, da
»modernizacija prometno tako
pomembne ceste ni stvar samo
občine in krajevne skupnosti. Od
Ptuja do Ljubljane pa je precej
daleč in naša desetletja trajajoča
prizadevanja do danes še niso
rodila sadov. Ta odcep republi-
ške ceste je še ena od redkih ma-
kadamskih povezav s SR Hrva-
ško in je zelo pomemben. Pomi-
slimo samo, če bi bilo treba iz
kakršnihkoli razlogov zapreti za-
gorsko magistralo med Podlehni-
kom in Macljem; potem bi bil
obvoz mogoč edino prek Cvetli-
na.
Predstavnike občine Ptuj pro-
simo, da vložijo maksimalne na-
pore, da se prične z modernizaci-
jo v tem letu, od republiške
skupnosti za ceste pa zahtevamo,
da v letošnjem letu zagotovi svoj
del sredstev za modernizacijo.
Ne moremo iz leta v leto uporab-
nikom nekaj obljubljati, saj sta
njihovi zaupanje in strpnost že
na kraju. Ni se moč sklicevati
več na to, da ni denarja, ko pa vi-
dimo, kaj vse se na področju
cestnih povezav v SR Sloveniji
dela. Zato ne bi smeli dopustiti,
da vedno zmanjka denarja prav
za manj razvita območja.«
SODNI KOLKI IN
ZEVIIJLŠKA KNJIGA
Delegacija KS Gorišnica je
opozorila na problem, da občani
pogosto potrebujejo zemljiško-
knjižne izpiske na Zemljiški knji-
gi pri enoti Temeljnega sodišča v
Ptuju. Pri tem je pogosto treba
plačati takso v obliki sodnih kol-
kov. Problem je v tem, da občan
često dolgo čaka preden pride na
vrsto. Toda šele tedaj zve, da mo-
ra imeti za tolikšen in tolikšen
znesek kolkov. Ponj mora stopiti
v trafiko, če slučajno ni zaprta,
potem pa spet čakati v vrsti, če
sploh še tisti dan pride na vrsto.
To je posebno mučno za starejše
občane. Zaradi tega je delegacija
dala pobudo, da naj bi na Zem-
ljiški knjigi imeli tudi kolke za
sodno takso in bi jih lahko ob-
čan dobil tam. To bi marsikatere-
mu olajšalo in skrajšalo pot do
potrebnega izpiska iz zemljiške
knjige.
POMOČ PRIZADETIM PO
NEURJIH
Delegacija KS Žetale je v svo-
jem delegatskem vprašanju zapi-
sala, kaj je z drugo polovico po-
moči prizadetim po neurju s to-
čo. Navajajo, da je bilo oblju-
bljeno, da bo sredstva pomoči
možno izrabiti takoj po novem
letu, toda še do danes teh sred-
stev ni. Oškodovanci dnevno
sprašujejo, kdaj bo ta pomoč pri-
šla, ki jo bo povrh inflacija še
močno nažrla, zato prosijo za od-
govor, kje se je zataknilo in kdaj
bodo pomoč dobili.
Enako delegatsko vprašanje je
ponovila tudi delegacija KS Sto-
perce. Zahtevajo namreč pisni
odgovor, kdaj bodo razdelili so-
lidarnostna sredstva za delno
kritje škode, ki je nastala po zim-
ski in spomladanski pozebi
1984/85 na sadovnjakih in vino-
gradih, in kdaj bodo dobili
obljubljeno pomoč oškodovanci
po toči v letu 1987.
ODVAŽANJE ODPADKOV IN
VZDRŽEVANJE CEST
Delegacija KS Stoperce je na
seji v torek postavila kar štiri de-
legatska vprašanja. Poleg že
omenjenega so podrobneje razč-
lenili delegatsko vprašanje v zve-
zi z odločbo, ki so jo prejeli od
Uprave za inšpekcije občin Or-
mož in Ptuj, da mora KS poskr-
beti za urejen način odlaganja in
odvažanja odpadkov za celotno
območje krajevne skupnosti.
Poudarjajo, da se zavedajo po-
membnosti čistega in zdravega
okolja, vendar za nakup smetnja-
kov nimajo potrebnega denarja.
Da bi bilo odlaganje smeti vsaj v
središču krajevne skupnosti bolj
organizirano, so se dogovorili z
lastnikom zemljišča, da jim na
vsestransko ustreznem kraju do-
voli odlaganje smeti. Z izdajo
odločbe pa jim je to onemogoče-
no. Če bi hoteli urediti pet legal-
nih odlagališč, kot je zapisano v
odločbi, bi za to porabili ves kra-
jevni samoprispevek, kar pa po
predpisih ni možno, ker so sred-
stva iz samoprispevka program-
sko določena. Opozarjajo tudi
na hribovit teren, raztresenost
naselij z mnogimi samotnimi do-
mačijami, zato ljudi iz teh naselij
ne bodo mogli pripraviti do tega,
da bi vozili odpadke v središčna
odlagališča. Predlagajo, da se
pogoji v odločbi spremenijo in
določijo bolj življenjsko — v
skladu z razmerami in možnost-
mi krajev na območju te KS.
VZDRŽEVANJE
DORNAVSKE CESTE
Delegacija KS Dornava je
opozorila na problem Dornavske
ceste, ki je močno prometna,
povrh pa slabo vzdrževana in tu-
di brez poti za pešce. Ob tej cesti
je TOZD Delta Ptuj, dvoje poko-
pališč, zato je zlasti okoli 14. ure
izredno gost promet. V letošnji
mili zimi brez snega ta problem
ni toliko izstopal, ker ceste ni bi-
lo treba plužiti, posipavati in po-
dobno. Toda delegacija opozarja
na vzdrževanje v bodoče, zlasti
pa še na skrb za varnost pešcev
na tej cesti.
FF
Čudo, ki to ne bo
čistilno napravo, ki sedaj razdejana sameva nasproti nekdanjega Pinčarjevega mlina ob Stu-
denčnici, v katero onesnaževalci neusmiljeno spuščajo tudi take odplake, ki mimogrede v dolžini
dveh kilometrov pomorijo ribe ( kot je bilo prejšnjo nedeljo), bodo, kot kaže, v kratkem obiskali
»zdravniki«. Strokovnjaki Industrijskega montažnega podjetja — TOZD Inženiring iz Ljubljane
so namreč zanjo že napravili diagnozo in se odločili, kakšen bo poseg.
OBVEZNO PREDČIŠČENJE
Čistilna naprava, za katero danes ocenjuje-
jo, da bo stala še dodatnih 5 milijard po stal-
nih cenah (k tistima vsaj dvema iz prejšnjih
let) bo po rekonstrukciji zelo občutljiva-na-
prava, ki jo bodo morali voditi strokovnjaki.
Poleg tega pa bo poglavitni pogoj za njeno
brezhibno delovanje ureditev predčiščenja na
farmi v Dražencih in perutninski klavnici.
Obe sicer imata načrte o tem, farma pa je že
nekoliko bližje izvedbi. Izvajalec je namreč
na javni razpravi o ponujenih projektih za re-
konstrukcijo čistilne naprave jasno povedal,
da bo potrebno odplake predčistiti, da ne bo
večjih motenj v napravi. Povedal pa je tudi,
da morajo zaradi možnosti, da bi blato iz na-
prave vozili na polja, prečistiti svoje odplake
tudi Agis in morda še zasebniki, ki delajo z
nevarnimi snovmi. Vendar o tem v občini še
nismo določili ničesar. Skratka — ne more-
mo pričakovati, da bo čistilna naprava čudež.
ki bo požiral vse mogoče odplake s škodljivi-
mi vsebinami, iz sebe pa bruhal kristalno či-
sto vodo, ne da bi tudi onesnaževalci poskr-
beli za analizo odplak, opozarjali na škodlji-
ve snovi in jih poskušali s predčiščenjem izlo-
čiti. Posebna pozornost bo potrebna pred-
vsem za izločanje težkih kovin, cianidov, ke-
mikalij ...
NAPRAVA BO SEDAJ MEHANSKO-BIO-
LOŠKA
Leta 1979 zgrajena čistilna naprava je bila
oksidacijska z aerobno stabilizacijo blata. Po
mnenju sedanjih popravljalcvev so bile njene
napake velika poraba energije, nerešen pre-
nos blata iz oksidacijskega bazena, zaradi če-
sar se je ta zablatil, nerešeno končno odlaga-
nje blata (na polja ali na odlagališče?) ter po-
manjkljiv nivo opreme in objektov upravlja-
nja.
Po rekonstrukciji bo naprava mehansko-
biološka z anaerobno stabilizacijo blata (gni-
tje) ter izkoriščanjem plina za proizvodnjo
elektrike in toplote.
K napravi bodo uredili mehansko čiščenje,
ki bo zmanjšalo obremenitev nadaljnje stop-
nje za 50 odstotkov. V tej prvi stopnji bodo
izločili iz vode vse usedline, tako da zablate-
nje v naslednji stopnji čiščenja ni mogoče.
Druga stopnja bo torej biološko čiščenje z ni-
trifikacijo dušikovih spojin. Ker je prostorni-
na podedovanih bazenov velika, bodo v tej
fazi uredili tudi dve ozračevalni enoti z ozra-
čevalnimi turbinami Hidrometala, ki so se tu-
di v domžalski in kranjski napravi dobro ob-
nesle.
Dehidrirano blato iz obeh stopenj čiščenja
bodo deponirali na posebni deponiji, mogo-
če pa ga bo uporabiti v kmetijstvu, gradbeni-
štvu, komunali . . . (kot gnojilo, humus, za za-
sipanje jam ali za pokrivanje odlagališč).
Da bi v napravi vse brezhibno potekalo, bo
potrebno narediti nov pogonski objekt z la:
boratorijem in nove delavnice ter garaže. Za
pridobivanje električne energije in toplote pa
bi morali dograditi še objekte za plinske mo-
torje, skladišče za plin in kotlovnico.
Blato je posledica in rezultat čiščenja vo-
de in predstavlja izločeno onesnaženje v
koncentrirani obliki. Iz procesa čiščenja bo-
sta torej izšli dve vrsti blata: primarno, sve-
že, iz stopnje A čiščenja (mehansko), in se-
kundarno, odvečno biološko blato iz biolo-
škega dela čiščenja. Eno in drugo blato bo-
do na napravi lahko v zgoščevalniku zgosti-
li na 5 odstotkov suhe snovi. Pri obremeni-
tvi naprave 105 tisoč enot bo tako zgoščene-
ga blata za 160 m' na dan. To blato bodo
nato lahko segrevali na 35° C in pri ome-
njeni obremenitvi bo mogoče pridobiti 15 ti-
soč m' plina na dan.
ČAS IN DENAR
Projektiranje prenove ČN se je že pričelo,
izvajalec bo pričel delati maja letos, gradbe-
no-obrtniška dela naj bi sklenil marca pri-
hodnjega leta in bi maja tega leta naprava
lahko pričela preskusno obratovati in po
enem letu, torej maja 1990, bi morala dobiti
uporabno dovoljenje.
Pa potrebni denar? Dve tretjini vrednosti
te naložbe morajo plačati Dravska elektrarne
Maribor, eno tretjino pa mora zagotoviti
ptujska občina. Rešitev, ki so jo sedaj našli v
tozdu Vodovod in kanalizacija, ki je investi-
tor, je, da bo Območna vodna skupnost Dra-
va dala 60 odstotkov ptujskega deleža, obča-
ni in delovne organizacije pa prek povišanih
cen kanalščine še ostalih 40 odstotkov ptuj-
ske tretjine.
Denarce bomo torej nekako zobnali sku-
paj in IMP bo pričel delati. Leta 1990 pa bo
kljub vsemu potrebno urediti dvoje bistvenih
stvari: zahtevati predčišenje odplak in zagoto-
viti strokovnjake za vodenje čistilne naprave.
Darja Lukman
Normalno obratovanje in redno vzdrže-
vanje komunalne čistilne naprave ho pred-
vidoma zahtevalo 11 zaposlenih. Med njimi
dva vodja: enega za celotno čistilno napra-
vo in enega za elektriški in strojni del, poleg
tega pa še laboranta za analize odpadnih
vod, strojnike, orodjarje in elektrikarje.
Prva stanovanjska
zadruga v občini Ptuj
že nekaj let še posebej tisti, ki so se odločili, da bodo svoj stano-
vanjski problem rešili z gradnjo hiše, pogrešajo stanovanjsko zadrugo
tudi v ptujski občini. Zdaj bodo lahko tudi naši občani koristili ugod-
nosti stanovanjske zadruge.
Željam in potrebam so prisluhnili v Opekarni Ptuj in ustanovili
Stanovanjsko zadrugo Žabjak. Kdo lahko postane njen član? Vsakdo,
ki ima lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Ob vpisu pa je treba plačati
še 50.000 dinarjev članarine. Če ste član zadruge, kupujete gradbeni
in drugi material, ki ga boste vgradili v hišo, brez prometnega davka.
Za delo zadruge pa boste morali odšteti od štiri do pet odstotkov od
vrednosti denarja, ki ga boste zaupali zadrugi.
Seveda zadruga ne odpira vrat le zasebnim graditeljem, ampak
vsem organizacijam združenega dela, interesnim skupnostim in dru-
gim. Razveseljiva novost, ki jo v Ptuj dobivamo nekoliko pozno; am-
pak za dobre stvari ni nikoli prepozno.
NaV
TEDNIK - 24. marec 1988
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
PROGRAMSKA SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS PTUJ
Splošna kritika ne vodi nikamor
Na programski seji komuni-
stov ptujske občine, bila je 16.
marca, je bilo v nekajurni razpra-
T^i slišati veliko in hkrati malo.
Zakaj? Na prste ene roke lahko
naštejemo razpravljalce iz osnov-
nih organizacij, kjer živimo in
delamo; čas, ki je zahteven, čas
ekonomske krize vpliva na doga-
janja in razpoloženje v sleher-
nem okolju in se tako odraža tu-
di v Zvezi komunistov. Ne da bi
morali komunisti prevzeli odgo-
vornost za vsa dogajanja v druž-
bi, gotovo pa je njihova odgovor-
nost odgovornost z večjimi ob-
veznostmi. Velik del razprave je
bil namenjen gospodarskim gi-
banjem v občini, kjer se nam bolj
kot kdajkoli prej maščujejo ne-
kajletna nesorazmerja v delitvi
družbenega proizvoda, razpra-
vam o ustavnih spremembah
znotraj teh zemljiškemu maksi-
mumu, kritičnemu položaju
družbenih dejavnosti v občini,
pisanju nekaterih časopisov in
revij o JLA, moralnemu liku ko-
munista, neuspeli prenovi Zveze
komunistov.
Zveza komunistov se ne bi
smela odtegovati od vsakodnev-
nih problemov, često pa so ko-
munisti izven dogajanja, zaprti v
krog osnovne organizacije, ki vse
preveč postaja sama sebi zado-
stna. Na drugi strani pa komuni-
sti mnogokrat niso dovolj uspo-
sobljeni za razreševanje proble-
mov, s katerimi se srečujejo.
manjka jim strokovna usposo-
bljenost, pa tudi pripravljenost.
Tako se dogaja, da so komunisti
verbalno pripravljeni pomagati,
ko pa bi morali prevzeti kakšno
konkretno nalogo, pa so pripra-
vljeni tudi izstopiti iz Zveze ko-
munistov, samo da jim ne bi bilo
treba prevzeti kakšne funkcije,
največkrat zaradi lastne udobno-
sti. Za mlačnost članstva je mno-
gokrat kriv tudi odnos vodstva
tako v osnovni organizaciji kot v
višjih partijskih organih. Dogaja
se namreč, da je vodstvo osno-
vne organizacije vse preveč zlito
z vodstvenimi strukturami, kar je
za člane slabo, saj so tako pogo-
sto odtegnjeni od virov informa-
cij in se težav zavejo šele, ko se
je treba z njimi spopasti. Vse pre-
več je tudi nasilnih poti za uve-
ljavljanje ozkfh, lokalnih intere-
sov; še posebej komunisti bi se
morali vprašati, zakaj imamo v
občini v zadnjem času toliko
ukrepov družbenega varstva. Je
to res edini izhod?
