Inserali se sprejemajo io vel j 6 tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat,
,» ti n u ^ II n n n n ^ ,,
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno imanjsa.
Rokopis
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ue sprejemajo.
Naročnino prejema opravnistvo (administracija) in ekspedicija ra Starem trgu h. št. 16

Političen lisi za slovenski narofl.
Po pošti	prejeman	velja
/.a ceio leto	. 10	pl. -
za pol leta	. . 6	.. -
sa četrt leta	. . 2 50]
V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 10 £ Ka pol leta	4 ,, 20
ta četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je ua Bregu hišna štev. 190.
Izhaja po trikrat ua teden in «iuer v torek , četrtek in soboto.
Zadnje dogodbe na Turškem.
Ko sta bila v Solunu konsula nemški in francoski v mošeji pobita, je Evropa nastavila eno uho in poslušala, kaj to pomeni in če bo še kaj tacega slišati. A različni oficijozni in „turški" listi so brž pridrli na oder in vznemirjenemu svetu pravili, da to nič ne pomeni, da je le surova množica to storila in da bodo turške sodnije z morilci ostro postopale. Potem je bilo res nekaj Turkov obešenih, ali so bili krivi umora, ali ne, to Evropo ni brigalo; dala se je potolažiti, kakor ljudstvo, ki pridere tje, kjer se zelo kadi, a se zopet razide, če se na strehi pokaže strgar in pove, „da je že vse ven." Evropskih vlad zastopniki so zopet pričeli svoj diplomatični razgovor.
Drug pok iu krik: „Sultan Abdul-Azizje odstavljen." — „Oho! To je že nekaj. Čujmo!" Tako reko evropski diplomati, planejo kviško in gredo k oknom poslušat, kaj bo. „Novi Sultan je Murad-Efendinazuanja rog iz Cari grada na dalje. „Ilm, hm", mrmrajo državni kancelarji, vsak stopi v svoj kot iu se zamisli. Čez kratek čas pa se približajo zopet drug drugemu in kmalu so vsi le ene misli, namreč te, da ne gre drugače, nego pripoznati Murada V. za pravilnega naslednika Azizevega in pogajanje, ki so ga začeli s prejšnjim sultanom, nadaljevati s sedanjim. Iz tega je videti, da diplomati so kaj dobrovoljni ljudje, kterim je vse prav, kar je, če se je tudi proti njihovi volji naredilo.
Nadalje poroča telegram iz Carigrada: „Bivšega sultana Abdul-Aziza so umorili." — „Beste plentej, to je neprijetno! Kaj bo rekla evropska civilizacija", godrnjajo diplomati in nadaljujejo: „Ali v Carigradu ni nobenega diplomata — vsaj pri telegrafu?" Iu res, kakor da bi bili v Carigradu slišali te besede, pride za
prvim telegramom brž drugi, ki naznanja: „Bivši sultan si je sam žile prestrigel." — „Nekoliko bolje", mrmrajo diplomati, „ali vendar še ueukretno. Ali v Carigradu nimajo britev, nožev, revolverjev? Ljudstvo bo nerado verjelo, da si je sultan sam žile prerezal s škarjami, ker je taka operacija Ha samem sebi nekoliko težavna, posebno če boli. Vendar tudi ljudstvo je to verjelo in se potolažilo, kolikor toliko.
Zopet p6k. „Sultanova mati in dva sina njegova so umorjeni," se trobi zopet s Carigrada po svetu. „To ni nič za nas, to je le strašna, senzacijska dogodba za ljudstvo", pravijo diplomati in nadaljujejo svoj pogovor. Različno ljudstvo pa res potem začne pogovarjati se o tem, kako prijetno mora biti v mestu, kjer se najviše osebe kar kakor muhe pobijajo in Mohamedu poš Ijajo. Ta pogovor postane tako glasen, da moti celo različne načrte pletoče diplomate, tako, da jamejo popraševati, zakaj je ljudstvo tako vznemirjeno in razjarjeno.
Vnovič pok, da se okna stresejo. Diplomati dero k oknom poslušat, kaj je. „Minister unanjih zadev je zaboden, vojni minister vstre Ijen, minister mornarstva smrtno ranjeu," doni iz Carigrada. — Kar vse prejšnje grozne novice niso mogle, to stori ta najnovejša: evropskih diplomatov se loti — nemir.
Res ta zadnja dogodba je pa tudi taka, da mora vsacega vznemiriti, ne le diplomatov. Država, kjer se najveljavnejše osebe mahoma spravljajo s poti s smodnikom in nožem, je pač do jedra gnjila, kajti kdo li si more biti svest svojega življenja v nji, če morajo najviši mo-gočnjaki trepetati pred morilci! Bo li priprost človek varen v državi, v kteri pade po morilcu tisti, ki zapoveduje vsi vojni, ki ima le migniti s prstom, pa ima krog sebe vojakov kakor v gozdu dreves?
Za diplomacijo evropsko pa je ta dogodba še druge hude važnosti. Do zdaj je po vsi sili prizadevala si ustajo potlačiti na mirni poti, z besedo in peresom. Pogojevala se je tedaj s turškimi ministri, posebno z Avni-pašo, ministrom unanjih zadev, kteri je imel pri vseh državnih ministrih evropskih največ zaupanja. Tudi Itadšid-paša, vojni minister, je imel še uho za evropske besede, in ker teh dveh Murad pri svojem nastopu ni zapodil niti Mohamedu dal poslati, zato so upali evropski državni ministri, da se bo dala tudi po vseh prejšnjih dogodbah še govoriti pametna beseda s Turčijo. Te nade seje posebno trdo držal Andrassy, ker bi mu jako težko delo potegniti se odločno za ustajnike — Slovane.
Zdaj je vse drugače. Mož, s kterimi bi bilo pogajanje morda že skoro dozorelo, ni več, Turki so jih spoti spravili. Za evropske diplomate je to zelo britka skušnja, ki jim gotovo glave beli. Kaj pomaga namreč najlepša pogodba, če tisti, ki bi jo podpisali in bili porok zanjo, mahoma zginejo! Koga bi evropske vlade prijele, če bi se obljubljene reforme ne izpeljale? In kaj še le ustajniki! Ali morejo zaupati državi, v kteri se sultani, princi, ministri more? Kaj jim pomaga, če jim vlada, ali celo sultan sam slovesno obljubi pomiloščenje, poteui pa čez noč sam zgine! Naslednik ni nič obljubil, tedaj ni na nobeno obljubo vezan, se tudi ne bi za nobeno zmenil. Ustajniki že poznajo svoje ljudi in ne bodo šli tako lahko na limanice. Kako bi bil kdo brez skrbi v deželi, v kteri celo najviši državni mogočnjaki vedno na sodih smodnika stojč! Zdaj bodo — če še niso — tudi liberalci evropski sprevideli, da tam, kjer mor-jenje vlada, ui tal za liberalizem — bodi si, kakoršen koli.
Upajmo, da bodo zadnje dogodbe evropsko I diplomacijo vendar-le pripravile do tega, dabo
Zadnji dnevi v Ogleju.
(Izviren roman iz petega stoletja.)
Spisal Alojzij Lukovič.
(Dalje.)
XV.
V hunskem taboru je posvet. V kraljevem šotoru so zbrani vsi knezi. Po dostojanstvu so razvrsteni. Dolgo, dolgo že čakajo, a kralja še ni, saj se dosti ne briga za te kneževske robove. Zavezniki so mu sicer, a le po imenu, ž njimi dela kakor s sužnji.
„To je nezaslišano, kako nas muči", šepeta Valamir Teodomiru, svojemu bratu, „pri vsaki priložnosti kaže, da je on gospodar. IIa, čudno, da smo tako navezani na tega krvoloka."
„Tiho, tiho", odvrne Teodomir, „Atila ne razume šale, nobena glava ni tako visoka, da bi je ne dosegla njegova roka."
„A kaj, čas osvete že pride", tolaži se Valamir, „ta silovitež ne konča dobro. Zdaj se gotovo nikjer drugje ne mudi, nego pri
mehkužnih nesnagah. Zarad Ildike mora čakati toliko knezov, na kojih migljej pazijo tisoči hrabrih vojakov."
Nevolja raste med navzočimi.
„Mrtev je postal, mehkužen, v boj se niti ne prikaže. Med tem ko se mi bijemo, igra se s svojo baburo, pestuje svojega Irnaka;" — krega Se Barsanel, „meni, da pesti ubozih zaveznikov bodo že pribojevale kraljestvo, kjer bo ljubljenec njegov kraljeval. Glej, Gontarel, vidiš li rane, ki sem jih dobil pri zadnjem naskoku? Mi se bijemo, tolčemo, stradamo, on pa se valja v razkošju, ta ..."
„Barsanel", tolaži Gontarel, „pri bogovih, vsaj molči, če ti je koža draga".
„Kaj?1 jezi se Barsanel, „dolgo ne bo trpelo. Stvar se mora odločiti."
Zastor se odgrne. Atila vstopi. Plamen šviga mu iz oči, zakrivljen meč, kterega je, kakor so narodi trdili, iz samih uebes dobil, svetli se mu na strani. Orožje navzočih po malem cvenklja, naznanujoč nevoljo. Atila ue
črhne besedice. Polagoma gre k sedežu. Vsede se, grozeče gleda okoli sebe, misleč, strahovit pogled jih bode pokoril, ker dobro sluti, da se bliža vihar. In res, v svetu nastane grobna tihota. Nihče ne spregovori.
„Knezi", prične Atila naposled, „pozdeva se mi, da se prijateljstvo ruši med nami."
Knezi molče.
„Skoro le sovražne poglede vidim. A vedite, če bi do razpora prišli, Atila ima meč, ki se ne skrha nikdar. Gorje mu, kdor me sili, da ga izderem."
S pobešeni očmi sede knezi. Ustna si grizejo.
„Kralj!" ... drzne se naposled Valamir.
„Svobodno Valamir, govori, Atila te posluša", de kralj ostro.
„Mogočni, silni kralj", uadaljuje pogumno Valamir, „naj se ozre tvoje oko na uboge narode, ki se klatijo že tretji mesec okoli Ogleja, brez nijeduega vspeha. Oglejčani se bore kot divji oroslani, in imajo še mnogo živeža. Mi pa stradamo, naše žene in otroci so medli
s Turki drugače govorila, kakor je dozdaj; in to bi bilo dobro in koristno, pa tudi zelo potrebno.
Politični pregled.
V Ljubljani, 21. junija.
Avstrijske dežele.
Iz Dunaja. Shod avstrijskega cesarja in ruskega cara ima biti v grajščini Reichstädt na Českeui. Priprave se že delajo iu po njih sklepati — misli ruski car dalj časa tam bivati. Dan shoda pa še ni določen.
Kakor poroča „P. L.", so bile v petek pogodbe med obema ministerstvoma o novi čolni tarifi pod predsedstvom dvornega svetovalca vit. Žvegeljna dognane s popolnim porazum-ljenjem. Obravnave o banki pa dozdaj neki še niso imele nobenega vspeha.
Čcsku. „Pol. Corr." poroča, da cesar za župana pražkega mesta izvoljenega češkega pisatelja in glavnega vrednika „Politike", dr. Zeithammer-a, ni potrdil. V ustavaškem taboru je vsled tega veliko vriskanje.
X (■nliciji je velika povodenj, ki dela veliko škode zlasti po podzemeljskih jamah, kjer pridelujejo sol in nafto.
Ogerska. zbornica poslancev je bila v soboto sklenjena in se ima začeti še le v drugi polovici septembra. Vendar si je dal predsednik pooblastilo, da sme zbor tudi prej sklicati.