Splošna kritika po dolgem in
počez nas ne bo pripeljala nika-
mor. Komunisti lahko naredijo
največ v neposrednem okolju, v
okolju, kjer živijo in delajo. Naj-
več pač zaleže stara ljudska mo-
drost: Najprej je treba pomesti
pred svojim pragom. Izstopi iz
Zveze komunistov se tudi v letoš-
njem nadaljujejo z isto dinamiko
kot lani. Vendar ne kaže iz tega
delati panike, celo nasprotno:
kdor ni pripravljen vztrajati v teh
težkih časih, takega Zveza komu-
nistov ne potrebuje.
Še nadalje bo treba krepiti
idejno in politično vlogo Zveze
komunistov. Njena prenova pa
bo uspela le, če bomo začeli s
prenovo slehernega njenega čla-
na.
Na konferenci so rekli:
FRANC TETIČKOVIC: Ko-
munisti se moramo preseliti med
ljudi in se izogniti forumskemu
delu. Osnovne organizacije bodo
morale usmeriti svoje delo v re-
ševanje konkretnih problemov.
MARJAN IRGL: Številčno
močne organizacije postanejo
skrivališče za neaktivne člane,
množičnost deaktivira. Pustimo
teorijo in začnimo obnavljati te-
melje poštenja.
STANKO LEPEJ: V nekaterih
osnovnih organizacijah so samo-
voljno sprejeli sklep o pavšal-
nem plačevanju članarine.
JOŽE BOTOLIN: Pri kadro-
vanju imamo težave. Komunisti
so pripravljeni celo izstopiti iz
Zveze komunistov, samo da jim
ni treba prevzeti funkcije. Obsta-
ja torej le verbalna pripravlje-
nost, kaj drugega ne ...
VLASTA VUČAK: Komunisti
v Centru za socialno delo imamo
predlog, da se ostanek sredstev,
zbranih iz članarine iz leta 1987,
nameni za enomesečno izplačilo
otroških dodatkov, saj jih zaradi
znanih predpisov Skupnost otro-
škega varstva ne more izplačati.
MIHAEL LEDI NEK: V raz-
pravah o zemljiškem maksimu-
mu ne more biti idejnega proble-
ma za tistega, ki od kmetijstva ži-
vi. Vprašanje lastništva ne more
biti ekonomska kategorija, temu
se bo morala Zveza komunistov
upreti.
SAVO KOZJAK: Na področ-
ju družbenih dejavnosti svobod-
ne menjave dela med uporabniki
in izvajalci ni, o tem odloča ne-
kdo tretji . ..
ALOJZ GOJCiC: Ni čas zaja-
dikovanje; kdo ni dober delavec,
ni dober komunist. Praviloma pa
so prav komunisti slabi delavci.
In kako bi potem Zveza komuni-
stov ne bila v krizi?!
KOMNEN ŽARKOViC: Gle-
de pisanja o JLA v zadnjem ča-
su: treba je ugotoviti, kaj je res
in kaj ni res.
DIMCE STOJČEVSKI: V
Ptuju so odnosi z JLA dobri. Pi-
sanje v časopisih je nesprejemlji-
vo. Kje je vloga Zveze komuni-
stov ob takem pisanju?
CIRIL BAŠKOVIČ: Komuni-
sti lahko največ naredimo v svo-
jem neposrednem okolju, v kate-
rem delamo in živimo.
MATIJA GJERKEŠ: Ce Zve-
za komunistov ne bo sposobna
»spodaj«, v osnovnih organizaci-
jah, ne moremo pričakovati, da
bo uspešna »zgoraj«.	NaV
ODBOR ZA TRGOVINO PRI flEDOBČIN|KI ZBORNICI ZA PODRAVJE
Informacijski sistemi v trgovini
Na petkovem sestanku odbora za trgovino pri
medobčinski zbornici za Podravje so najprej govo-
rili o problematiki najemnin za poslovne prostore.
Večina trgovin v Podravju ima svoje poslovne pro-
store v najemu. Najemnina za le-te pa raste pravilo-
ma hitreje kot stanarine, poleg tega pa se denar iz
najemnin prepočasi vrača v poslovne prostore. Tr-
govske organizacije večinoma vlagajo v prostore
svoja že tako pičla sredstva. Razpravo o tej proble-
matiki bodo nadaljevali, so sklenili, skupaj s pred-
stavniki samoupravnih stanovanjskih skupnosti.
Na pobudo Gospodarske zbornice Slovenije naj
bi tudi pri nas postopoma prešli na kombinirano
nomenklaturo evropske gospodarske skupnosti. V
odboru za trgovino so to pobudo podprli, saj tak-
šno vključevanje v mednarodno delitev dela prina-
ša tudi poenotenje dokumentov v menjavi s tujino,
s tem pa tudi v našem okolju merljive podatke za
pripravo poslovnih odločitev in izvoznih strategij.
Trenutno imamo v Jugoslaviji po tej nomenklaturi
(črtast znak) označenih 25 odstotkov proizvodov.
Pripravlja se projektna naloga, proizvodi pa naj bi
bili tako označeni od proizvajalca naprej in bi te
oznake veljale do maloprodaje. Za to potrebujejo
trgovine kodirane blagajne, ki sicer veljajo celo pre-
moženje, vendar z njimi lahko spremljajo zaloge in
s tem se zmanjšujejo tudi sredstva za obratna sred-
stva.
Kljub relativno dobrim poslovnim rezultatom v
letu 1987 pa se trgovina spopada z vrsto problemov.
Marže ne pokrivajo vseh stroškov poslovanja, obre-
sti pri posojilih za obratna sredstva so izredno viso-
ke, trajnih virov za obratna sredstva pa trgovske or-
ganizacije nimajo. Obremenjuje jih tudi visok de-
lež, ki ga morajo prispevati za nerazvite, pomanjka-
nje sredstev za investicije in nizki osebni dohodki.
Posebno pozornost pa so namenili delovnemu
času v trgovinah. Delovni čas mora postati ekonom-
ska kategorija. To je tisto področje »notranjih re-
zerv« trgovine, kjer je bilo še vse premalo storjeno.
Zato bodo temu vprašanju namenili naslednjo sejo,
saj je potrebno tudi to vprašanje rešiti v Podravju
kar se da enotno.
NaV
Največ o turizmu in gostinstvu
v prihodnje bo potrebno še bolj poudariti ustav-
nost in zakonitost, več pravnega reda in spoštova-
nja samoupravnih aktov, je med drugim poudaril
družbeni pravobranilec samoupravljanja v Ptuju
Dimče Stojčevski, ko je na seji zbora združenega
dela skupščine občine Ptuj prejšnji torek na kratko
razložil delo tega organa za preteklo leto. K temu
pa je še dodal, da velikokrat sam kakšne sporne za-
deve ne more premakniti, če ni pri tem širše podpo-
re ali vsaj enakih stališč.
V naši družbi je dvojne morale in izigravanja za-
konov veliko in preveč, veliko je tudi kršitev s strani
poslovodnih organov ali delavcev s posebnimi poo-
blastili. V organiziranju združenega dela je preveč
ukinjevanja temeljnih organizacij. Velikokrat pa
povzroča motnje v poslovanju tudi nenehno spre-
minjanje zakonov in pri tem se lahko vprašamo, ali
ni tudi to ropanje družbene lastnine. »Če bi bile
kontrolne funkcije boljše, raznih ukrepov ne bi bilo
potrebno izvajati,« je med drugim poudaril Dimče
Stojčevski.
Dnevni red zasedanja zbora združenega dela
skupščine občine Ptuj je bil obširen, razprava oziro-
ma uvodne obrazložitve pa osredotočene še na eno
točko — na razvojne usmeritve turizma in gostin-
stva v občini Ptuj.
Lahko rečemo, da je naše turistično gospodarstvo
in gostinstvo slika preteklega in sedanjega časa. Z
nje pa ne vidimo svoje prihodnosti — ali pa precej
v megli. Zanjo bi namreč potrebovali znatna finan-
čna sredstva. Dva referenduma z Radensko sta pro-
padla, tuji investitorji niso »zaželeni«, ker tega naši
predpisi ne omogočajo. Še in še je neumnosti, ki
nam klestijo že tako skromno turistično bero, in sa-
mo lastne sile, iznajdljivost in končno spoznanje,
da je del naše prihodnosti tudi tu. v turizmu, nam
lahko pomagajo ujeti še zadnji vlak, če ga seveda že
nismo zamudili.
Nekateri ocenjujejo, da so razvojne usmeritve tu-
rizma in gostinstva v občini Ptuj presplošne, drugi
spet menijo, da so dovolj dobra podlaga za načrto-
vanje v prihodnje in da moramo ob tem razmišljati,
da je tudi kultura in kulturna dediščina nerazdru-
žljivi del naše sedanje in prihodnje turistične po-
nudbe.
In na čem naj bi svojo turistično prihodnost gra-
dili? Vse stavimo na Ptujske toplice; vključiti pa je
potrebno še ostale, ki so s turizmom nujno povezani
— trgovce, drobno obrt, gostinstvo (družbeno in za-
sebno), kulturne institucije - zlasti muzej. Nekate-
ri celo pravijo, da bi morali postali KONTINEN-
TALNI DUBROVNIK.
Družbeno gostinstvo se ubada s težavami. Halo-
ški biser svoje težave sanira — rešujejo se iz izgub.
Zasebnemu gostinstvu še vedno ne zaupamo. Zato
bodo nujne spremembe. Morda celo oddaja nekate-
rih lokalov v zasebne roke. Hotel je potreben teme-
ljite obnove, Gorco bodo prevzeli v TOZD Sloven-
ske gorice — Haloze ...
In Toplice? Po normah ADAC naj bi kamp ure-
dili tako, da bo prešel v prvo kategorijo. Nujen je
hotel in dodatne količine vode, ker je že sedaj po-
trebno dogrevanje, včasih tudi za bazene. Za novo
vrtino so projekti že izdelani in naj bi bila prihod-
njo pomlad končana. Iz globine 1600 metrov bi do-
bivali vodo s temperaturo okrog 50°C in celo tri-
krat večje količine kot sedaj.
To je le nekaj razmišljanj o naši turistični prihod-
nosti. Upajmo, da ne bodo ostala samo razmišljanja
in pobožne želje in da bo pobuda ptujskega župana
čimprej uresničena. Po njegovem mnenju je potreb-
no čimprej ustanoviti konzorcij za združevanje
vseh, ki se ukvarjajo z omenjenimi dejavnostmi, pri-
praviti pa tudi samoupravni sporazum za pridobi-
vanje sredstev za obnovo mestnega jedra.
mš
Izvršni svet je proti
Izvršni svet skupščine občine Ptuj ne soglaša z vsebino »strokovnih podlag
o družbeni in ekonomski upravičenosti sprememb v samoupravni organizirano-
sti delovne organizacije Certus v enovito delovno organizacijo« (elaborata).
Predloženi dokument s svojo vsebino po mnenju članov izvršnega sveta ne
upravičuje pripisa, da gre za strokovne podlage. Zelo enostransko, neobjekti-
vno in izključno v interesu predlagatelja poskuša na prepričevalen način doka-
zovati prednosti preoblikovanja delovne organizacije.
Zato izvršni svet SO Ptuj predlaga delavcem Certusove temeljne organiza-
cije Potniški promet v Ptuju, da ponovno temeljito ocenijo pobude, ki so jih
sprejeli že v začetku februarja. Ocenjujejo namreč, da je družbeno najsprejem-
Ijivejša rešitev povezovanje potniškega prometa v Ptuju v enovit sistem. V prvi
fazi v okviru Komunale, gradbeništva in prometa — tozd Avtopark Ptuj. v na-
slednji fazi pa kot enovita samostojna organizacija zunaj delovne organizacije
Certus Maribor. Navsezadnje bo takšno povezovanje tudi iz ekonomskega vidi-
ka delavcem zagotovilo največjo socialno varnost.
Pri obravnavi in odločanju o spremembi organiziranosti morajo delavci
tozda Potniški promet Ptuj videti tudi predlog delovne organizacije KG P
tozd Avtopark. ki ic bil v obravnavi na zboru že avgusta lani. Prav tako pa bi
kot možna varianta moral biti obdelan predlog enovite delovne organizacije za
potniški promet v Ptuju. Zbor delavcev tozda Potniški promet je namreč avgu-
sta lani z veliko večir.o pr-idlagul prav tako rešitev.
OM
Delijo drugi del solidarnostnih sredstev
Zadeve okoli delitve solidarnostnih sredstev oškodo-
vancem v lanskoletnih neurjih so se na republiški ravni
razvijale in razpletale precej časa — vse do dogovora in
sklepa, da dobijo prizadeta območja pomoč v višini 15
odstotkov ocenjene škode. Seveda pa vseh teh sredstev v
občino še ni bilo, prihajajo po delih in prejšnji teden so v
občino nakazali drugi del. Od ponedeljka dalje jih deli
Kmetijska zadruga Ptuj v svojih zadružnih enotah, seveda
na tistih območjih, kjer je divjalo neurje in povzročilo
škodo na kmetijskih pridelkih.
Sredstva solidarnosti lahko oškodovanci koristijo v
obliki reprodukcijskega materiala, torej umetnih gnojil,
semena, zaščitnih sredstev in krmil. Možno je nabaviti tu-
di koruzo iz intervencij, in sicer v razsutem stanju nepo-
sredno v silosih ali pa nekaj dražjo v vrečah.
Zaenkrat še ni mogoče napovedati, kdaj bo prispel tre-
tji del solidarnostnih sredstev. Bomo pa o tem poročali
tudi v tedniku.
JB
Zgodovinarji tretjič v Ptuju
Osrednja naloga, ki je v letošnjem letu pred Zgodovin-
skim društvom Ptuj, bo organizacija srečanja zgodovinar-
jev Slovenije, ki bo letos oktobra v Ptuju. Zbralo se bo čez
200 zgodovinarjev in drugih strokovnjakov. Tema dvo-
dnevnih strokovnih razprav pa bo »Nastanek Jugoslavije
1918«.
V zvezi s srečanji slovenskih zgodovinarjev v Ptuju je
prof. dr. Vasilij Melik iz Ljubljane dejal:
-Prvo srečanje slovenskih zgodovinarjev v Ptuju, na
Ptujski Gori in v Dornavi je bilo 7. septembra 1940. Sode-
lovalo je 20 zgodovinarjev, med njimi 3 profesorji in dva
študenta z ljubljanske univerze. No, in eden od tistih
dveh študentov sem bil jaz. Od takrat sem navdušen nad
lepoto Ptuja in njegove okolice, navdušen tudi nad gosto-
ljubjem ljudi teh krajev.«
Naj dodamo, da je bilo drugo srečanje slovenskih zgo-
dovinarjev v Ptuju leta 1969 ob 1900-letnici mesta.
FF
ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI
ODLOČITVE
Z ODGOVORNOSTJO
Enako kot vse dosedanje je tudi dvajseta seja zbora krajevnih skupnosti
SO Ptuj potekala v živahni in vsebinsko dobri razpravi ter z usmerjevalnimi
sklepi. Poročilo o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja za leto 1987
in programske usmeritve za letošnje leto so dobro ocenili in pravobranilcu izre-
kli priznanje. Družbeno pravobranilstvo samoupravljanja v Ruju deluje že 10
let in je več kot upravičilo svoj obstoj, je poudaril eden od razpravljalcev. V
skladu s stališči obeh odborov zbora in razpravo so med sklepi družbenemu
pravobranilcu samoupravljanja in drugim pristojnim organom naložili, da naj
ob ugotovljenih nepravilnostih zlasti na področju ustavnosti in zakonitosti ter
varstva družbenega premoženja sprotno in še odločneje ukrepajo.
Posebno živahna razprava je bila o razvojnih usmeritvah turizma in gostin-
stva v občini. Danih je bilo veliko novih pobud, ki bi jih bilo treba upoštevati v
usmeritvah, zlasti glede razvoja domače obrti in spominkarstva, ljudskih običa-
jev, dela turističnih in drugih društev, vzdrževanja mestnega jedra, dela turisti-
čnih agencij in podobno. Zbor je predlagal, da se razprava o tem nadaljuje, da
naj izvršni svet upošteva predloge in pobude iz celotne razprave v končnem be-
sedilu razvojnih usmeritev in jih potem predloži zborom občinske skupščine v
sprejem.
Načrt porabe sredstev iz tretjega občinskega samoprispevka za leto 1988 so
sprejeli soglasno. Ker bodo prilivi samoprispevka od aprila do julija v celoti
usmerjeni za sofinanciranje modernizacije in ojačitve lokalnih in regionalnih
cest, je zbor posebej naročil krajevnim skupnostim, da zagotovijo tudi svoj de-
lež sofinanciranja sočasno s prilivi iz občinskega samoprispevka, ker le tako bo
moč uresničiti program skupnosti za ceste občine Ptuj.
Obravnavali so tudi osem osnutkov odlokov, med njimi kar štiri s predlo-
gom izvršnega sveta, da jih sprejmejo po skrajšanem postopku. Delegati so jih z
večino glasov sicer sprejeli, vendar so posamezni delegati izrekli tudi kritiko, da
predlagatelj izsiljuje sprejemanje dokumentov po hitrem ali skrajšanem postop-
ku, čeprav za to ni posebne potrebe, ker bi lahko strokovne službe pravočasno
pripravile osnutke. Po drugi strani pa je večkrat tudi mnenje delegatov, da ni
potrebno dnevnih redov obremenjevati s predlogi dokumentov, če na osnutek
ni pripomb. Tokrat je šlo za naslednje osnutke odlokov: o spremembi odloka o
oddajanju stavbnih zemljišč, o povprečni gradbeni ceni stanovanjske površine,
o določitvi obveznosti plačevanja prispevka za pospeševanje družbeno organizi-
rane tržne proizvodnje hrane in o zaključnem računu o izvršitvi proračuna obči-
ne Ptuj za leto 1987.
Velja še dodati, da je bil osnutek odloka o ravnanju s plodno zemljo pre-
imenovan v delovno gradivo, ker je na besedilo veliko vsebinskih pripomb, zato
bo sprejet v trifaznem postopku in bodo tako vsi zainteresirani imeli možnost
povedati in predlagati svoje. Izvršni svet bo poskušal vse to upoštevati že pri
pripravi drugega osnutka odloka.
O osnutku odloka o spremembi odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu
zelenih površin in narave v občini so razpravljale predvsem delegacije z območ-
ja mesta Ptuja povezano z delom hišnih svetov in komunalne službe. Prav tako
tudi o investicijskem programu za rekonstrukcijo čistilne naprave Ptuj, kjer je
imela največ argumentiranih pripomb delegacija KS Turnišče. Zbor je investi-
cijski program na zaupanje strokovnim službam sprejel, naložil pa je občinske-
mu izvršnemu svetu, da izvajanje programa redno spremlja in o tem poroča
zborom občinske skupščine.
FF
DANES PROGRAMSKA SEJA OBČINSKE
KONFERENCE ZKS ORMOŽ
Prenova poteka prepočasi
Danes se bodo sestali komunisti ormoške občine na programski seji in pre-
gledali delo v zadnjih dveh letih, spregovorili o nekaterih razvojnih vprašanjih
v občini, o programskih usmeritvah občinske organizacije in izvolili nadome-
stne člane občinske konference. -
V poročilu o dveletnem delu občinske organizacije ugotavljajo, da poteka
prenova znotraj Zveze komunistov' počasi, da so komunisti v mnogih okoljih
premalo usposobljeni za prenovljeno delo; da pride do osnovnih organizacij
premalo informacij in da je večjo pozornost treba posvetiti mladim. V času po
kongresu so v občinsko organizacijo sprejeli 14 mladih, tako daje sedaj v obči-
ni Ormož 531 članov Zveze komunistov.
NaV
Nagrajeni vsi predlogi
Na jutrišnjem desetem dnevu ino-
vatorjev ptujske občine bodo podelili
nagrade in priznanja najboljšim ino-
vatorjem v občini za prejšnje leto. Za
razliko od prejšnjih let, ko je bilo
predlogov več kot nagrad in priznanj,
letos komisija za pospeševanje inova-
cijske in raziskovalne dejavnosti
skupščine raziskovalne skupnosti ni
imela težkega dela. Nagradila je vse
prispele predloge. Pa še pri tem ni šlo
vse gladko. Zanimivo je, da so pred-
stavniki skupnosti letos morali po
predloge v delovne organizacije in
skupnosti. Odziv na razpis je bil mini-
malen. Kljub majhnemu številu pred-
logov pa je kakovost nadpovprečna.
Najbolj odgovorni za inovativno
dejavnost v občini se bodo jutri ob
12. uri zbrali v Cekinu. Pozdravil jih
bo predsednik skupščine raziskovalne
skupnosti dr. Cveto Doplihar. Franc
Veselič bo predstavil lanske dosežke
na inovativnem področju v občini, o
vzrokih, ki preprečujejo večji razmah
inovativnostj v OZD in družbi, pa bo
govoril dr. Štefan Kajzer. Sledila bo
podelitev nagrad in priznanj. Podelili
bodo tri nagrade in tri priznanja. Pr-
vič v desetih letih bo najvišje prizna-
nje prejel obrtnik, prvič pa je skup-
nost dobila tudi predlog iz obrtniških
vrst.
MG
Kadrovanje
v mladinskih
vrstah
Kadrovska komisija pri predsed-
stvu OK ZSMS Ptuj pričenja posto-
pek EVIDENTIRANJA za predsed-
nika, podpredsednika, sekretarja, čla-
ne predsedstva, člane statutarne ko-
misije in člane nadzornega odbora.
Vsem poteka junija 1988 prvi mandat.
Evidentiranje traja do 13. 4. 1988.
Predloge posredujte na OK ZSMS
Ptuj (Titov trg 12).
Zraven splošnih načel in meril za
uresničevanje kadrovske politike v
SRS in SFRJ je potrebno upoštevati
še specifične kriterije, ki veljajo v
ZSMS in ZSMJ (pridobljene izkušnje
pri delu v ZSMS, uspešnost, strokov-
nost, starost, kot določata statuta
ZSMS in ZSMJ).
Evidentirani kandidati morajo
predložiti tudi svoje VIDENJE, to je
svoj pogled na uresničevanje dela v
OK ZSMS Ptuj.
Joca Repič
4 — SESTAVKI IN KOMENTARJI
24. marec 1988 - TEDNIK
Skupščina krajevne skupnosti Trnovska vas
Krajevna konferenca SZDL Trnovska vas
Osnovna organizacija ZKS Trnovska vas
Osnovna organizacija ZSMS Trnovska vas
Osnovna šola Toneta Žnidariča Ptuj — podružnica Trnovska vas
IZJAVA
Podpisani predstavniki krajevne skupnosti Trnovska vas ter DPO KS
Trnovska vas v imenu krajanov in članov organizacij, katere predstavljamo,
v zvezi z nameravano gradnjo novih hlevov Kmetijskega kombinata Ptuj s
kapaciteto cca 1500 pitancev-bikov v samem središču Trnovske vasi, izja-
vljamo;
K nameravani gradnji, k lokaciji v središču trnovske vasi NE DAJEMO
SOGLASJA in je torej naše mnenje ODLOČNO ODKLONILNO iz naslednjih
razlogov:
Hlevi bi bili postavljeni 50 m od najbližje stanovanjske hiše, 70 m od
novozgrajene osnovne šole in igrišč, dvorane za kulturne prireditve ter let-
nega prireditvenega prostora, 100 m od mlina, stanovanjskega bloka Kme-
tijskega kombinata ter igrišča krajevne skupnosti. V naslednjem pasu (od
100 do 200 m) pa je že glavni del naselja z avtobusno postajo, gostilno,
cerkvijo, trgovino, sedanjo zdravstveno ambulanto ter načrtovanim novoz-
grajenim zdravstvenim domom.
Iz (slabih) izkušenj pri podobnih primerih vemo, da koncentracija takš-
nega števila živine, hlevskega gnoja, gnojnice, silosa in drugih krmil pov-
zroči zaradi onesnaženja zraka, smradu, povečanja števila insektov in
onesnaženja voda življenje v okolici neznosno! (Kar seveda ne skrbi načr-
tovalcev, ki ne žive v našem kraju.)
V	gradnji objektov družbenega pomena smo s svojim delom in po-
močjo širše družbene skupnosti v zadnjih letih dosegli vidne uspehe. Prav-
kar začenjamo graditi zdravstveni dom, v kraju še vedno rastejo nove hiše.
Po desetletjih nazadovanja je zadnje desetletje čas napredka kraja, ki pa
bo nedvomno moten s postavitvijo hleva — giganta v samem središču kra-
ja.
Na videz in podobo krajine ter »trga« Trnovska vas bi omenjeni poseg
učinkoval dokončno uničujoče!
Že sedanja poslopja Kmetijskega kombinata v Trnovski vasi — vsi jim
priznavamo vzorno vzdrževanje — so bila zgrajena ter dograjena v prete-
klosti le po načelih porabnosti, nikakor pa ne v skladu z urejanjem in varo-
vanjem krajine! Zadnji poseg bi bil katastrofalen in po njem ne bi več stali
hlevi pri Trnovski vasi, temveč Trnovska vas pri hlevih!
Pridružujemo se reku našega časa: »Našega kraja nam predniki niso
izročili v dar, temveč v varovanje za naše potomce!«
V	smislu dosedanjega dobrega in uspešnega sodelovanja z delovno
enoto Kmetijskega kombinata v Trnovski vasi predlagamo, da se za grad-
njo hlevov poišče primernejša lokacija predvsem o nam znanih vzorih iz
občine Lenart, kjer so podobni hlevi zgrajeni po več km izven naselij! Po-
dobno primernejšo lokacijo so predstavniki KS investitorju že predlagali na
lokacijski razpravi, katere ekonomsko, ekološko itd. upravičenost pa naj
preuče strokovnjaki in zanjo ODGOVARJAJO!!!
V vednost:
Kmetijskemu kombinatu Ptuj
Kmetijskemu kombinatu Ptuj — DE Trnovska vas
Predsedniku SO Ptuj Gorazdu Žmavcu
Izvršnemu svetu SO Ptuj
Oddelku za urbanizem in gospodarstvo SO Ptuj
Občinski konfer. SZDL Ptuj
Občinskemu komiteju ZKS Ptuj
Sanitarni inšpekciji SO Ptuj	Predsednik skupščine KS
Radiu-Tedniku Ptuj	Trnovska vas:
Komiteju za kmetijstvo	Franc Požegar, s. r.
Trnovska vas, 15. 3. 1988	Predsednica KK SZDL
Trnovska vas:
Angela Fras, s. r.
Sandi Petrovič
Sabina Majhen
Toni Štumberger
Marjan Emeršič
Pomembna odločitev. . .
Smo v mesecu marcu, v mesecu odločitve
osmošolcev in tudi dijakov 4. letnikov sred-
njih šol, ki nameravajo nadaljevati študij na
višji ali visoki šoli. Za nekatere je beseda
»kam« še kako velika; velika zato, ker se še
niso dokončno odločili, ker si niso določili
svoje nadaljnje poti, ki jih bo vodila do po-
klica, do tistega pravega poklica, ki si ga je v
tej gospodarski krizi silno težko izbrati in
oblikovati. Verjetno je največ dokončnih
odločitev padlo v petek, 11. marca, ko je bil
informativni dan za osmošolce in dijake 4. le-
tnikov srednjih šol. Kako so nekateri »doži-
veli« ta dan oziroma kam so se odločili in za-
kaj so se tako odločili — bodo več sami po-
vedali:
Sandi Petrovič, 14 let, iz Pristave pri Cirku-
lanah:
Odločil sem se za poklic strojnega tehnika.
V SŠC v Ptuju smo se zbrali ob 9. uri v telo-
vadnici in nam je tovariš ravnatelj ob uvod-
nem govoru podal nekaj informacij. Potem
so nam predstavniki nekaterih delovnih orga-
nizacij iz Ptuja približali poklic kovinarja,
svoje delovne organizacije ter možnost poz-
nejše zaposlitve.
V	osnovni šoli sem mnogo slišal o tem po-
klicu ter samem delu, toda informativni dan
mi je dal še več volje ter samozaupanja.
Sabina Majhen, 14 let. Gradišča pri Cirku-
lanah:
V	petek sem bila na informativnem dnevu
v Mariboru v Tekstilni srednji šoli. Šolala bi
se rada za poklic šivilje, ker zelo rada šivam
in imam smisel za krojenje oblek; bi pa po-
tem po možnosti nadaljevala šolanje.
V	tej šoli je bilo mnogo deklet in zelo malo
fantov; ti so se večinoma odločili za poklic
mehanika. Tovarišica, ki nas je sprejela, nam
je precej povedala o tem poklicu oziroma o
poklicih, ki jih lahko pridobimo v tej šoli. Ce
bo vpis velik, bomo morali opravljati spre-
jemne izpite. Poudarila je, da če nimaš vsaj
malo veselja do tega poklica, je boljše, da se
sploh ne vpišeš, kajti pozneje je zelo težko.
V	osnovni šoli pa si večkrat ogledamo kak-
šno podjetje ali tovarno in nam takšne stro-
kovne ekskurzije zelo koristijo in lajšajo po-
klicne odločitve.
Upam, da glede štipendije ne bom imela
težav, seveda pa bo ena obveza več, da bom
morala šolo res končati.
Toni Štumberger, Cirkulane, 14 let:
Odločil sem se za poklic avtoelektričarja.
Šola je v Mariboru — šola elektrotehnike in
računalništva. Za izobraževanje na tej šoli je
veliko zanimanje; to sklepam iz prerivanja,
ko smo se zbrali v petek v šoli. Pokazali so
nam prostore; posebno zanimivi so bili pro-
stori za praktični pouk. Zavrteli so nam vi-
deoposnetke in nam prikazali delo in življe-
nje šole.
Ta poklic me izredno veseli in bom seveda
vložil ves trud, da bom dosegel svoj cilj. Se-
veda bi bil izredno vesel, da bi bil sprejet in
da bi dobil tudi štipendijo, kajti razdalja od
mojega doma pa do šole je velika in bodo na-
stali veliki stroški zaradi potovanja in biva-
nja v internatu.
V	osnovni šoli nam mnogo govorijo o po-
klicih, ki nas zanimajo, ter si v ta namen več-
krat ogledamo razna podjetja in tovarne. Se-
veda je potem tudi odločitev lažja.
Marjan Emeršič, 14 let. Paradiž:
V	petek sem bil na informativnem dnevu v
ptujskem srednješolskem centru. Odločil sem
se za poklic elektroenergetika. Tovariš, ki nas
je vodil, nam je res podrobno prikazal potek
šolanja ter nas peljal tudi v učilnice, kjer so
učenci izvajali praktični pouk.
Za ta poklic sem se odločil iz dveh razlo-
gov: imam izredno veselje do tega dela, vi-
dim pa tudi perspektivo v tem poklicu.
Upam, da ne bom razočaran, sem pa tudi na
kaj takšnega pripravljen, kajti preveč stvari
se danes hitro spremeni. Do konca leta ima-
mo v šoli še planirane ekskurzije in bom ver-
jetno informacije o tem poklicu še izpopol-
nil.
Sklenemo lahko, daje bil informativni dan
res tak, čemur je namenjen, in da so bodoči
dijaki oziroma študentje dobili tisto, za kar
so se podali v šole. Zaželirno jim, da bi svoj
cilj dosegli, še bolj pa želimo, da ne bi, ko
bodo že imeli poklic, podaljševali vrst pri za-
vodu za zaposlovanje. Da pa bi bile te vrste
čim,krajše, pa je skrb vseh nas, skrb družbe
in v prvi vrsti organizacij združenega dela.
PA
Obisk v Varaždinu
Letošnja 28-članska generacija
ptujske sindikalne šole sotaja
zvesta tradiciji vrstnikov iz leta
1960, ki so takrat ob koncu šola-
nja obiskali varaždinski kolektiv
Varteks in navezali čvrste brat-
ske vezi, takšne vezi, ki zdaj
združujejo že trinajst slovenskih
in hrvatskih občin, čvrsto pove-
zanih v delavska srečanja brat-
stva in prijateljstva.