Iz Pešta se poroča, da je zdaj tudi po vsem Hrvaškem in Slavoniji prepovedano pošiljati telegrame iz številk sostavljeue. V Dalmaciji se to že prej ni smelo. To se ne vjema zelo z vednimi govoricami o miru.
Vnanje države.
Ik jiij;oKlovaiiNke$a ImjiSč» so
imeli uradni listi zadnje dni za ustajnike jako neugodne novice. Poročali so namreč o več četah, da so bile po Turkih tepene in razkropljene. Te novice se pa ne potrjujejo, so bile že „Turške." Ravno tako je „Pol. Corr." ozua nila, da je v Bulgariji ustaja že potlačena; tudi ta novica se je v Carigradu zlegla, to pričajo neprenehoma praske", o kterih je vedno slišati. Iz Hercegovine pa zdaj ni nič poročil.
I%a ferliskcm se je naenkrat vse drugače zasukalo. Neprenehoma se spravljajo topovi in streljivo na meje. Ruski general Černajev je v „Ruskem Miru" objavil, da je ves vnet za Srbijo in se hoče za njo boriti. Rističev tajni načrt, pridobiti Bosno na mirnem potu s pomočjo Angleške, je popolnoma
spodletel. Razjarjenost je povsod velika, vendar čakajo še, kaj bodo poslanci v Carigradu opravili. S Črnogoro je Srbija v dobrem spo-razumljenji, knez Milan je poslal Nikici milo-valno pismo zarad izgube najmlajše hčerke, ktera mu je te dni umrla.
TurSke nove ministre „Deutsche Ztg." tako-le popisuje: „Safvet paša je najstarejši dostojnik iz šole Radšid-paševe, pošten mož, ki se ni dal še spriditi, tedaj zelo spoštovan služabnik svojega gospoda in prijatelj turškega naroda. Pri prejšnjem sultanu ni nič veljal. Diplomaciji evropski je bojda všeč in tudi temeljito izobražen. Bil je dalj časa v Parizu, kratek čas poslanec na Dunaji, potem večkrat minister unanjih zadev, pravosodja, nauka, nazadnje ud državnega sveta. Dunaj ima zelo rad, posebno dunajsko kuhinjo. —* Novi vojni minister Abdul-Kerim je za vojno izobrazil se na Dunaji, tedaj mu je Avstrija zelö priljubljena. Časnikov ne bere, izvzemši dunajskega „Kikeriki", ki je pa zdaj na Turškem prepovedan; tedaj njegova izobraženost ue sega daleč. Leta 1872 je bil vojni minister, potem poveljnik trdnjave Šumle. Pri vojni ne velja za možaka, vendar upajo, da se bo preskrbel z energičnimi častniki. — Novi minister pravosodstva, Kalil Šerif-paša, je jako talentiran, pa rad igra in je zaigral res že svoje veliko premoženje. Rojen je Egipčan. Tudi on je bil že poslanec ua Duuaji, zadnje leta pa je živel sam za-se." — Kaj ima Turčija, kaj evropska diplomacija, kaj imajo ustajniki od teh mož pričakovati, to se bo še le pokazalo.
X Ilel^iji še ui miru. Razsajanje večih trum je sicer ustavljeno, vendar pa je še tu in tam veden ravs in kavs med liberalci in klerikalci. Liberalni listi zdaj dolže klerikalce, da napadajo „mirne" liberalce. Belgiški liberalci so napeli vse strune, da bi podrli ministerstvo, ker v kamori ne morejo priti do večine, a to se jim ni posrečilo. Zdaj pa so v posebnem shodu sklenili sestaviti peticijo do kralja in po vsi deželi nabirati podpise za-njo; v ti zahtevajo, naj bi se volitve strogo pre iskovale. Pa tudi. če kralj to peticijo usliši menda ne bo liberalcem prav nič pumagano.
JLaška. Kako se liberalci levijo (kožo spreminjajo), kaže sledeče. „Unita" 7. junija naznanuje, daje Milko Castelar pismo pisal in srečo vošil laškemu baronu Janko Nicoteru, ker je postal minister. — Imenovani časnik o tej priliki omenja, kako so tudi novi laški ministri na svojo brado preslavljali tisto svečanost, ko so se okinčavali z novimi žnoricami in redovi, ki so jih dobili od kralja Viktor-
Emanuela; kajti „Kaloni ob levici niso nepri-jatli naslovov in bengljavic;" z grenko pa pravično satiro pristavlja: „Obesnjeni demokrati, kadar splezajo do oblasti, spremenijo kožo, in od tod je ne mara, da so si zaslužili Iwalisa-nja Emilija Castelarja, najbolj ljutega republi-kana na Španjskem, ki pa je bil najbolj pohleven izmed konštitucijonalcev potem, ko je oblast dosegel. Poslal je Nikoteru pismo z vo-šilom, in minister za notranjstvo ga je vesel dal razglasiti v „Bersaglieru." —
Angleško brodovje po turškem morji ima zdaj 147 topov in okoli 3700 mož. Francoske, laške, ruske in grške pa vse skup 250 topov in 9800 mož. Angleškim ladijam se jih ima pridružiti še pet, ki so poklicane iz azijskega morja iu imajo 139 topov. Da Angleška svoje ladije kliče iz vseh krajev skup, to gotovo veliko pomeni.
Izvirni dopisi.
Iz Sostrega pod Tjiiltljnno,
19. jun. (Nesreča.) Danes zjutraj zgodaj je šel M. P., zadvorški Bizjak iz šentlenarske fare v Sostrem s sosedoma po drva v hrib nad Gostinico. Grede iz Zaloga proti Lazim jih doide hitri poštni vlak iz Ljubljane. Bizjaku se splašita lepa konja, predirjata do dveh prednjih voz, in, ko se jih hočeta ogniti, se nad Gostinico pod Jančeharjem zvrne M. P. iz voza čez škarpo v globoko Savo, konja pa in voz se prekucneta čez njega v šumečo vodo. M. P. dobro plava, čeravno ga pogoltne neke-krati savski vrtinec. Z vodo se borečemu M. P. pridejo Gostiničani s čolnom na pomoč ter ga rešijo neprevidene smrti. Konja sta utonila. Crknjena konja pa razdrti voz so iz Save izvlekli pri Lazih. — Ker je na omenjenem kraji tik ceste globoka Sava, kako je to, da ne skrbi dotični cestni odbor za primerno cestno ograjo?! Če zasipa južna železnica nevarni vrtinec, kteri preti cesto spodkopati in železnici škodovati, je mar prav, da se pusti kamenje na cesti ležati, da se voz voza težko ogne in se potem taka nesreča primeri!
Iz Doliregiolj, 18. junija. Tukaj je umrl priljubljeni bukvovez F. Brodnik 15.t. m. po zelo kratki bolezni; v nedeljo ll. t. m. se je še vesel pogovarjal s svojimi prijatelji, in par dni potem smo ga že spremili na pokopališče. Bil je rajni iskren narodnjak in silno spoštovan po vsi naši okolici, dokaz temu njegov sijajen pokop. Spremilo gaje do gomile veliko njegovih prijateljev in vsakemu je po-rosila solzica oko, ko je zemlja zakrila tako
postali; vojaci silno, silno tožijo, žugaje, dana lastni nagib zapuste svoje kneze, indavdarijo na jug, naj bode potem karkoli hoče. Kralj! ozri se okrog. Vidiš li, kako je vse snedeno, oglodali smo deželo do kosti. Če Oglej ni v kratkem naš, ne vem, kaj bo. Kralj, govoril sem v imenu ostalih."
„Toraj kaj naj storim? Kaj svetuješ? Junaci, tam je mesto, vzemite siga."
„Kralj", nadaljuje Valamir, „načeluj ti skupni vojni, tvoj silni duh prešine vse vojaštvo. Splošen, trojen naskok naj se vrši. In če se ta ne posreči, dobro, pustimo to gnjezdo, udarimo naprej ali nazaj, tu ni moč več ostati."
Atila se nasmehne:
„Sam se prepričam o stanji vojne", pravi, „a spremstvo naj bo močno, zanesljivo, sijajno."
Naglo se vzdigne kralj. V kratkem so priprave za bojni ogled dovršene. Zasedejo konje, dirjajo čez polje kot spake. Kralj postane.
„Ha", prične, ,,še je Oglej ponosen, a čakaj, občutil boš še šibo božjo. Za tisoče in
tisoče mojih ljudi, ki sedaj gnjijö v tvojih okopih, boš točil še krvave solze."
„Naprej!" grmi kralj in naprej dirja četa na vzhod. Mrmraje sprejmo Gotje kralja, orožja ropot mu naznanja uevoljo. Nevoljnost je velika, misli si Atila, nekaj se more vršiti. Za btreljaj bližajo se mestu.
Tužen pogled. Le oko krvi vajeno ga prenese. Zidovje je že tu pa tam razpokano, silni stenolomi so mu vsekali rane. Izpod konjskih kopit vzdiguje se prah. A v prahu ležč osmo-jena trupla; razbite so črepinje, polomljene roke in noge, rebra prebodena. Tu leži črni Hunec, roke še krčevito objemajo padlega Rimljana, nohti so zabodeni v meso, zobje mu vtisnjeni v obraz. V smrtnem boju praskala in klala sta se sovražnika kot divje zverine. Tam leži konj, okoli njega mnogo pobitih ljudi, morda še na pol živim je razbil v smrtnem boju s kopitom črepinje. Vse leži križem, razparano oklepje, polomastene čelade, polomljeno kopje, razklani meči in druga bojna ro-
potija. In v okopih? Nadiža, ki je tekla krog inesta, postala je mlakuža in iz mlakuže mole roke, trohnjene roke, razpadajoča telesa, raz-širjevaje neprenosljiv smrad.
Ali kralj se ne zmeni za to, niti knezov ne gane ta prizor, človek, oj človek, ti, ki imaš čuteče srce, oj, kaj postaneš, ko enkrat kri povohaš? Hujši, lutejši, nego krvoločna hijena v afrikanskih pustinjah.
Od vzhoda naprej na zahod jaha kralj, vedno bistro ogledovaje trdnjavo, iskaje kraj, kamor bi zagnal glavno silo. Časoma jo krene prek polja v tabor posameznih krdel, pa na zarujavelih obrazih ne vidi več onega ognja, ki je k divji besnosti navduševal severne te narode. Nevolja mu raste, sam pri sebi sklene vporabiti vso moč, da mu pade pri prvem naskoku Oglej v last, drugače, to dobro ve, razkropi se bojna ta sila, vsak bi po svoji glavi delal, in konečno bi moral meč potegniti proti lastnim ljudem. A trebalo bi te narode vzbuditi k prejšnji čilosti. Je li pa dosti k temu
priljubljenega mladenča še le v tridesetem letu Bvoje starosti. Srčna hvala gosp. kaplanu, ki 60 se potrudili, da so ranjcemu tako sijajen sprevod napravili; pevcem, ki so mu peli na-grobnico, izrekam tudi srčno hvalo. — Tebi, preminuli, pa bodi večni mir!
Domače novice.
V Ljubljani, 22. junija.