Pretekli petek so absolventi le-
tošnje ptujske sindikalne šole, v
glavnem mlajši sindikalni delav-
ci, v spremstvu vodje te šole Sla-
ve Šarčeve, Avgusta Ivartnika,
predsednika, in Feliksa Bagarja,
sekretarja občinskega sveta Zve-
ze sindikatov Ptuj, spet krenili
na pot v Varaždin. Po položitvi
venca h grobnici padlih na iz-
jemno lepo urejenem varaždin-
skem pokopališču so bili gostje
iz Ptuja prisrčno sprejeti na sede-
žu tamkajšnjega občinskega sin-
dikalnega sveta in v sindikalni
šoli Josipa Cazija. Koristni
izmenjavi sindikalnih in izobra-
ževalnih izkušenj iz vsakdanje
delovne prakse sta sledili zanimi-
vi učni uri v Muzeju revolucije in
med ogledom proizvodnje v
3.500-članskem kolektivu Varaž-
idinske industrije svile. Med po-
govorom z vodstvom in delavci
tega kolektiva so se izkazali Ptuj-
čani, slušatelji sindikalne šole,
kot zanimivi spraševalci in tudi
poslušalci odgovorov. Združeva-
nje šolske teorije in praktičnih iz-
kušenj iz tovarne sicer vselej ni-
ma skupnega imenovalca, toda
takšno je pač življenje.
Ob koncu obiska so gostje in
Absolventi ptujske sindikalne šole pred spomenikom padlih v Varaždi-
nu. kier so ooložili venec, fPosnetek: Lojze Cajnko.)
gostitelji sklenili, da bodo s takš-
nimi medsebojnimi oblikami
medrepubliškega bratskega sode-
lovanja nadaljevali tudi v pri-
hodnje.
JOS
Malček je dopolnil
40 let
Pionirski list se je rodil pred 40 leti. Kot glasilo slovenskih pio-
nirjev gaje 18. februarja 1948 leta izdal glavni odbor Ljudske mladi-
ne Slovenije. Kmalu zatem pa je vlogo izdajatelja in založnika prevze-
la Mladinska knjiga.
Že od vsega začetka je k delu pritegnil mlade ilustratorje, knji-
ževnike, novinarje in strokovnjake z najrazličnejših področij, ki so v
listu začeli svojo ustvarjalno pot, njihovi mlajši kolegi pa jo šele zače-
njajo.
Pionirski list se je uveljavil med bralci kot časopis z vsemi svoji-
mi rubrikami in raznimi dodatnimi akcijami, natečaji, igrami in z dve-
ma največjima akcijama — nagradnim natečajem MI MLADI in izo-
braževalno prilogo VESELO ŠOLO.
Za svoje delo je PIL dobil vrsto priznanj in odlikovanj, med nji-
mi tudi red zaslug za narod s srebrnimi žarki, nagrado PIONIR, na-
grado vstaje, zvezno nagrado KURIR JOVICA, Bevkov kipec, nagra-
jeni pa so bili tudi mnogi posamezniki, ki so zanj ustvarjali in z njim
živeli.
6. nadaljevanje
17.11.1944. Zopet sije sonce. V miru božjem preživimo dan.
Zvečer dobimo sporočilo, da švabi vedo za naš položaj in da namera-
vajo hajkati. Po načelu, da je previdnost mati modrosti, napravimo
ponoči premik. Ko sem na novem položaju prezebal na slami, se mi
je pač zaskominalo po topli peči, na kateri sem zadnje dni preležal.
Toda saj sem vendar vojak, ki se mora pač vsemu privaditi.
18.	11. 1944. Prevzel sem vodstvo točke. Zavedam se težav, ki so
združene s tem. Prepričan pa sem, da bom ob nesebičnem sodelova-
nju vseh tovarišev mogel uspešno opravljati zaupane naloge. Popold-
ne sem bil na OC (obveščevalnem centru) pri tovarišu poročniku Sta-
netu. Ta meje uvedel v snujočo se celico KP. Danes je odpotoval tov.
Branko. Čeprav sva skupaj partizanila le malo časa, sva vendar posta-
la prava tovariša. Pogrešal bom tega inteligentnega, odkritosrčnega in
korajžnega prijatelja. Ob svojem odhodu je sicer dejal, da naj bo tur-
ška sablja in zarjaveli handžar, če ne bo ukrenil pri pristojnih tovari-
ših, da bom tudi jaz dobil svoji strokovni izobrazbi primeren položaj.
19.	11. 1944. Ker švabi danes na našem področju rekvirirajo živi-
no, lovijo vojne obveznike in priložnostno hajkajo partizane, smo pri-
morani iskati zavetje pri svoji najboljši tovarišici — smrekovi šumi.
Ta nam vsekdar odpre vrata na stežaj in pod njenim okriljem se poču-
timo še najbolj varni. V naši pesmi »Visoke gore, temni gozd je parti-
zanom dom« je živa resnica.
20.	11.1944. Švabi so tudi danes na roparskem pohodu. Ubogi
kmetje! Švabi odženejo vso živino. Kmetom puStijo le eno svinjo in
eno kravo. Ves dan smo »zabiti« v šumi. Ni prijetno, toda treba je
vzdržati. Tov. Jože in Silvo sta v soboto odšla v dolino. Do sedaj se še
nista vrnila. Domnevamo, da sta se iz strahu pred hajko nekje »zabi-
la«. Poročnik Stane pravi: ^>Ne može to tako!« in namerava oba zabi-
jača strogo kaznovati. Zvečer izvemo, da so švabi baje ujeli naša ku-
rirja, in sicer tov. Srečka in še enega. Bila sta v izdanem bunkerju.
Kruta usoda!
21.	11. 1944. Da se izognemo srečanju s švabi, smo se ponoči pre-
maknili na položaj k OC. Dopoldne smo zaradi paničnih vesti zopet
»kupljali« v šumo. Ker ni bilo nevarnosti, smo se dopoldne že vrnili
na OC. Mimogrede pomislim, da imam danes rojstni dan. Ker ne ma-
ram ceremonij in tudi ne morem nikogar častiti, ne obešam tega na
veliki zvon. Mislim pa, da se je mojega rojstnega dne spomnila tudi
moja ženkica in ta mi gotovo iz srca želi izpolnitev vseh mojih srčnih
želja. Ponoči smo bili v akciji. Da bi zadovljili svoje želodce, je moral
poginiti -- mlad prašič. Pot je bila dolga, gazil sem blato in sopihal v
strmine.
22.	11. 1944. Tudi danes se iz varnostnih razlogov še zadržujemo
na OC. Tu ravnajo z nami kot z dragimi gosti in vse, kar premore
»štabna« kuhinja, je na mizi. Le štabna klet je bolj skromna. Dobimo
sporočilo, da je bil blizu Darinkinega doma spopad med našimi in
švabi. Padel je tov. Franjo. V Morju je bil ranjen tov. Rado. Prekleti
švabi! Ali nas bodo res vse pobili, preden pride tudi zanje sodni dan?
23.11.1944. Rekviriranje in hajkanje se nadaljuje. Mi smo še
vedno na OC. Sodeč po prispelih poročilih, hajkajo švabi tudi ponoči
in celo po gozdovih. Na partizanskih poteh postavljajo zasede. Mar
nam kruti sovragi nameravajo onemogočiti tudi nočno gibanje? V sr-
cih nas vseh je v naši pesmi izražena želja: »Hej, brigade, hitite ...«
24.	11. 1944. Danes je bil »vroč« dan. V naši hiši so se šopirili
švabi, mi pa smo zmrzovali v šumi. Prekleto hajkanje. Včeraj so švabi
zajeli 6 tovarišev iz TV. Tako se redčijo naše vrste.
25.	11. 1944. Danes sta se vrnila tov. Jože in Silvo. Skupaj s tov.
Doretom in Iztokom sta bila že od sobote »zabita« v dolini. Šef OC
tov. poročnik Stane jih je strogo kaznoval, in sicer s strogim ukorom
in odvzetjem pištol. Pride vznemirljiva vest, da je tov. podporočnik
Špiro, ki je predvčerajšnjim odšel v dolino, padel švabom v roke. Ško-
da za tako dobrega tovariša ter marljivega in sposobnega obveščeval-
ca. V znak radosti in veselja, da so švabi odšli iz Frama, je zavladalo
zvečer na našem teritoriju dobro razpoloženje. Bil sem na postaji
VDV. Ob zvokih kitare in harmonike smo pili »kačjo slino« (žganje).
26.	11. 1944. Kljub temu da je tov. Cigo igral na kitaro, v naših
srcih ni mogle vzbuditi nedeljskega razpoloženja. Zavedamo se resnih
časov in težavnih nalog, ki nas še čakajo. Danes smo pokopali tov.
Franja. Lepo spričevalo so si »napisali« švabski banditi. Mrtvemu to-
varišu so sezuli škornje, mu odnesli kučmo ter prstane. Proti večeru
zapustimo gostoljubni OC. Premaknemo se ter »zasedemo« neko vi-
ničarsko bajto. Tov. Maska, Marjan in Drago se, da bi zgradili bun-
ker, začasno ločijo od nas.
27.	11. 1944. Z organiziranjem kuhe imamo težave. Pri eni hiši ni-
majo drv, pri drugi ne posode, pri tretji ne prostora. Imajo pa vse pol-
no izgovorov. Sodelovanje med temi ljudmi ter OF in NOV še ni na
zaželeni ravni. Aktiviste čaka še mnogo dela.
28.	11. 1944. Ker so sinoči partizani ustrelili v Fr. dva flackovca
in se je navsezgodaj v M. pojavila policija, smo se ponovno premak-
nili na položaj k OC." Šele popoldne, ko seje ozračje pomirilo, smo se
vrnili na svoj položaj. Ponoči so tovariši skupno s tov. tč. 10 bili v ak-
ciji in pripeljali so pitanega prašička. Še bo pečenka!
29.	11. 1944. Miren, oblačen dan. Moj išias mi prerokuje padavi-
ne. Najbrž bo sneg. Zvečer pri A. meljemo slanino. Tov. intendant
pravi, da bomo imeli masti dovolj do konca vojne. Ko bi se to prero-
kovanje le uresničilo!
30.	11. 1944. V zgodnjih jutranjih urah me je prebudil tov. Jože.
Vračajoč se iz doline, mi je mimogrede prinesel paket. Tov. Železni in
Grom sta mi poslala že težko pričakovano pištolo. Postopoma se bom
le opremil po partizansko.
1. 12. 1944. Nekoč se je na današnji dan na mnogih proslavah
igrala »Bože pravde«. Tempora mutantur. V Titovi Jugoslaviji bodo
drugi datumi in druge himne. Iz P. pride vznemirljivo poročilo, da so
zaprli tov. Groma, več tovarišev in tovarišic. Usoda, zakaj si tako kru-
ta in neusmiljeno tolčeš po naših najboljših ravno sedaj, ko nam svo-
boda stoji že na pragu!? Zvečer smo v viničariji priredili tov. Marku,
ki službeno odhaja na Dolenjsko, poslovilni večer. Zbrala seje pestra
družba. Tudi deklet ni manjkalo, tujski okraj sta zastopali tov. Duši-
ca in Tatjana. »Kačja slina« je razvnela duhove. Iz same prešernosti
je tov. Zdenko v sobi ustrelil iz brzostrelke. To početje, ki glede na
bližino švabov nikakor ni bilo modro, je hudo obsodil tov. Vid in
skupno z nekaterimi tovariši hotel zapustiti sobo. Izgledalo je, da se
bo družba in zabava popolnoma razbila. Vse je bilo silno razburjeno.
Tov. Cigo je prenehal z igranjem kitare, nastalo je splošno prerekanje
in medsebojno očitanje. Do veljave je prišel naš pogubni lokalpatrio-
tizem; kar naenkrat sta bili dve grupi: Štajerci in Kranjci. Šele energi-
čni nastop tov. poročnika Staneta je duhove nekoliko pomiril in zaba-
va se je nadaljevala. Tov. Cigo je zopet zaigral, zadonele so partizan-
ske pesmi, čaše so se napolnile, mladina je zaplesala. Tov. podpol-
kovnik Metod pa je imel govor o psu, ki ob sviranju klavirja laja, ter o
prvem in zadnjem strelu. Gotovo ni slutil, kaj nam bo prinesel nasled-
nji dan.
Nadaljevanje prihodnjič
TEDNIK marec 1988
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
PREDSTAVUAMa VAM ...
Slovenski muzikantje
in Moja dežela
»Začeli smo kot študentje
glasbe; večina nas je glasbeno
izobraženih, štirje člani imamo
akademijo za glasbo. Kalili smo
se v začetku šestdesetih let v an-
samblih Albatros, Mladi levi...
Narodnozabavni ansambel Slo-
venski muzikantje izhaja iz ne-
kdanjega ansambla Slovenski in-
strumentalni kvintet, ki je v svoji
zasedbi pred 24 leti združil neka-
tere člane bivšega ansambla Za-
dovoljni Kranjci in nas, takrat
mlade glasbenike,« pravi o za-
četku glasbene poti Andrej Smo-
lej, sedanji vodja Slovenskih mu-
zikantov.
»V sedemdesetih letih je vod-
stvo ansambla prevzel Janez Kal-
šek in ansambel je prevzel njego-
vo ime — ansambel Janeza Kal-
ška, ta ga je vodil desetletje do
prezgodnje smrti. Takrat smo
ostali brez imena. Dvajset let je z
nami prepevala Danica Filipič, ki
so jo takrat upokojili. Novo ime
ansambla je našel Jeseničan
Marjan Stare, ki z nami že vse-
skozi sodeluje kot pisec besedil;
dejal je: »Saj ste doma iz vse
Slovenije, pa bodite Slovenski
muzikantje. Leta 1984, ko smo iz-
brali sedanje ime, smo sedež an-
sambla prenesli na Jesenice, kjer
stanujem. Ansambel pa je poleg
tujine začel več nastopati tudi
doma,« je dejal Andrej Smolej.
Slovenski muzikantje so profe-
sionalci, v sedanji zasedbi pa de-
lujejo: Andrej Smolej (kitarist,
komponist, vodja) z Jesenic, Vili
Kralj (harmonikar) iz Litije, Ivo
Zupančič (klarinet) iz Begunj, Jo-
že Dobrovnik (trobentar) iz Mari-
bora, Brane Škruba (basist, bari-
tonist, pozavnist) iz Šoštanja in
pevci Inge Briiggemann (igra tudi
harmoniko in aranžira) iz Lien-
za, ki je po mami iz Begunj, Ed-
vin Ftiser in Rudi Trojner, oba iz
Maribora. Edvin Fliser z Muzi-
kanti prepeva že sedem let, pred
tremi leti se je skupini pridružila
Inge Briiggemann, pred dvema
letoma pa še Rudi Trojner; zani-
miv pevski tercet z dvema moški-
ma glasovoma, drugačen. Ume-
tniški glasbeni vodja je Vinko
Štrucel.
V vseh letih obstoja - - pod ra-
zličnimi imeni, a v skoraj enaki
sestavi ~ so posneli več Itot 20
plošč, večino v tujini: Nemčiji
pri firmah DGG in Polidor, v
Avstriji pa že dolga leta pri Tyro-
lisu. Podeljena jim je bila ena
zlata plošča v tujini in več srebr-
nih. V zadnjih štirih letih so izda-
li 9 kaset in plošč, od tega dve tu-
di v Sloveniji, in sicer: Vsak se z
nami veseli leta 1986 in Moja de-
žela leta 1987. V tujini jim tako
vsako leto izideta dve plošči ali
kaseti; deseta plošča in kaseta
sta že posneti in tik pred izidom.
Zanimivo je tudi to, da na nasto-
pih v tujini Slovenski muzikantje
izvajajo tudi zabavno glasbo in
tako so tam posneli tudi ploščo
popularnih zabavnih melodij, so-
listično pa je tam snemal tudi pe-
vec Edvin Fliser.
»Prvo kaseto smo za domače
tržišče posneli pri RT Beograd in
ima naslov Vsak se z nami veseli.