(Mestni zbor ljubljanski) je imel v torek popoldne sejo, na ktere dnevnem redu jo bilo premenenje mestnih ulic in trgov, ter prešteviljenje hiš. Po proračunu bi ta pre-naredba stala mesto nič manj ko 3500 gold.; 800 gold. bi plačala mestna blagajnica, vse drugo pa hišni posestniki sami in sicer po 2 gld. za tablico, ki bi se imela nabiti na vsako hišo. Narodni zastopniki gg. dr. Bleiweis, Potočnik in Regali so se temu sklepu po vsi pravici ustavljali, ker to ni niti potrebno, niti pripravno, in hoteli, naj se sklep o tem odloži do tje, ko bo v mestni blagajnici kaj denarja; zdaj pa je mnogo silnejših potreb, kterim mestna blagajnica zavoljo praznote ni kos. Ali vsi še tako tehtni in dobro utemeljeni razlogi so bili zastonj, zato so narodni svetovalci vstali in odšli, ker niso hoteli glasovati zoper blagor volilcev svojih. Po njih odhodu je ostalo v dvorani le 14 nemčurskih starešin, tedaj zbor ni bil več sklepčen in predlog bi se bil moral odložiti. Toda nemčur si že ve pomagati, zato so hiteli poti iz ,,rotovža" na vse kraje, da so zbobnali toliko starešin skup, kolikor jih je treba za sklepanje, in tako je bil sprejet predlog, ki je vse drugo prej nego potreben in koristen za mesto in ugoden za prazno mestno blagajnico ter za žepe hišnih gospodarjev Tako skrbe nemčurji na.,rotovžu" za blagor mesta.
Da pa naši bralci zvedo, kaj ima ta sklep v sebi, naj tu spregovorimo še nekoliko besedi o njem. Naše liberalne gospode grizejo nektera imena, kakor „šentjakobski, frančiškanski, stolni, križanski trg" in sploh imena krajev in ulic, ki prihajajo od patronov tistih cerkva, ki ob teh trgih stoje. Zato so sklenili tem trgom in ulicam dati bolj liberalna imena, ki ne spominjajo na svetnike in cerkve. Ob enem bi se potem hišne številke uredile bolj primerno, kakor so zdaj, ker je tu res mnogo zmedenega. To zadnje naj že bo, ker je potrebno, da se človek v mestu lože orijentira in najde, česar išče. Prvo pa ni nikakor potrebno in bo prav brez vsega vspeha, kar
skušnja uči. „Kapucinski vrt" („Zvezda") so premenili že davno v „narodni trg." Prašaj pa Ljubljančane po „narodnem trgu," stavim, da bo petdeseti, ki ga boš prašal, komaj vedel za-nj. Ista taka je z „novim trgom", kterega so zvali „Turjakov trg". Ali čez petdeset let mu prebivalstvo ne bo drugače reklo, nego „novi trg", za „Turjakov trg" bo malokdo vedel. Naj tedaj zdaj premenijo „šentjakobski trg" v „Valvasorjev trg", ali dajo mu kako drugo ime — ljudstvo ga bo imenovalo vedno le tako, kakor zdaj in druzega ne bo nič, kakor brez števila zmešnjav, če bo namreč kak tujec prišel iu prašal, kje je „Valvasorjev trg", pa mu nihče ne bo vedel tega povedati. — Slednjič pa še vprašanje: čemu to? Vsaka reč se stori gotovo iz kakega namena, da bi se ž njo kaj doseglo. Kaj pa se bo doseglo s premenenjem ulic in trgov? Ali so sedanja imena preveč „znucana" iu ne več za rabo? Je-li kak tako pameten človek v Ljubljani, da bi nam potrebo in korist tega premeneuja razložil? Ali res nemčurski mestni svetovalci nimajo nič sil-nejšega opraviti, ko take muhe preganjati? Ali bo potem bolje v Ljubljani, ko bodo imeli trgi in ulice druga imena?
(Odsek za izdavanje Matičinih knjig) je imel 10. t. m. sejo, pri kteri se je dogovarjalo o nekterih Matici ponujanih rokopisih in o na-roduem blagu. Nabrano „narodno blago" se bode izročilo gosp. prof. Wiesthalerju v pregled in v poročevanje o njem pri prihodnjih odsekovih pogovorih. — Po gosp. prof. Ple-teršuikovem nasvetu, da bi se po Slovenskem nabirala krajna imena za popolni „geografični imenik", določi se, naj se odbor Matičin o tej zadevi obrne do izobraženih domoljubov po deželi s prošnjo, naj bi vsak v svojem kraji nabiral domača krajna imena (imena vasi, rek, gora, hribov itd.). — Nekaj rokopisov oddalo se je gg. pregledovalcem, nekaj pa se jih je prihranilo za odborovo sejo, ktera bode morda že v začetku druzega meseca. — „Tomanovo življenje", pisano po tajniku gosp. A. Praprot-uiku, in nekaj njegovih še nenatisnjenih in manj znanih pesem, vredjenih po nekterih odbornikih, je odsek za izdavanje knjig pregledal; dotični rokopis pride po nekterih malih popravkih že ta teden v tiskarnico. Tudi se je določilo, da se „Tomanovemu življenju" doda njegova podoba. — Matičini zemljevidi — posebno „Turčija" in Ivozlerjev „Zemljevid slovenskih dežela" — se pridno razpošiljajo. Dogodbe sedanje na Turškem vabijo omikane naše ljudi, ki časnike bero, da segajo po zem-
ljevidu Turčije, ki le malo soldov stane.— Ravnokar so prišli iz Köke-ovega litografičnega zavoda na Dunaji vdrugič natisnjene matične diplome; sedaj se bode ž njimi lahko postreglo vsem udom, ki želč lično diplomo imeti.
„Nov."
(Banka „Slovenija".) Pri zadnjem občnem zboru voljeni odsek za pregledovanje stanja banke je svoje delo do malega dokončal in našel, da ima banka še nekoliko premoženja in da zavarovancem se ni bati nobene zgube. Druga je z delničarji; za te bi bilo najbolje, ako bi se banka prodala ali spojila s kako drugo, ker le na ta način bi trpeli najmanj škode, oziroma bi jim bilo le malo ali celo nič še doplačati. — Mi smo v štirih člankih govorili o banki in prišli do istega konca, kakor pregledovalni odsek. Tedaj opozorimo delničarje banke „Slovenije", ki so one članke morda le površno brali, naj jih še enkrat pre-berö in stanje banke jim bo jasno. Žalostno, da je vse tako, kakor se je nam zdelo.