Druga je izšla lani z naslovom
Moja dežela, zamenjali pa smo
izdajateljsko hišo in prišli k ZKP
RTV Ljubljana. Na kaseti je 12
skladb, poleg naslovne še: Poj-
dem v Tirol, Je svet še lep. Ljube-
zen naj živi. Na gasilski veselici.
Sejem na Jesenicah, Zdaj gremo,
fantje. Že čriček prepeva. Za sre-
čno pot. Ko dedek z babico pleše,
En, dva, tri — hopsasa in Bohinj-
ska koračnica. Z obeh kaset smo
naredili oddajo za ljubljansko te-
levizijo, nastopili smo na Alp-
skem večeru na Bledu, ob pode-
litvi turističnega nageljna smo
nastopili v živo v oddaji iz avto-
kampa v Šobcu, igrali smo na
Osini podoknici v Cerknici pri
Rakeku, kot gostje smo nastopili
s skladbo Ljubezen naj živi na fi-
nalu Lojtrce domačih v Celju.
Sklepna pesem vseh nastopajo-
čih je bila naša skladba Moja de-
žela kot moto te vseslovenske
prireditve. Iz televizijskih oddaj
in posnetih prireditev je nastala
tudi videokaseta skupaj z ansam-
blom Mihelič; vsak na njej sode-
luje s po devetimi skladbami. V
Nemčiji smo lani nastopili v zelo
priljubljeni oddaji prve tv mreže,
konec leta pa sodelovali v speci-
alni oddaji avstrijske televizije
Senik godcev na Dunaju, kjer so
po izboru poslušalcev nastopili
le najboljši med najboljšimi iz
preteklih oddaj,« je dejal Andrej
Smolej, vodja Slovenskih muzi-
kantov.
Zanimiva je njihova skladba
Sejem na Jesenicah, ki postaja
vse bolj priljubljena. Andrej
Smolej pravi, da vse njihove pe-
smi nastajajo po navdihu, ne si-
stematično. »Sejem na Jesenicah
opeva ta naš kramarski sejem za
sv. Jožefa — 19. marca. Pred še-
stimi leti je bil naš producent iz
Miinchna na Jesenicah in videl
to našo posebnost. Bila mu je
všeč in ideja mu ni šla iz glave.
Lani je to prenesel na papir, mi
pa na magnetofonske trakove,
najprej za nemško govoreče po-
dročje, sedaj pa tudi v slovenšči-
ni.«
Slovenski muzikantje imajo ti-
pičen zven, odkar so v zasedbi
pevka in dva pevca, pri nekaterih
skladbah pa se čutijo tudi mo-
derni prijemi, ker nekaj članov
izvira še iz sestavov moderne po-
pularne glasbe in komponirajo
na ta način; to pa vnaša novosti.
Pri vokalnem delu pa petje npr.
Fliserja, ki je bil popevkar, daje
skladbam avtomatsko drugačno
barvo. Na splošno je v zadnjem
obdobju ta trend opazen v slo-
venski narodnozabavni glasbi.
Zaradi ozkosti slovenskega tržiš-
ča je dejstvo, da popevkar ne
more živeti od zabavne glasbe in
je v bistvu edina poklicna mož-
nost odločitev za sodelovanje pri
katerem od narodnozabavnih an-
samblov, ki gostujejo tudi v tuji-
ni.
Kaj pa Slovenski muzikantje
menijo o ptujskem festivalu slo-
venske narodnozabavne glasbe?
Andrej Smolej je povedal: »Od
vsega začetka naša skupina delu-
je profesionalno in pretekla leta
v glavnem v tujini, šele zadnja
štiri leta nastopamo več v domo-
vini. Zato tudi na ta festival ni-
smo hodili, ker smo bili veliko
zasedeni. Menim pa, da je slo-
venski festival zelo uspešen pri
afirmaciji mladih glasbenikov,
ansamblov in ena od možnosti
na njihovi glasbeni poti. Vzpod-
buja kvalitetno delo, nove prije-
me; to je zelo pozitivno! Dogo-
varjali smo se za nastop na ptuj-
skem festivalu SDZG, kjer bi na-
stopili kot gostje, v netekmoval-
nem delu, vendar do te oblike
potem ni prišlo; mislim, pa daje
zanimiva.«
Lani so Slovenski muzikantje
nastopili na zanimivi prireditvi
Alpski večer na Bledu, ki je bila
prvič organizirana in kjer je na-
stopila dobra desetina najkvali-
tetnejših narodnozabavnih sku-
pin. Zal letos — na drugem Alp-
skem večeru — ne bodo mogli
nastopiti, ker je prišlo prepozno
do pogovorov, termin pa imajo
že zaseden. Škoda, pa tako lepo
pesem o Bledu je za njih napisal
Marjan Stare.
. »Spomladi Slovenski muzi-
kantje poleg mnogih nastopov
pripravljamo snemanje nove
plošče v Avstriji. Na vsaki doslej
je tudi ena pesem v slovenščini,
običajno nova priredba sloven-
ske narodne pesmi. Najboljše
pesmi bomo prevedli tudi za do-
mače tržišče in konec letošnjega
leta pričakujemo izid tretje do-
mače kasete. Za letošnje leto je
že vse igranje določeno s pogod-
bami, noben konec tedna ni
prost, razen druge polovice av-
gusta, ki smo jo namenili za do-
pust. Sicer pa smo začeli že z na-
črtovanjem sezone 1989 in pod-
pisujemo pogodbe, rezervaci-
je .. . Letos bomo nastopili tudi
v nekaj Koncertih iz naših kra-
jev, povabljeni smo na Češkoslo-
vaško — v Bratislavo — od 25.
do 27. novembra, jeseni nas vabi-
jo tudi v Moskvo, kjer naj bi bila
oddaja Senik godcev . . . Pripra-
vljamo pa se tudi na 25-letnico
ansambla (štirje člani so vseskozi
jedro ansambla). Praznovali bo-
mo leta 1989 z večjo prireditvijo,
s katero bi skupno popestrili tudi
turistično ponudbo,« končuje
pripoved o načrtih Andrej Smo-
lej.
DRAGO PAPLER
»Tam, kjer Sava prebudi tiho dolino,
kjer se Triglav strmo pne v modro nebo,
kjer mi zibka tekla je — moja dežela,
Slovenija, Slovenija, le tu sem doma,« igrajo in
pojejo Slovenski muzikantje. — (dp).
V vrtu
če smo se namenili saditi sadno drevje, lepotično grmičevje ali
druge drevnine in trajnice, je v tem prehodnem obdobju skrajni čas za
tc opravilo. Zemlja je že ustrezno ogreta, nevarnosti zmrzali zemlje ni
več, pa tudi vlažnost tal je sedaj najugodnejša. Saditi ne velja v preveč
vlažno zemljo, še manj pa v presuho, kar se običajno dogaja pri poz-
nem sajenju.
Za sajenje drevnin je pravilno, da so sadilne jame bile že izkopa-
ne vsaj pred mesecem dni. Zemlja se namreč mora dobro prezračiti,
pod vplivom padavin, zlasti pa še zmrzali se ugodno spremeni fizikal-
na struktura kepaste prsti v mrvičasto. Kako veliko sadilno jamo smo
izkopali, je odvisno od vrste tal, v katera sadimo, in vrste drevnine.
Bolj so tla zbita in nepropustna, globlja ter z večjim premerom mora
biti. V skrajno neugodnih tleh mora biti premer jame dva metra in
globina 60 centimetrov s prerahljanim dnom, da se bodo korenine po-
sajene rastline lahko nemoteno razvijale v globino in širino. Velikost
jame pa — kot smo dejali — je odvisna od vrste drevnine, ki jo bomo
sadili, oziroma njenega koreninskega sistema, pri čemer moramo
upoštevati, da rastline, vzgojene iz semena, običajno razvijejo obsež-
nejši splet korenin kakor pa vegetativno vzgojene.
Že ob izkopu jame smo globinske plasti zemlje ločili v tri kupe,
to pa iz razloga, da bomo pri sajenju zamenjali plasti, tako da bo vrh-
nja — humozna plast zakopana na dno jame, kamor bodo korenine
prodirale v želji po črpanju rudninske hrane in vlage, na vrhu sadilne
jame pa bomo razgrnili tako imenovano mrtvico — najglobljo plast,
ki bo sčasoma z obdelavo postala plodna.
V rob jame, 10 cm pod površino, položimo eno samokolnico pre-
perelega hlevskega gnoja, v sredino jame pa pol samokolnice dobro
preperelega komposta, v katerega sadimo drevo. Hlevski gnoj v pr-
vem letu sajenja ne sme v dotik s koreninami.
Pred sajenjem mora biti v sadilno jamo zabit lesen kol, ki bo rast-
lini rabil za oporo in za oblikovanje debla. Kol mora biti iz trpežnega,
trdega lesa, ki ga impregniramo s 5-odstotno raztopino modre galice,
njegovo konico pa še ožgemo.
Sadilni uspeh je odvisen od dobro pripravljene sadilne jame in
kakovosti sadike. Sadika mora biti po izvoru in stanju prvovrstne ka-
kovosti, sicer je ne smemo saditi. Vso pozornost je treba posvetiti sta-
nju korenin. Korenine morajo biti zdrave, pravilno razvite, sveže in
primerne vlažnosti. Zaradi neustreznega skladiščenja in transporta se
korenine — najobčutljivejši del sadike — lahko kaj hitro poškoduje-
jo. Korenin ne krajšamo, obnovimo le rez na polomljenih in razcefra-
nih delih, da zmanjšamo rano. Kar pa se tiče rezi nadzemnega dela
sadike, pa režemo na višino debla, kot ga želimo imeti. Pri enoletni
sadiki predčasne poganjke odstranimo, pri dve- ali večletnih sadikah
pa puščamo tudi poganjke, skrajšane za eno tretjino, ker nam ti rabijo
kot zasnovaa ogrodnih vej drevesne krošnje. Pri rezi korenin in nad-.
zemnega dela sadike je bistveno upoštevati vzpostavitev ravnotežja
med temi organi. Pri izkopu sadike v drevesnici so bile potrgane vse
lasaste korenine, zato mora posajena sadika najprej obnoviti črpalni
del koreninskega sistema; če pa nismo primerno zmanjšali nadzemne-
ga dela rastline, jo lahko to tako izčrpa, da se sadika posuši, preden
seje uspela vkoreniniti. Sadimo na severno stran drevesnega kola, da
bo deblo mlade sadike vsaj delno zasenčeno pred toplim spomladan-
skim soncem, ki lahko mlado celičje poškoduje. Sadiko pred saje-
njem namakamo v zmesi 1/3 svežega kravjaka, 1/3 ilovnate zemlje in
1/3 vode. Takšna zmes je izrednega pomena za boljši sadilni uspeh,
saj korenine osveži, kravjak pa vsebuje vrsto organskih snovi, ki sti-
mulativno vplivajo na rast in razvoj predvsem vegetativnih lasastih
sesalnih korenin. S kompostno zemljo dobro zatlačimo korenine, da
ob njih ne bo votlin. Na delih korenin, ki niso obdane z zemljo, se ra-
de naselijo škodljive plesni. Že pred zasipom sadilne jame smo po iz-
kopani zemlji potrosili za kake tri pesti NPK za založno gnojenje z
rudninsko hrano, za dobro pest pa ga potrosimo še po površini dre-
vesnega kolobarja.
Drevesni kolobar končno oblikujemo v obliki ponve, da se bo
padavinska voda bolje zbirala, topila gnojila in jih prenesla do kore-
nin. Sadiko privežemo k drevesnemu kolu z vrbovo šibo, saj jo ta kot
vezivo najbolj prenaša, in to v obliki osmice, da se ne bo zajedla v
lub.
Ko sadimo drevnine, ne pozabimo, da sadimo rastlino trajnico,
ki bo dolga leta rasla na istem mestu, zato moramo že ob sajenju za-
dostiti njenim naravnim zahtevam, da se bo lahko-nemoteno razvija-
la.	Miran Glušič, ing. agr.
Spoštovani Ptujčani!
Tako kot ste nam Markovčanom vi pred dobrega četrt stoletja
ukradli koranta, so ga vam sedaj ukradli Ljubljančani. Ha - ha —
ha. In če se bo komu v Beogradu zazdelo (morda celo naše gore listu
tov. Zemljariču), da bi znal korant kakorkoli pomagati iz gospodarske
krize, ga bodo morda Beograjčani ustoličili na Kalamegdanu, ha —
ha — ha.
Samo, predragi, korant ni meščan, v mestu sta ga vedno prega-
njali cerkvena in posvetna gospoda. In glej ga, zlomka, zdaj, ko nam
trda prede, pa se ga je pričela zlasti naša posvetna gospoda krčevito
oklepati, ha — ha — ha.
Bog daj, da bi nam korant res prinesel srečo! (Seveda če ne bo
crknil na trdih, betonskih, mestnih tleh — brez ha — ha — ha.)
Markovčanka
Tudi tekstil pri
zasebniku
v Hanželičevi hiši na Ptujski cesti 17 v Ormožu dela od 27. janu-
arja letos zasebna prodajalna Maksimiljana Hvalca. V njej prijazni
prodajalki prodajata tekstilne izdelke za ženske, moške in otroke ter
metrsko blago. Obisk je dober. Kupci so veseli, da lahko v teh kriznih
časih kupujejo po nekoliko nižjih cenah. Izbira je bogata, saj imajo
na voljo izdelke in blago skoraj vseh jugoslovanskih konfekcionarjev
in tekstilcev.
Trgovina je odprta vsak dan od 8. do 16. ur^ v soboto pa do 12.
ure. Hvalčevi imajo podobno prodajalno tudi v Šentjurju.
MG
(Posnetek: M. OZMEC.)
Skromno, a svečano
ženske iz krajevne skupnosti
Grajena tudi letošnjega praznika
ne bodo pozabile. Poleg prisrčne
prireditve šolarjev, malčkov in
drugih udeležencev društvenih
organizacij so pripravile razstavo
izdelkov: šivanja, pletenja, umet-
nosti voščenih ročnih izdelkov,
slaščičarskih in drugih kulinari-
čnih umetnosti.
Bil je to pravi dan zadovolj-
stva. Tudi letos so ženske pripra-
vile srečolov, od katerega bodo
prispevale za ozvočenje dvorane
v domu krajevne skupnosti.
Prav vsem, ki so kakorkoli so-
delovali z nami, prisrčna hvala!
Skromna darila so dobile tri
ženske iz aktiva, dve najstarejši
prisotni občanki, obiskali pa so
tudi bolne in najstarejše, ki sa-
mevajo po bajtah.
ODBOR AKTIVA ŽENSK
KS Grajena
Iz Gorišnice
DAN ŽENSK • Društvo upokojencev je svojim članicam 8.
marca pripravilo prijetno praznovanje dneva žensk. Spomnili so se
jih z nageljčkom, povabili pa so tudi osnovnošolce iz tamkajšnje os-
novne šole, da so svojim babicam in tetam pripravili program. Vse sta
razveseljevala Lojze Matjašič s humorjem in Dušan Šegula s harmo-
niko.
(foto: Laura)
GASILSKA KONFERENCA • Člani gasilskega društva Goriš-
nica so imeli 12. marca letno konferenco. Ugotavljajo, da morajo ob
tolikšnih načrtih kar pošteno pljuniti v roke, da vse uresničijo. Pono-
sni so na svoj podmladek, saj so na tekmovanjih med najboljšimi. Go-
riški gasilci delajo že šest desetletij in na zboru so pozdravili tudi čla
na ustanovnega odbora Franca Muhiča. Hkrati so ta dan podelili Ma-
riji Jazbinšek republiško priznanje za aktivnost. Gasilci se pripravlja-
jo na praznovanje 60-letnice ustanovitve; to bo 26. jur.-ja.
6 - ZA KRATEK ČAS
24. marec 1988 - TEDNIK
Dober den! Zdaj pa je te le prišla tudi tista ta prova kole-
darska pomlad. Zavolo prestopnega leta je že v nedelo, 20. mer-
ca, potrkala na dveri. Tak po tihem, še malo zimsko nazebla, si-
cer pa drgoč že rahlo zelena in s popki nakazujoča večborvno
cvetje. Kak vidite, sen jaz zavolo toga čista pesniško razpoloženi.