(Kmetijska novica). Kakor „Novice" iz gotovega vira izvedo, je si. ministerstvo kmetijstva družbi kmetijski pisalo, da je obveljal njen nasvet o reorganizaciji učiteljskih prepa-randij v tem oziru, da se bode kmetijstvo na preparandijah vprihodnje temeljito učilo, ker le potem je mogoče, da pridejo iz njih v kmetijstvu izvedeni učitelji na deželo, ki morejo šolsko mladino po dovršeni ljudski šoli s pridom učiti tako, da dobimo „nadaljevalnih kmetijskih šol" veliko po deželi. Ministerstvo je pri tej priliki pohvalilo delovanje družbe kmetijske, dež. šolskega sveta in deželnega zbora.
(Kranjska eskomptna družba) se je 17. t. m. ustanovila v Ljubljani. V odbor so voljeni gg. Martin Hočevar, Janez Janeš, Jože Kordin, Peter Kozler, Jože Krisper, Luka Tavčar in Valentin Češko. Ta družba prevzame tudi do-zdanjo „štajarsko eskomptno banko," ktera odslej neha svoje delovanje.
(„Turški list") se jezi nad našim poročilom o zadnji seji mestnega starešinstva, ker smo omenili, da je gospod Regali upiral se zoper tajne seje. Ali kakor smo že zadnjič rekli — „turški list" nima dobrih prestavljavcev, zato se mu je zopet nesreča zgodila, da je naše poročilo na glavo postavil. Mi smo namreč rekli, da se v teh tajnih sejah obravnavajo reči, ki so v ozki zvezi z mestno kaso, namreč remuneracije, posojila in priboljški magistratnim uradnikom in služabnikom, med ktere spadajo tudi policaji. „Turški list" pa trdi, da smo mi
potreba? Meč sicer ima, o kojem narodi še verujejo, da je iz nebes padel, a ta vera pojema, kajti že dva meseca in pol klatijo se okoli Ogleja in ničesar niso si pridobili, razen kupov trohnečih trupel, ranjencev pa nebrojno število. Dostikrat pa za navdušenje zadostuje ena sama beseda, toda tako navduševalno besedo je težko najti.
S pobešenimi glavami slede mu knezi in drugi dostojniki, mogočno zidovje jih plaši; vrhu tega pa so se strašno skrčili bojni oddelki.
Dojdejo na zapad. Tu se spomni kralj izdajice, ki je iz tabora zginil, kot da bi ga zemlja požrla. Skrbnejše opazuje zidovje in res zapazi, da na skrajnem koncu je vtrditev sla-bejša, da bi tam stenolomi z vspehom delali; če se pa predor v zid napravi, potem jo vdarijo Ilunci skoz predrtje in če tudi prve stotine padejo, kaj zato? čez njihova trupla bodo drugi lomastili.
Konec obzidja se vzdiguje visok stolp. Star je. Z vrhunca njegovega sveti se vsaki
večer močan ogenj daleč tje po morju, nazna-njevaje mornarju v temni noči, da breg in mesto sta blizo. Na stolpu štorklje gnjezdijo, že imajo mladiče. Kraj stolpa ua predstrešji stoji ravno zdaj starka. Otožno nekako gleda od tam doli čez mesto. Na eni nogi stoji, drugo je skrčila pod perute. Toda vgledavši kralja, naenkrat ptič zleti, kroži krog stolpa tužno kričaje, njegov krik pozdeva se, kot da bi na pomoč klical. Nepremično gleda kralj ptiča, a tudi spremstvo je zapazilo štorkljo. Atila nekaj duhta. Zopet se vsede starka, svoj dolgi kljuu žugaje obrne proti Huncem. A naenkrat zopet zleti, za trenutek zgubi se v stolp, a naglo zopet šine iz votline in kroži v zraku ravno nad kraljem. Toda sedaj ni sama, v dolgem kljunu nese ptiča mladiča, milo kričečega, kroži in kroži in nazadnje šine kot blisk po zraku proti belim julijskim planinam. Kralj strmi za njim, a kot blisk se užare mu oči, z mečem kazaje za štrkoiu reče s slovesnim povdarkom:
„Knezi, junaci, bogovi govorč. Vidite li štrka? Razumete li znamenje bogov? Tolmačim vam ga. Evo štorklja z mladičem zapušča mesto, dobro vede, da tam, kjer stoji njeno gnjezdo, vdere se zid, da od tam naprej širi se propad Ogleja. Knezi, povejte narodom: Bogovi govore, da v treh dneh Ogleja ni veči" Strme poslušajo knezi kralja, čudna groza spreleti praznoverno spremstvo. Dalj časa molče, a tim močnejši vrisk sledi tem besedam.
Kot blisk se razširi kraljevo prerokovanje po taboru; klici in breuk orožja vsestransko navdušeno pozdravljajo samosilnika; njemu pa na obrazu se bere silna zadovoljnost. Novo gibanje prične se v taboru. Novi stenolomi se napravljajo, snopovje iz dračja, fratja se veže, lestvice tešejo, orožje se brusi. Kralj je odslej povsod, povsod spodbada in navdušuje, kazaje na bogati plen, velike žitnice. Neznan ropot odmeva po okolici; njegov odmev tužno kot v grobu odmeva v Ogleju.
(Dalje sledi.)
rekli, da gre v takih sejah večidel za povik-šanje plače dotičnim ljudem. Učite se toraj prej slovenskega jezika, predno se podstopite nas v tem zavračati. Sicer pa obljubimo, da bomo prinašali tudi poročila iz teh skrivnih sej, ako li ona stranka ne bo nehala tako delati, kakor je delala do zdaj, da bodo volilci zvedeli, kako nemčurski starešine njih blagor prekucujejo. — Naj tu pristavimo še besede Dežmanove, ki jih je v zadnji seji spregovoril gosp. Regaliju, namreč, da, če je kdo dobro jezičen iu zvit, ljubljanske volilce kmalu h kaki reči pripravi. — Zahvalite se, nemčurski volilci, gospodu Dežmanu za to pohvalo vašega zadržanja. Zato vas pač lahko lovi. On govori iz lastne skušnje.