Pa kak tudi ne hi bija, če pa sma se glih gnes z Mico kregala,
kejko sladkorne pese boma letos sejala. Mica provi pul hektara,
jaz pa terjan en ar več, ker bi potli lehko na tisten ari sladke
obljube o bojši bodočnosti kmetijstva okopa in poleg še kokšno
pesmico napisa o tistih runklnih, ki nan tak virtijo, da to več neje
nibenemi virstvi podobno.
Moren vam povedati, da me je to enih por dni gripa za šijak
grobila. Pa se ji nesen pusta. Bija sen malo pri dohtari, ki mi je
nekšne tablete predpisa, samo sa sen jaz rajši namesto tistih ta-
blet malo slivovega soka posrka, dosti totega soka v čaj vleja in
se brez tablet povroča. Ker je tudi sosedov Juža nekakšne tablete
doba predpisane, sen ga pita, kokšno vrsto tablet pa je un doba.
Reka mi je, da so zdaj na spomlod najboljše tiste tablete za mo-
ške, na katerih piše v latinščini indigazarin, pa paska mej, da ne
boš poleg hin in da te poleg žene ne dobin!
Kak pa ste kaj pozdravili obisk našega vejkega ruskega brata
Gorbačova? Po moji oceni je dedec in pul, dober politik, in če bo
mu perestrojka uspela, tudi dober gospodarstvenik. Vseeno pa se
meni jegova Raisa boj dopodne kak un. Pre, ke sta si v Dubrov-
nike že nagledala, ge bota letos pri nas dopust preživela. Naj le
prideta, samo prevejkega spremstva ne bi bilo dobro poleg me-
ti ...! Mi pa bomo pre v zamenjavo enih por naših v Sibirijo na
dopust poslali. Ker se nibeden neče javti prostovoljno, jih bomo
morali sami določiti. Tak Je pač s totin mednarodnim turizmom.
Vas lepo pozdrovlja turist LUJZEK.
TEDNIK - 24. marec 1988
IZ NA3IH KRAJEV - 7
Kako iz podpovprečja
v ponedeljek zvečer je Medobčin-
ska nogometna zveza Ptuj izvedla
konferenco, na kateri je bila beseda o
dosedanjem delu \ nogometu ptujske,
ormoške in slovenskobistriške občine,
izvolili pa so tudi novo vodstvo in no-
ve člane organov. Zvezo bo tudi v pri-
hodnjem obdobju kot predsednik vo-
dil Branko KirbiS, podpredsednik je
Mladi nogometaši Aluminija so v
prvem spomladanskem kolu prven-
stva v prvi republiški mladinski ligi
doma igrali z ljubljanskim Slova-
nom in izgubili z 0:2. Tekmo je
odločilo to, (ta .so gostje svoje pri-
ložnosti izkoristili, domačini pa ne.
čeprav so Jih imeli več.
Erik Berčnik, tehnični sekretar pa
Branko Lešnik.
Delegati klubov so veliko govorili
o stanju v nogometu, ki je vse prej kot
spodbudno. MNZ Ftuj kot ena od
osmih zvez v Sloveniji je po tekmo-
valnih dosežkih najslabša, saj razen
mladincev Aluminija (prva republi-
ška liga) in Osankarice (območna
mladinska) nima predstavnika v repu-
bliškem tekmovanju. Ce pa hoče ob-
stajati kot samostojna zveza, so pogo-
ji za klube, ki sodelujejo v prvem raz-
redu tekmovanja, precej ostri: imeti
morajo še mladinsko, kadetsko in
pionirsko ekipo. Ce tega ne bi bilo,
potem se prvak medobčinske ne bi
mogel uvrstiti v območno ligo. Takšni
pogoji so za nekatere klube (izposta-
vljen je bil primer klubov iz KS Haj-
dina, ki ima v prvem razredu kar štiri
klube, na svojem območju pa le eno
osnovno šolo) že preveliko breme, tu-
di finančno. Zato bo kazalo do jeseni
najti ustrezne organizacijske rešitve,
ki pa ne smejo vplivati na verifikacijo
lig. Osnova za dvig kakovosti so mo-
čni klubi (organizacijsko in stroko-
vno) ter večja družbena pomoč, ki je
sedaj za večino zelo pičla. Kot kaže,
pa so v kriznih časih nogometa na
tem območju največ naredili v sodni-
ški organizaciji, saj so številčno med
najmočnejšimi organizacijami v Slo-
veniji (okrog 70 sodnikov), dobivajo
V medobčinskih ligah hodo ta ko-
nec ledna začele tekmovali članske
ekipe v I. razredu in kadeti. Pari v
prvem razredu članov: Skorha
■ Gerečja vas. Slovenja vas-Oplo-
tnica. Slojnci-' Drava. Boč-Sre-
di.šče. Pragersko—Aluminij in
Osankarica - Hajdina.
pa tudi številne pohvale za sojenje v
višjih ligah.
Pred nogometnimi delavci so torej,
velike naloge, ki vodijo k istemu cilju
— vrnitev v republiško povprečje.
I v ■
Nastop članov
Gorišnice v 4. kolu
v soboto, 19. 3., so se v Gorišnici v
4. kolu druge članske republiške lige
pomerile tri ekipe; Bežigrada iz Lju-
bljane, Kostroja iz Slovenskih Konjic
in Gorišnice.
Gorišniški judoisti, ki so nastopali
pred domačo publiko, so zopet doka-
zali, kaj zmorejo. Od 14 borb so jih 12
zmagali, en dvoboj je bil izenačen,
enega pa so izgubili.
Rezultati med ekipami so bili; Cio-
rišnica Kostroj 14:0, Gorišnica
Bežigrad 11 ;3 in Kostroj Bežigrad
6;8.
Za ekipo Gorišnice so tekmovali
Damijan Petek, Rajko Muršič, Alojz
Kojc, Darko Žnidarič, Miloš Ličina,
Jože Marin, Miran Tajhman in Miran
Plošenjak. Tudi po tem dvoboju je
Gorišnica ostala na prvem mestu dru-
ge članske lige, saj ima največje števi-
lo tehničnih točk, po srečanjih pa jih
je od 8 dvobojev kar 7 zmagala.
Lestvica po 4. kolu in 8 srečanjih;
V zadnjem, 5. kolu, ki bo v soboto,
2. 4., ob 11. uri v Gorišnici, pa se bo-
do pomerile ekipe v četveroboju, in
sicer Koper, Reka^ Nova Gorica in
domačini - Gorišnica.
Miran Petek
Košarkarji nadaljujejo
neuspešno igro
Ptujčani so v soboto pred domačim občinstvom v športni dvorani Center
znova izgubili. Delni vzrok za tokratni neuspeh je tudi v tem, da so igrali v ne-
popolni postavi. Sobotni poraz je že tretji po vrsti.
Gledalci so bili toliko bolj razočarani, ker so izgubili od povprečne ekipe
Elektre iz Šoštanja. V prvem delu tekmovanja so jih Ptujčani brez težav porazi-
li.
Rezultat tekme je bil 75:87.
Koše so dali; Marčič 20, Filipič 16, Miran Kotnik 16, Damiš 11, Vlah 10 in
Šoda 2.
V soboto bodo Ptujčani igrali z ekipo Zagorja. Srečanje bo v športni dvora-
ni Center ob 18. uri.	mg
Novice iz OSZ Ptuj
FRVKNSrVO 17. TKkMOVALNE SKl PNOSTI SZS ZA ZLATO PLŠCiCO
Strelci 17. tekmovalne skupnosti SZS, včlanjeni v OSZ Ptuj, O..nož in Slo-
venska Bistrica, so se na strelišču v Ptuju potegovali za naslov nosilca regijske
zlate puščice. Prvak regije je postal Branko VESELKO iz SD Središče ob Dravi
s 551 krogi, sledijo Samo Kočevar (Središče ob Dravi) 543 in ptujski strelci, ki
so osvojili naslednja mesta; 3. Zdenka Matjašič (Turnišče) 540, 4. Ludvik Pšajd
(J. Lacko) 538, 5. Tonči Planine 536, 6. David Ribič 535 (oba Turnišče), 7. Stan-
ko Lenart (Železničar) 534, 10. Andrej Orešek (Turnišče) 528, 13. Franc Ljubeč
(Kidričevo) 524, 16. Jovan Nestorov (J. Lacko) 519, 17. Albert Frčeč (Kidričevo)
519, 20. Branko Lenart (Železničar) 517, 23. Izidor Pulko 514 in 24. Jože Vodo-
pivec 502 (oba Turnišče). Strelci iz SI. Bistrice se tekmovanja niso udeležili.
REGIJSKO PRVENSI VO ZA \SE KATEGORIJE
V	soboto, 19., in nedeljo, 20. marca, so se najboljši strelci iz OSZ Ptuj, Or-
mož in SI. Bistrica ponovno srečali na strelišču OSZ Ptuj, kjer so se potegovali
predvsem, da nastreljajo norme in se kvalificirajo na prvenstvo Slovenije. Tek-
movali so v naslednjih kategorijah;
PIONIRKE; ekipno; SD Turnišče-Ptuj 483, Partizan Polskava 434 kro-
gov; posamezno; Suzana Mlakar (Turnišče) 171, Valerija Tič (SI. Bistrica) 161,
Klavdija Kozoderc (Turnišče) 157 krogov. Na prvenstvo SRS sta se uvrstili eki-
pa SD Turnišče in Suzana Mlakar kot posameznica.
PIONIRJI; ekipno; SD Partizan Polskava 501, SD Turnišče 496, Jože Lac-
ko 494; posamezno; Andrej Pulko (Turnišče) 175, Gorazd Selinšek (J. Lacko)
175, Aleksander Žičar (Kovinar Ormož) 173. Na prvenstvo SRS so se uvrstile
štiri ekipe in en posameznik.
MLADINKE; ekipno; TS Ormož 1003, Partizan Polskava 652; posame-
zno; Monika Bučanski (TS Ormož) 353, Mateja Cretnik (Partizan Polskava)
342, Urška Rizman (TS Ormož) 336. Na prvenstvo SRS se uvrstita le prvi dve.
MLADINCI; ekipno; Partizan Polskava 1088, IMPOL SI. Bistrica 1064,
Železničar Ptuj 1026, Turnišče -Ptuj 566 krogov; posamezno; Stojan Pečovnik
(Partizan Polskava) 367, Stanko Lenart (Železničar) 364, Polda Žigart (Partizan
Polskava) in Simon Krajnc (IMPOL SI. Bistrica) oba po 361 krogov. Prvenstva
SRS se udeležijo dve ekipi in štirje posamezniki.
ČLANICE; ekipno; SD Turnišče -Ptuj 1035; posamezno; Vesna Mele
(Ormož) 362, Mira Ogrizek 356 in Zdenka Matjašič 352 (obe Turnišče). Prven-
stva SRS se udeležita ena ekipa in ena posameznica.
člani; ekipno; Središče ob Dravi 1086, Turnišče ftuj 1066, Partizan
Polskava 1042; osamezno; Zvonko Hajduk (Agis Ptuj) 363, Danilo Soršak (SI.
Bistrica) 362 in Samo Hočevar (Središče) 362 krogov. Prvenstva SRS se udeleži-
jo ena ekipa in trije posamezniki, in sicer Tonči Planine (Turnišče), Zvonko
Hajduk (Agis) in Danilo Soršak (SI. Bistrica).
Vsem strelcem, ki bodo sodelovali na prvenstvu Slovenije, želimo mirno
roko, oster pogled in veliko športne sreče.
PRVENSTVO SLOVENIJE ZA ŠŠD V KAMNIKU
V	soboto, 26. marca, bo v Kamniku prvenstvo SRS za šolska športna dru-
štva, kjer se bodo pionirji in pionirke pomerili za naslov prvaka v Sloveniji. So-
delovali bodo tudi mladi strelci iz občine Ptuj, in sicer Andrej Pulko (OŠ Hajdi-
na), Vlado Lovrenčič (OŠ T. Žnidariča) in Majda Raušl (OŠ Vitomarci). Zaželi-
mo tudi tem mladim strelcem veliko uspeha na tekmovanju.
REGIJSKI FINALE LIGE V STRELJANJU
V	petek, 25. marca, bo na strelišču OSZ Ptuj regijsko finale v streljanju s
serijsko zračno puško. Sodelujejo po dve najboljši ekipi iz občinskih lig Ptuja,
Ormoža in SI. Bistrice.	ZB
Mirko znova prepričljiv
Mirko je minuli konec tedna nastopil na spomladanskem malem maratonu
v italijanskem mestu Ferrari. V konkurenci 2300 tekmovalcev je na progi, dolgi
27 in pol kilometrov, prepričljivo zmagal. Za njim se je uvrstil tudi znani itali-
janski dolgoprogaš Zanetti.	d. I.
Državne prvakinje v Ptuju
Jutri ob 16. uri bodo na kegljišču Drave Ptuj v prijateljski tekmi z domačo
moško ekipo nastopile kegljavke EMA Celje, letošnje državne prvakinje. V nji-
hovih vrstah nastopa tudi Rujčanka Silva Razlag.
V Planico
Člani ptujskega smučarskega kluba bodo sezono letošnjih akcij končali z
udeležbo navijaške skupine na finalu svetovnega pokala v smučarskih skokih v
Planici. Tja bodo odpotovali v nedeljo zjutraj ob 5.30 z avtobusne postaje v Ptu-
ju. Cena prevoza je 12.500 dinarjev. Vsak, ki se jim želi pridružiti, se lahko pri-
javi po telefonu vsak popoldan na tel. številko 773-283 (pri Borutu Bernhardu).
d. 1.
Proglasili bomo najboljše
športnike
Prireditev IZBERIMO NAJBOLJŠE ŠPORTNIKE PTUJSKE OB-
ČINE ZA LETO 1987 bo letos v dvorani doma Franca Osojnika v Graje-
ni v organizaciji Zveze za telesno kulturo občine Ptuj in TVD Partizan
Grajena.
O športu, pomembnejših športnih dosežkih in uspehih ptujskih špor-
tnikov bodo uvodoma govorili predstavniki organizatorja in ZTKO Slo-
venije, nakar bo še predstavitev enega izmed vidnih slovenskih športni-
kov ter podelitev Bloudkovih priznanj in značk, ki jih bo prejelo dvajset
posameznikov in ekip. Ob koncu pa bo še proglasitev najboljših športni-
kov ptujske občine za preteklo leto.
Organizatorji so poleg uradnega dela pripravili še nastop moškega
pevskega zbora PD Grajena in šolske ritmične skupine, ob koncu pa še
bogat srečolov in družabno srečanje z ansamblom MAVRICA. Vabljeni v
soboto, 26. marca, ob 18. uri.
SUr^niia Brez sadja in zelenjave ni zdrave pre-
'..........hrane. V Sloveniji, prodajalni na tržnici,
imajo bogato zalogo vitaminov, postre-
gli vam bodo tudi s sokovi, čaji, lešniki in orehi.
Torej ... po sadje in zelenjavo v Slovenijo, prodajalno na tržnici!
©emona kmetijski kombinat n soi o ptuj
kmetijstvo, predelava, gostinstvo, trgovina, servis, izvoz-uvoz
delovna skupnost skupnih služb
62250 p«ti|, muzalsM trg 2, iugo*lavt|a
V^J"^ W«<on (0«2) 0. C. 772-321
t«t«gram. kmstkomblnat ptuJ
IMaka: kk ptu| 33-208
JIro r»4un 52400-«07-32270
Komisija za delovna razmerja
Emona-Kmetijski kombinat Ruj,
TOZD MLEKARNA
objavlja
dela oz. naloge:
VODENJE VZDRŽEVANJA
Pogoji:
—	višja ali srednja strokovna izobrazba strojne smeri;
—	3 oz. 5 let ustreznih delovnih izkuienj;
—	3-mesečno poskusno delo.
o izbiri bodo kandidati obveičeni v roku 30 dni po preteku prijavnega roka.
Kandidati naj vložijo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po ob-
javi na naslov Kadrovsko-socialna služba, Emona-Kmetijski kombinat Ptuj, IMuzejski
trg 2.
Diabetiki pri Belem križu
Ni naključje, da so člani ptujskega društva za boj proti sladkorni bolezni
izbrali gostilno pri Belem križu za svoja občasna srečanja. Ta lokal seje že pred
leti potrudil in skušal zadovoljiti vse, ki zaradi zdravstvenega stanja potrebujejo
dietno prehrano. Prejšnjo soboto so se tam znova srečali ptujski diabetiki. Pri-
pravili so si veseli večer s kulturnim programom in srečelovom. Posvetili so ga
ženskam. S kulturnim programom sta se znova izkazala stara znanca Antonija
Kumer in Lojze Matjašič. Pridružili so se jima harmonikarji Franc Topolovec,
Alojz Furjan in Angela Vinkovič.
Sobotni večerje pomemben tudi zaradi srečelova: vsak udeleženec je kupil
štiri srečke. S tem so zbrali potreben denar za srečanje z diabetiki iz Novske.
Ptujčani še pomnijo lansko srečanje v Novski, ko so jih pozdravili najodgovor-
nejši predstavniki občinskega družbenopolitičnega življenja. V Ptuju jih priča-
kujejo 21. maja, takrat bodo navzoči tudi predstavniki diabetikov iz Celja, ki so
bili lani prav tako v Novski.
Dobitke za srečelov so jim prispevali ptujski obrtniki in organizacije zdru-
ženega dela. Nekateri so dali tudi denar.
Sedež društva je že nekaj tednov v novem domu društev v Muršičevi ulici.
Pisarna je odprta vsako sredo od 9. do 11. ure. Člani jo pridno obiskujejo.
MG
Večer countrv
glasbe
v Klubu mladih seje že ustalila na-
vada, da je ob petkih disko večer, ko
vrtijo za vsakogar nekaj, ob sobotah
pa so ponavadi koncerti in tematski
glasbeni večeri. Tako bo to soboto ve-
čer countrj' glasbe, prihodnjo soboto
pa bodo nastopili mariborski glasbe-
niki, zbrani v skupini Snežna kraljica.
V klubu pa bo pričela delati tudi
dramska sekcija, ki bo igrala pred-
vsem zabavne igre, komedije, ske-
če ... Prvič se bodo njeni člani zbrali
v ponedeljek, 28. marca, ob 16. uri.
Naj zapišemo, da v klubu zelo do-
bro dela skupina jazz baleta; še vedno
pa se lahko pridružite plesalcem, ki
vadijo vsak četrtek ob 16. uri.
Tudi izposojevalnica videokaset bo
te dni pričela delovati. Več o tem lah-
ko izveste v klubu.	d. 1.
V planinsko
šolo po
znanje
in izkušnje
Planinsko društvo Ptuj vpisuje do
1. aprila v letošnjo planinsko šolo.
Začetek predavanj bo v torek, 5. apri-
la. Vanjo se lahko vključijo učenci os-
novnih šol od petega razreda naprej,
mladinci in odrasli planinci. V času
planinske šole morajo planinci opra-
viti štiri enodnevne izlete ali pa se
udeležiti planinskega tabora, ki bo le-
tos v Logarski dolini. Dvodnevni pla-
ninski izlet pa bodo za udeležence šo-
le organizirali tudi v Planinskem dru-
štvu Ptuj. Šli bodo na Peco, za potne
stroške pa bodo morali udeleženci šo-
le plačati 5 tisoč din. Poleg predavanj
in dvodnevnega izleta bo v okviru šo-
le še vaja iz orientacije ter verjetno še
enodnevni izleti, ki jih bodo skupaj
organizirali planinski mentorji in
vodniki.
Kandidati za planinsko šolo se lah-
ko prijavijo v prostorih planinskega
društva ob torkih in petkih do petka,
1. 4.
Vse, ki zahajajo v gore in želijo ve-
deti več, pa tudi tiste, ki bodo šele
pričeli zahajati v gore, v Planinskem
društvu vabijo, naj se vpišejo v šolo
ali pa kar pridejo na predavanja, ki
bodo vsak torek in četrtek v aprilu —
od 16. do 18. ure v Klubu mladih.
Člani planinskih skupin na šolah in v
delovnih organizacijah pa se lahko
prijavijo v šolo prek svojih mentorjev
Dziroma vodij skupin.
d. 1.
Pete in šesti v državi
Namiznoteniške igralke Petovie in Blaž Brodnjak, ki
nastopa za ekipo Radelj ob Dravi, so se minuli kotiec ted-
na potegovali za najvišje ekipne naslove med pionirji in
pionirkami v državi. Pionirke so tekmovale v Travniku in
osvojile peto mesto, kar je nad pričakovanji. Petkrat so
zmagale in dvakrat izgubile. Premagale so ekipo Sentexa,
Rudarja iz Plevlje in Mundusa iz Varaždina — vse z re-
zultatom 5:3, Borec iz Banje Luke s 5:2, Vojvodino pa kar
s 5:0. Izgubile pa so s 5:3 z Borcem iz Travnika in z lju-
bljansko Olimpijo. Oba dvoboja so izgubile z zelo tesnimi
izidi, trije dvoboji so se končali z 2: I, z Olimpijo pa so
igrale kar štiri ure in 10 minut. Zmagala je ekipa Ilirije, ki
je edina poleg Petovie premagala Vojvodino. Prvenstvo je
pokazalo, da igrajo kakovosten namizni tenis predvsem v
manjših klubih, medtem ko tisti v večjih klubih izgubljajo
vodilne položaje pri najmlajših kategorijah kljub armadi
profesionalnih trenerjev m dobnm finančnim možnostim
klubskega dela.
Fantje pa so se na državnem pionirskem ekipnem pr-
venstvu pomerili v Novem Sadu. Po izjavi trenerja Ra-
delj, za katere je igral Blaž Brodnjak, se je ekipa dobro
odrezala. Blaž pa je dobil deset partij od šestnajstih. Igral
je zelo dobro in tudi izgubljene partije je končal z 2:1.
Ekipno so pionirji Radelj zasedli šesto mesto v državi,
kar je prav tako velik uspeh.
Oba rezultata kažeta na kakovostno delo v klubu in da-
jeta tudi mlajšim pionirjem, ki bodo nasledili starejše, vo-
ljo za delo. Trener Ivan Pšajd namreč vedno poudarja, da
brez trdega dela ne gre, in kaže, da se tudi igralci tega na-
sveta držijo.
d. I.
Na kolo za zdravo telo in čisto okolje
Čeprav deluje kolesarski klub v
Ptuju šele slaba tri leta (ustanovljen
je bil leta 1985), se lahko njegovih
120 članov pohvali z vrsto pomemb-
nih dosežkov. Kar 15 članov je v tek-
movalnem razredu, in to v pionirski,
mladinski in članski konkurenci. Za
vse pa v glavnem skrbijo sposobni
trenerji, ki so končali izobraževanje
na fakulteti za telesno kulturo v Lju-
bljani (Polanec, Pernat in Marčič).
Predsednik kolesarskega kluba Re-
ne Glavnik ima za sabo bogato šport-
no kariero in bo svoje znanje prav go-
tovo lahko koristno izrabil pri svojem
zahtevnem in odgovornem delu. Sicer
pa je o dejavnosti članov kluba v mi-
nulem letu povedal:
»Čeprav temeljijo naše aktivnosti
predvsem na množičnosti, kjer prev-
ladujejo predvsem rekreativci, smo
tudi na tekmovalnem področju dose-
gli precej dobrih rezultatov — tako v
republiškem kot v zveznem merilu. Še
posebej izstopajo pionirji in mladin-
ci, kjer velja vsa pohvala učencu OŠ
Franca Osojnika Zlatku Cajiču, za
petkrat osvojeno prvo mesto na repu-
bliškem prvenstvu, za prvo mesto v
Kranju na 500-metrski progi in seve-
da tudi za osvojeno prvo mesto na
tekmovanju v zveznem merilu v Za-
prešiču. Tudi leto dni mlajši Damjan
Polanec iz OŠ Toneta Žnidariča se je
izkazal na republiškem prvenstvu z
odličnim tretjim mestom, mladinec
Andrej Petrovič pa ie na republiškem
prvenstvu dosegel tretje oziroma četr-
to mesto.
Tu so še uspešni člani — Franc Po-
lanec, Stanislav Pernat in drugi, ki se
uspešno kosajo z ostalimi tekmovalci
na triatlonih, maratonih in drugih ko-
lesarskih tekmovanjih. Udeležili smo
se kar 52 tekmovanj po Jugoslaviji,
pa tudi tekmovanja treh dežel v kole-
sarskem maratonu. Med težje dosež-
ke štejemo kolesarjenje na Vršič, Po-
horje, Bazo 20 itd. Poleg tega se ude-
ležujemo tudi smučarskih tekaških
maratonov. Tako se je 9 naših članov
v nedeljo, 6. marca, udeležilo najtež-
jega smučarskega maratona v Jugo-
slaviji — od Slovenj gradca do Mari-
bora.«
Kakšni so vaši načrti v letošnjem
letu?
»Naš osnovni cilj je povečati tek-
movalni razred, predvsem pa prite-
gniti k delu čimveč novih članov in
rekreativcev. Poudarek bo torej na
množičnosti, iz katere pa vedno izha-
ja tudi kvaliteta.
Posebej velja omeniti, da sta nam
kolesarski zvezi Slovenije in Jugosla-
vije 1. maja zaupali dirko za kriterij
slovenskih mest, ki šteje za državno
prvenstvo. Dirka bo okrog ptujskega
gradu; proga je zelo lepa, vendar tudi
zahtevna. Obenem bo isti dan tekmo-
vanje za pokal ZDRAVO za vse re-
kreativce in pričakujemo, da bo tek-
mo prenašala tudi televizija. Prav go-
tovo bo vse to Ptuju v ponos, obenem
pa lepa priložnost za predstavitev ko-
lesarstva v Ptuju.
Naj opozorim še na septembrski
kolesarski maraton, ki bo potekal pod
geslom: Vsi na kolo za zdravo telo in
čisto okolje. Krajša proga bo dolga
20 km, daljša pa kot po navadi 75 km.
Novost za mlade pomeni uvedba
sekcije za tako imenovane kolesarje
BMX, kar bi po naše laho rekli tudi
kolesarje s kros kolesi. Ta šport so v
Kaliforniji pričeli že leta 1969, pri nas
pa se je uveljavil šele zadnjih nekaj
let. V Mariboru je bil prvi klub BMX
ustanovljen leta 1986, letos pa si tudi
v Ptuju prizadevamo, da bi dobili ko-
lesarji BMX ustrezen prostor v našem
kolesarskem klubu. Zato si prizadeva-
mo, da bi jim uredili naravno progo
za treninge — v Ptuju bi to bilo naj-
bolj primerno v Ljudskem vrtu na ob-
močju Ks Borisa Ziherla. Ce gledamo
s stališča prometne varnosti, je prav,
da takšen objekt v Ptuju čimprej za-
gotovimo, potem kolesarji BMX ne
bodo več povsod preganjani. Slišimo,
da v KS Borisa Ziherla načrtujejo
gradnjo asfaltiranega igrišča pred rib-
nikom v Ljudskem vrtu. Upam, da bo
prevladal zdrav razum — brez asfal-
ta.
Kolesarski klub Ptuj je dolžan
sprejeti v svoje okrilje vse kolesarje,
ne glede na starost in sposobnosti, za-
to vabimo k sodelovanju vse, tudi re-
kreativce. Sem za geslo: Vsi na kolo
za zdravo telo in čisto okolje! Kdor je
enakega mnenja, naj se nam pridru-
ži.«
- OM
Člani kolesarskega kluba in rekreativci na lanskoietnenn kolesarskem
maratonu po Slovenskih goricah, (foto: M. Ozmec)
8 - ZA RAZVEDRILO
24. marec 1988 - TEDNIK
TEDNIK ~
OGLASI IN OBJAVE - 9
Dvojna morala
v občinski upravi
Mnogokrat slišimo o viso-
kih osebnih dohodkih v ob-
činski upravi, o racionalizaci-
ji uprave ... in vse to nepo-
sredno prizadene tudi tam
zaposlene delavce. Predvsem
dvojna morala pri izračunu
osebnih dohodkov pa je v to-
rek zjutraj vzpodbudila sklic
zbora delavcev Uprave za
družbene prihodke občine
Ptuj.
Delegatka v svetu delovne
skupnosti občinske uprave je
povedala, da je sedanji pred-
sednik izvršnega sveta oblju-
bil, kako v občinski upravi ne
bo več dvojnega obračuna
osebnih dohodkov — pose-
bej za funkcionarje in pose-
bej za delavce. To je po nje-
govih besedah dvojna mora-
la, torej prav to, kar sedaj
kritizirajo delavci.
Potrebno je pojasniti, da
prejemajo funkcionarji oseb-
ni dohodek po republiškem
dogovoru glede na rast oseb-
nih dohodkov v republiki,
delavci pa glede na rast oseb-
nih dohodkov v občini; oboji
pa si delijo sredstva iz skup-
ne vreče, torej iz občinskega
proračuna.
Po zamotanem obračun-
skem sistemu se torej dogaja,
da se dvignejo osebni dohod-
ki funkcionarjem danes, de-
lavcem jutri ali pojutrišnjem
in tako naprej. Največ neza-
dovoljstva pa je ob zadnji no-
vici, in novica o denarju se
hitro širi, da dobijo funkcio-
narji poračun osebnega do-
hodka za obdobje januar —
september 1987; to naj bi
znašalo 62 odstotkov septem-
brskega dohodka. S prvim
marcem letošnjega leta pa
naj bi se osebni dohodki
funkcionarjev povečali za
21,3 odstotka, osebni dohod-
ki delavcev pa za 18,7 odstot-
ka. Še vedno vse lepo in
prav. Toda za poračun in zvi-
šanje plač funkcionarjev je
denar, za povišanje plač de-
lavcev pa ga ne bo. Ta novica
je prilila zadnjo kapljico na
plamenček nezadovoljstva, ki
je vzplamtel v upravi za druž-
bene prihodke in pripeljal do
omenjenega sestanka.
Delavci so še dejali, da že-
lijo, naj o tem pišemo in jav-
nosti pojasnimo, da plače na
občini vendarle niso tako vi-
soke, kot se govori. Dodali
so, da funkcionar s srednjo
izobrazbo zasluži več kot de-
lavec z visoko, da visokoizo-
braženi ljudje odhajajo iz ob-
činske uprave.
Strinjajo se, da je raciona-
lizacijo uprave potrebno iz-
vesti, daje del racionalizacije
tudi v boljšem delu. Tega pa
ni mogoče doseči brez ustrez-
nega nagrajevanja — in to
brez dvojne morale!
In še to dodajajo: V kateri
firmi bi delavci mirno gleda-
li, če bi direktorjem poviševa-
li plačo, delavcem pa ne?
JB
PREMIERA GLEDALIŠČA DPD SVOBODA PTUJ
Koža megle
Kljub temu ali prav zato,
ker nam je lik kurenta tako
znan, je dramaturški tekst
Frančka Rudolfa Koža me-
gle pomenil izziv za gledališ-
če Ptuj. Doslej se tega teksta
razen filma Praznovanje po-
mladi ni lotil še nihče od gle-
dališnikov. Režiserka Branka
Bezeljak-Glazer je tekst mo-
čno oklestila in vendar zadr-
žala njegovo sporočilo — de-
monski lik kurenta, ki prega-
nja zimo, nosi bogato letino,
pa tudi nesrečo, kadar kuren-
ti med seboj obračunajo.
Tekst je izredno zahteven
in še posebej za ljubiteljsko
gledališče trd oreh. Pa kljub
temu je ponedeljkova pre-
miera pokazala, da so ga čla-
ni ansambla sposobni zlomi-
ti. Razen nekaj vlog, ki so jih
zaigrali izkušeni, dolgoletni
člani ptujskega gledališča, so
bile ostale zaupane mladim,
ki se komaj seznanjajo z odr-
skimi deskami. Posrečeno iz-
brana harmonija, ki nam je
pričarala pustne navade in
običaje, našim dedom in ba-
bicam tako blizu, in vendar
običaj, ki mu je dana nadna-
ravna moč v podobi kurenta^
v kožuhu in maski, ki spremi-
nja može, ko si nadenejo to
opravo. Pod njo in ob zvokih
zvoncev pozabijo na vse, tudi
na ljubezen. Ko plešejo svoj
ples, jih ne more nihče zadr-
žati, tudi vojaki ne, ki so bili
poslani v njihove vasi, da iz-
koreninijo tega »kozla«, tega
preganjalca zime. Kurentija
se prenaša iz roda v rod, od
očeta na najstarejšega si-
na...