(Se enkrat ljubljansko streljišče.) Kakor zdaj zvemo, je dovoljenje za stavbo „streljišča" pod Rožnikom že od deželne vlade došlo. Tedaj se je ta reč prav tihotapsko dognala, Ljubljančani še vedeli niso za-njo. Kaj bo gotovi nasledek tega streljišča pod Rožnikom, to smo v zadnjem listu že obširno naznanili. Ce imamo temu pristaviti še kaj, je edino to-le: Ljubljanski mogočnjaki se kaj radi vozijo preko Rožnika, deloma da se v okolici malo razvedre in morda pod Rožnikom malo ustavijo, deloma da svetu kažejo svoje vozove in konje. Kaj bo taka nališpana in našopirjena družba v kočiji rekla, če se po poku možnarjev in pušk konji splašijo in vržejo vse, kar je v kočiji na tla! O sreči bodo morali govoriti, ako se jim pri tem nič druzega ne zgodi, nego da si pomečkajo lepa krila in se povaljajo po tleh; utegne se pa tudi kaj druzega hujšega prigoditi. Zato res ne moremo prav razumeti tega, da celo uradna „Laibacherica" dela reklamo za streljišče pod Rožnikom. Sploh je vsa ta reč jako malenkostna, peščica strelcev pač ne zasluži, da bi se toliko za-njo storilo in se zavoljo nje najlepši kraj okolice ljubljanske popačil. Saj nima nobenega druzega namena, kakor privatno zabavo, če se tedaj tim sitnežem tako na roko gre, kdo se bo čudil, ako se ljubljanska mladina otroških let oglasi za poseben prostor za „frnikolo" ! Ali ni tako pokanje tje v en dan res le otročarija?
(Zasežen) je bil „Narod" dvakrat po vrsti, v soboto in nedeljo, prvič zarad nekega članka o slovenskem jeziku pri vojaščini, drugič pa zarad nekega dopisa o Seidlnu.
Razne reči.
—	Katol. društvo v Ljubljani je spomin 30letnice sv. očeta 16. t. m. poslavilo z lepim govorom gosp. prošta Jarca, pontifikalno sv. mašo v nunski cerkvi in z vošilom do sv. očeta po telegrafu.
—	Čitalnica bizoviška pod Ljubljano vljudno vabi častite ude k besedi v nedeljo 25. t. m. Začetek ob 4. uri popoldne. — Bo gotovo Ljubljančanom priležno, ki hočejo napraviti kak izlet v ta prijetni kraj.
—	Nesreča. Dne 17. t. m. se je vnelo v kovačnici Matije Burnika v Novi vasi v okraju logaškem, in poslopje je pogorelo do tal z vsem, kar je bilo v njem. Škoda znaša okoli 350 gl., pogorelec ni bil zavarovan.
—	Pretepi. V Dravljah nad Ljubljano 60 se preteklo nedeljo stepli fantje in enega ubili, dva pa sta zelo ranjena. — Isti dan so se tudi v Šentvidi pijanci vsekali in s takim vspehom, da je bilo več ranjenih, posebno hudo eden na glavi in po nogah. Tako blizo glav nega mesta, pa taka surovost! Ali pri nas v tem obziru res ne bo nikdar bolje?
—	K smrti obsojen je bil v Novem mestu 17. t. m. Janez Koritnik iz Brezove
gore, okraja krškega, zarad zavratnega umora in druzih hudodelstev.
— Zopet nemško-znanatveni „švindl", ka-li? „Narodu" se piše iz Loža na Notranjskem sledeče: „V „Laibacherici" in v več druzih časnikih se je te dni čitalo, da se je posrečilo g. Günther Kurze-ju, odgojitelju princa Hermana Schönburg Waldenburg, najti mesto, kjer je nekdanje japidsko Metullum stalo. Griček, na kterem je imenovani gospod po nasvetu Metulcev kopal, je tukaj obče znan pod imenom „Stari grad", bil je obiskovan že od več arheologov in tudi kopalo seje že tam. Videti je na prvi pogled, da je na tem griči nekdaj ozidje bilo, toda, da bi bilo tam mesto Metullum stalo, to ni res, kar se že iz tega pre-vidi, ker prostora niti za malo vasico ni, tem manj za mesto, kakoršno je bilo Metullum, ki je, kakor zgodovinarji poročajo, štelo 6000 do 7000 prebivalcev. Že Schönleben je, kakor se bere v Valvazorji (XIII. knjiga, stran 97), izrekel, da na tem griči ni stalo mesto Metullum, ravno ne po popisu Apianovem, ampak, da je bila na tem mestu kasneje trdnjavica sezidana, ktere zidovje je 74 let poprej, ko je Schönleben pregledaval ta kraj, še nad zemljo stalo. Arheologi, ki so po teh krajih hodili, bodo vsled teh vrstic, uganili, o kterem griči je tu govorica, ker Metullci so mi sami pravili, da so, kakor g. K., tudi že več druzih gospodov na ravno tisto mesto peljali, in da se je tam kopalo. Toliko se mi je zdelo potrebno priobčiti, da se reč bolj razjasni in se komu nepotrebeu pot prihrani." — Iz tega se zopet vidi, kako se nemci radi imenitne delajo, če tudi brez vsega vzroka.