Videli smo predstavo, ki je
uspešno združila zgodovinsko
sporočilo in sodobno uravnote-
ženo igro vseh članov ansambla,
ki so uspeli ustvariti napeto
ozračje, da je kurentova oprava
neka nadnaravna sila, ki se ji
nihče ne more in ne sme upreti.
Igra je tekla enako intenzivno
vso u/o in pol, nas držala v nape-
tosti in nas hkrati uspela pope-
ljati v notranji svet in razgreta
čustvovanja slehernega lika. Le
vloga zbora je bila na čase neka-
ko nedorečena, morda celo ne-
potrebna.
Videli smo predstavo, ki nas ni
razočarala, za kar gre priznanje
režiserki Branki Bezeljak-Glazer,
ki je več kot uspešno uspela po-
vezati svoje izkušnje in željo po
sodobnem gledališkem izrazu
znotraj teksta, ki lahko kaj hitro
zaide na eni strani v solzavost,
na drugi strani pa v komedijan-
stvo. Z veščo roko in svojstvenim
odnosom do gledališča je uspela
popeljati igralce prek teh čeri in
člani ansambla so se odzvali v
všečni igri, ki gledalcev ni pustila
ob strani. Scena in kostumi, ki so
tudi njeno delo, so bili sicer neo-
pazni, a še kako pomembni deli
predstave in so jo povezali v ce-
loto — v dobro predstavo.
Predstavi so pomagali na oder
še mnogi drugi nevidni, zakulisni
prijatelji gledališča, brez katerih
ne gre; in tudi ti zaslužijo vse
priznanje.
Brez dvoma je Koža megle zle-
zla pod kožo tako ustvarjalcem
predstave kot gledalcem, to pa je
gotovo najboljša popotnica za
vse naslednje ponovitve. Vabilo
za gostovanje v Avstriji že imajo.
NaV
Prizor iz premierne predstave Koža megle
KOLIKO JE VREDEN DINAR AL! KAKO SE lAHKO PEUEŠ Z AVTOBUSOM KGP PTUJ ZASTONJ!
Kdor drugemu jamo koplje,..,
Prepričan sem, da vsi, ki bere-
te ta tekst, poznate nadaljevanje
oziroma konec zapisanega pre-
govora. Vsaj tistega »ta starega«,
ki v nadaljevanju pravi: ». . . sam
vanjo pade.« Ker pa se časi spre-
minjajo, se je pojavila tudi no-
vejša inačica zapisanega prego-
vora. Ta pa pravi takole: »Kdor
drugemu jatno koplje, je gro-
bar.« Razlika med obema verzi-
jama pa je ogromna. Prvi prego-
vor nam namreč zagotavlja
99-odstotno (po načelu zdrave
pameti in še bolj pravičnosti), da
se bo sam »kopač« znašel v jami,
ki jo koplje drugemu. Druga pa
je neusmiljena - grobar namreč
opravi svoje delo dokončno in ti-
sti, ki mu je jama namenjena, se
tudi znajde v njej.
Kako in kdo pa mi je začel ko-
pati jamo — pa čeprav še zdaleč
nisem mrtev — vam pojasnim se-
daj. Ko sem opisal dogodek, ki
se mi je pripetil na avtobusu
KGP Ptuj (šofer ni hotel vzeti
drobiža), si sploh nisem mislil,
da bo naletel na tolikšen odmev.
Najmanj pa sem si mislil, da bo
vodstvo KGP Ptuj reagiralo ta-
ko, kot je. Vodstvo je takoj v na-
slednji številki Tednika dalo po-
jasnilo, s katerim je želelo pripo-
moči k objektivni informiranosti
bralcev. Želeli so pokazati še
drugo plat medalje kot prispevek
k celostnemu pogledu na zade-
vo. V tem tekstu so podali precej
statističnih podatkov. Povedali
so, da so s prejšnjim »sistemom
S« imeli precej manjši inkaso —
zaslužek. V nadaljevanju so za ta
manko krivi v celem tekstu ce-
njeni potniki. Ti so (smo) namreč
v nabiralnike metali gumbe, str-
gane bankovce in neporabljeni
drobiž. Navedejo število kovan-
cev, ki so jih v februarju oddali
na SDK. V nadaljevanju sledi
upanje KGP, da jih bo večina ce-
njenih potnikov še naprej razu-
mela, vozili pa bodo še nadalje tu-
di takšne, ki jih pozivam, naj pla-
čujejo z drobižem. Seveda pa svo-
jim cenjenim potnikom takoj po-
vedo, kdo bo v bodoče kriv za
morebitne zamude: jasno —
»drobižkarji«. Z izjavo, ki sem jo
podčrtal, izkazujejo veliko milost
— mar ne? Na koncu pa povedo,
da dopuščajo možnost, da se je
dogodek pripetil (torej da nisem
imel prividov in prisluhov). Ven-
dar pa je to le krivda šoferja, ni-
kakor pa ne celotne »firme«, in
se od takšnih posameznikov
(očitno) distancirajo. Celo pojas-
nilo izzveni v razumevajočem in
vljudnem tonu.
Vprašali se boste, kaj je s tak-
šno reakcijo narobe. Prav imate.
doslej ni še nič narobe. A če se
hočete zabavati, nikar ne nehajte
brati. Ker živimo v tridimenzio-
nalnem svetu (če zanemarimo
čas kot četrto dimenzijo), ima to-
rej medalja še tretjo plat. Ta tre-
tja plat je grob — naostrejši in
najmanj ugledni del vsake meda-
lje. Za (ne)potrebno obdelavo je
poskrbelo vodstvo KGP Ptuj. A
ker se ga je sramovalo predstavi-
ti v javnosti (saj ne želijo voditi
polemike po časopisih), ga bom
predstavil jaz, ker se me zelo zelo
tiče.
Ta tretja plat je osebni dopis.
ki sem ga dobil od vodstva KGP
Ptuj. Verjamem, da bo vsebina
za bralce zanimiva, zato bom
povzel najpomembnejše odstav-
ke.
Ves tekst je zmeden, trditve so
si v velikih logičnih nasprotjih,
obladovanja slovenščine pa raje
ne omenjam. Vse pa se vrti okoli
ukaza oziroma naročila vodstva
KGP Ptuj, da se opravičim, češ
da so moje trditve neresnične.
Ce se do 17. marca ne opravičim,
sledi 18. 3. vloga tožbe zaradi
»neresničnih in žaljivih« besed,
kar bodo lahko tudi pismeno do-
kazali. Obtožba je torej že vlože-
na.
Zdaj pa nekaj vprašanj za vod-
stvo KGP I»tuj. V enem od od-
stavkov pravite, da so moje bese-
de v članku neresnične in zelo
žaljive. Kako veste, da so moje
pripombe neresnične? Nadalje
pravite, da povzročajo škodo
DO in celotni družbi. Družba je
zelo raztegljiv pojem v obsegu
od gostilniške družbe pa do ce-
lotne države. Vprašam vas, kako
lahko prevzemate vlogo javnega
tožilstva (saj je ugotavljanje škod-
ljivosti člankov za celo družbo
stvar javnih tožilstev!). Nadalje
pravite, da za dogodek niste krivi
vi kot DO, temveč je kriv šofer.
Ali je za ugled KGP Ptuj odgo-
vorno samo vodstvo in ga tudi sa-
mo le-to ustvarja ali pa za ugled
skrbijo vsi zaposleni od prvega do
zadnjega? Dogodek, ki se mi je
pripetil, je resničen (iinam naj-
manj eno pričo). Kraj: Medrib-
nik; čas: 29. februar ob 13.20.
Toliko, da bo vsaj šoferja vest
pekla, če že vi ne mislite disci-
plinsko postopati proti njemu
(nesprejemanje uradne plačilne
valute se mi zdi kot laiku vseeno
večji prekršek kot pa moj opis te-
ga nesprejemanja).
Preberite si torej še enkrat moj
članek in vašo kopijo pisma, ki
ste mi ga poslali (sedaj imam tu-
di jaz pisni dokazi), in se odloči-
te. Če menite, da ste dovolj spo-
sobni za »grobarja«, imate ustre-
zno opremo in znanje — prav,
vendar še nisem mrtev. Če pa mi-
slite, da le nimate vseh kvalifika-
cij za kopanje jam in se lahko
uresniči nauk prve verzije prego-
vora, vam predlagam, da odne-
hate in se mi javno opravičite
(zahtevo po opravičilu posta-
vljam — v nasprotju z vašim sve-
tohlinstvom — javno).
Fredi
P. S. O razpletanju in razpletu
bom bralce sproti obveščal (ker v
nasprotju z vodstvom KGP ho- '
čem javno polemizirati).
Žalostna podoba, ki jo je bilo mogoče videti v dolžini 2 do 3 kilometrov.
(Posnetek: Jože Bračič.)
Ribe morijo, mar ne
v torek, 15. marca, smo lahko v Delu prebrali notico o nedelj-
skem pomoru rib v Studenčnici. Ribiči in lovci, ki so večkrat ob Stu-
denčnici, so nam opisovali, kako groženje bil pomor rib, sami pa smo
večkrat obiskali Studenčnico od Pinčarjevega mlina navzdol proti
Šturmovcu in našli v dolžini 2 do 3 kilometrov ogromno poginulih
rib. Inšpektorica in delavci UJV so že v nedeljo popoldan vzeli vzorce
vode in rib, na rezultate analiz pa bo potrebno še počakati. Pripomni-
mo lahko le, da to ni prvi pomor rib v Studenčnici in da taki zločini
nad naravo zaslužijo obsodbo in visoko kazen za onesnaževalca.
Darja Lukman
V minulem tednu — od 15. do vključno 22. marca — so miličniki
postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v devetih prometnih nesrečah.
Ugotovili so, da je na srečo le v eni nezgodi udeleženec utrpel hude tele-
sne poškodbe, v ostalih primerih pa je šlo le za lažja trčenja z večjo mate-
rialno škodo. Skupaj so jo ocenili na okoli 6,8 milijonov. Vzroki nesreč so
bili tokrat: nepravilna stran vožnje, neprilagojena hitrost vožnje in izsi-
lle vanje prednosti.
DREZINA ZADELA V AVTO
V sredo, 16. marca, se je Stani-
slav Govedič iz Lahoncev peljal
z osebnim avtomobilom od La-
honcev proti Ivanjkovcem. Na
nezavarovanem železniškem pre-
hodu se mu je na progi avto ne-
nadoma ustavil. Prav v tistem
trenutku, bilo je ob 12.50, je po
progi pripeljala drezina, ki jo je
vozil Josip Pavlovič iz Virja.
Kljub zaviranju drezine ni mogel
ustaviti, trčila je v stoječi osebni
avtomobil. Pri tem sta bila voz-
nik avtomobila in njegova žena
Vera Govedič hudo poškodova-
na.
TRČENJE AVTOMOBILOV
Po regionalni cesti iz Stojncev
proti Ptuju seje 17. marca zvečer
vozil z osebnim avtom Zvonko
Žuran iz Cirkulan. V Bukovcih je
na ravnem delu ceste iz neznane-
ga vzroka nenadoma zapeljal na
levi vozni pas in po njem vozil
sem ter tja. Z osebnim avtom se
je prav takrat naproti pripeljal
Milan Stojkov iz Samobora v
SRH. Vozilu seje skušal izogniti,
toda Žuran je prav tedaj zavil na
isto stran in vozili sta trčili. Pri
tem se je Žuran hudo poškodo-
val in so ga prepeljali v ptujsko
bolnišnico.	PF
Rodile so:
Anica Škrinjar, Šalovci 4, —
Leonido; Mira Reisman-Koro-
šec, Njiverce, Proletarska 14 ~
dečka; Danica Seretinek, Sloven-
ski trg 9 — Marka; Jožica Kova-
čič. Senik 31 — deklico; Stani-
slava Perko, Biš 37 — Jožka;
Marija Kovačec, Juršinci 16 —
dečka; Jožica Bogdan, Ljutomer,
Šafarsko 42/a — Simona; Meli-
ta Mesarič, Draženci 88/a —
Aleša; Silva Tetičkovič, Veliki
Vrh 14 — deklico; Sonja Krajnc,
Muzejski trg 2/a — Denisa; Ma-
rija Kline, Dolane 25 — Matejo;
Danica Kokol, Krčevina pri
Vurb. 106 — Damira; Marija
Pernek, Stanošina 6 — dečka;
Božislava Cvetko, Sodinci 25 —
Sanjo; Ivanka Meznarič, Gradi-
šča 68 — dečka; Nevenka Gove-
dič, Ljutomer, Kolodvorska 9 —
Roberta; Martina Brodarič, Or-
mož, Ob Ribniku 6 — Anito; Ol-
ga Plavčak, Gorca 4 — dečka;
Marija Kolarič, Vodranci 1 —
Tadejo; Marija Zelenko, Podvin-
ci 71 — deklico; Anka Koprek,
yi. 25. maja 4 — deklico; Ružica
Žunec, Osluševci 27 — dečka;
Romana Mernik, Slov. Bistrica,
Kajuhova 29 — Rebeko; Jožica
Težak, Jezova 2 - deklico; Da-
rinka Kramer, Apače 168 — Ja-
no; Marjeta Erhatič, Ormož, Ul.
dr. Hrovata 1 — Petro; Marija
Simonič, Vintarovci 84 — Simo-
no.
Poroke:
Martin Golirač, Radlje ob
Dravi, Partizanska 42, in Metka
Potočnik, Dornava 148; Zvonko
Perkovič, Starošince 28, in Kar-
men Čerinšek, Podova 2; Bojan
Jakopec, Sladki Vrh 8, in Milena
Pal, Rimska 10.
L mrli so:
Franc Malec, Salovci 7, roj.
1911, umrl 13. marca 1988; Mari-
ja Golob, Sobetinci 23, roj. 1917,
umrla 15. marca 1988; Katarina
Meglič. Stojnci 72, roj. 1908,
umrla 15. marca 1988; Miodrag
Danilovič, Zelenikova 2, roj.
1925, umrl 15. marca 1988; Iva-
na Rep, Dom upok. F>tuj, roj.
1905, umrla 6. marca 1988;
Franc Krhlajnko, Rogatec 74/b,
roj. 1928, umrl 15. marca 1988;
Vladimir Lašič, Stanovno 13, roj.
1927, umrl 12. marca 1988; Mari-
ja Cvetko, Sp. Hajdina 23, roj.
1902, umrla 15. marca 1988; Jo-
žef Unuk, Sp. Jablane 43, roj.
1907, umrl 17. marca 1988; Janez
Meglič, Ormoška 49, roj. 1918,
umrl 18. marca 1988; Marija
Luschutzky, Dom upokojencev
Ptuj, roj. 1915, umrla 21. marca
1988.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno
in radijsko dejavnost RADIO
- TEDNIK, 62250 Ptuj, Vo-
šnjakova 5, poštni predal 99.
Ureja uredniški kolegij, ki ga
sestavljajo: direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgo-
vorni urednik Ludvik Kotar,
tehnični urednik Štefan Puš-
nik, novinarji Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar-
ja Lukman, Martin Ozmec,
Marjan šneberger in Nataša
Vodušek ter novinar-lektor
Jože Šmigoc. Uredništvo in
uprava: Radio-Tednik, tele-
fon (062) 771-281 in 771-228.
Celoletna naročnina znaša
15.000 dinarjev, za tujino
19.500 dinarjev. Žiro račun
pri SDK Ptuj: 52400-603-31023.
Tiska ČGP Večer, Maribor.
Na podlagi zakona o obdav-
čenju proizvodov in storitev
v prometu je TEDNIK uvrš-
čen med proizvode, za kate-
re se ne plačuje temeljni da-
vek od prometa.