—	Prijateljem Turkov podamo sledečo zbirko turških grozovitosti, ktera je bila „Nar. Listu" iz Livna poslana. „Turki preganjajo kristjane na nezaslišan način, kar ustaja na Livanjskem polji tako srečno napreduje. Koj, ko se je tu ustaja vnela, so Turki kneza (starešino) Marka Čaj a podnevi pred očmi Mohamed-baja, Derviš-baja, Bušaltije, predsednika livenskega sodišča in Selim-paše v sredi trga ubili. Razen tega so posabljali še dva druga kneza in krivdo navalili potem na dva kristijana. Dne 15. aprila je ubil oderuh Agan Čizmič pod Ljubinčicem neoborožanega berača, drugi dan pa Turek Kluča posekal mirnega kristijana pod Prispondom. Isti dan gre Agan čizmič z nekterimi Turki v zapuščeno vas Rujane, pa ne najde nikogar, ker je vse v hribe pobegnilo. Le 12 letni deček Žarko je bil še blizo vasi s puško v roki. Turki ga zagledajo in drve s konji za njim, ga po kratki brambi zgrabijo, brž slečejo, režejo in ga potem trpinčijo, dokler v groznih mukah ne zdihne duha. Mrtvemu odrežejo glavo in jo na drogu nesö v Livno. Tako je obhajala divja druhal zmago nad 121etnim dečkom! — Dne 23. apr. so padli trije kristijani po turških kroglah pred mestom Livno. Dne 3. maja so Turki dva kmeta iz Duvne, vračajoča se iz sejma, poleg mesta posabljali, 15. maja pa dva kmeta čez pol presekali. Dne 23. maja prišlo je Turkov pred hišo Joža Beljana v Livno, pokličejo ga ven in ko se pokaže, ga ustrle. Dne 25. maja pride jih več v hišo Ivana Mumuza v Livno, on jim mora napraviti večerjo, potem jim pot kazati; ko pa pridejo kakih 50 korakov od hiše, ga s pištolami vstrle, itd."
—	Turška zapravljivost vserailu. Abdul-Aziz, prejšnji sultan, je imal serail ali dvorsko ljudstvo iu družinstvo, za ktero se je potrebalo po 13 milijonov na leto. Imel je sultan 712 sužnjev, in 148 skor-sužnjih čer-nuhov „tavašev." Prvi kamernik je imel po
100.000 frankov na leto, in „kizlar aga", glavar černuhov in odalisk, po 138.000 frankov. Sultanova mati je dobivala po 72.000 frankov, sultanova sestra po 18.000 fr., Murad effendi (sedanji sultan), po 12.000 fr., le-tčga mati po 2400 fr.; mnogi otroci cesarske rodovine po več tisuč.
—	Pred sodnijo. Sodnik: „Vi ste znani kakor pijanec in ste obsojeni, da dobite ali dva dni zapora ali pa 10 gl. kazni." Pijanec: „Prosim za 10 goldinarjev."
—	Prevarani pesnik. Gospod kupil je svoji hčeri zvezek pesmi. Na kolodvoru zagledal je pesnik pri gospodu zvezek, ter si je mislil: „Glej I glej! Ta gospod kupil je moje pesmi svojej blagi hčeri! Presneto, moram iti ž njima v isti voz." To tudi stori; ravno se je bil vsedel, kar izleče gospod zvezek iz žepa, ter reče hčeri: „Ljuba Dela! Hotel sem ti napraviti veselje in sem kupil te pesmi! Le beri jih! Kaj tako neumnega nisem slišal še v svojem življenji. In potem se da ta osel še tu spredaj fotografirati!1 Pesnik: „Da bi te! Zdaj moram škiliti, da me ne spoznajo 1"
Umrli so:
19. in 20. junija. Marija Žibert, gruntarja hči, 18 1., za vnetjem možg. mrene. Ana Brezina, bči. col. oficijalu, 9 1., za oslabljenjem.
Eksekutivne dražbe.
26. junija. 3. Jože Bovha-vo iz Zvirč (154& gl.). — 3. Fr. Golob-ovo iz Ljubljane (11887 gl.), obe v Žužemberku. — 3. Jan. Ostank-ovo iz Strmca. — 3. Luka Godina-vo iz Gorenje Košane, obe v Postojni. — 1. Marije Praprotnik ove iz Št. Jurija (732 gl.) v Litiji.
Teleicralične denarne cene 21. junija. Papirna renta 66 75 — Srebrna rent« 70 20 — 18fi01et»o državno posojilo 110-80 — Bankin* akcije 848 — K radi tu 3 akcije 149 30 — London 120-90 — Srebro 102-50 — Ces. kr. cekini 5-79 — 20frankoi'9-62.
v
Častiti duhovščini
in cerkvenim predstojništvom
podpisani vljudno naznanja, da izdeluje po najnižji ceni raznotere
mm ma te
Kazule z nepravimi francoskimi bortami od 15 do 50 gld., z zlatimi bortami od 50 gld. naprej. Pluvijale od 38 gld. naprej. Dalmatike (par) od 46 gld. naprej. Obhajilne štole od 3 gld., borze pa od 2
gld. 60 kr. naprej. Bandera, velika, iz svilnatega damasta, stanovitne barve, s podobo in 4 čopi (cofi) od 110 gld., mala pa od 35 gld. naprej.
Baldahine od 48 gld. naprej. Antipendiume za pred sv. Rešnje telo od
9 gld. 40 kr. naprej. Velume od 8 gld. naprej. Mrtvaške prte od 17 gld. 60 kr. naprej. Birete od i gld. 30 kr. do 3 gld. Pobiralne pušice od 3 gld. naprej.
Tudi naznanjam, da imam za vse te reči domačega in francoskega blaga na izbero in da si bom prizadeval vsa naročila točno in vestno izvrševati Po sv. Rešnjem Telesu tudi jemljem v popravo stare poškodovane paramente.
Po želji č g. naročnikov oskrbim za bandera tudi križe, zvezde, nosilne palice itd.
Blaž Rasp,
(14 — 5) izdelovatelj cerkvenih paramentov in cerkvenik (mežnar) stolne cerkve.
(Stanuje v semeniSkem poslopjihS. St. 283.)