»*Hnl urad 9811 Celovec — Verlagtpovtamt 9811 Uagaatart
IzJm]o v C«io«cu — Erscbemvag«*/« K.lag©niuti
Uvod 1,30 IH., nmmčjki oo«o6oiaa 5 MUngov
pilili
mmm

'mMMM
Kilil ^
Mii
■■El*!
J&?

5
m«
mmmm
liiMliliiiiia
Letnik XXIII.
Celovec, petek, 14. junij 1968
Štev. 23 (1357)
AMERIŠKI SENATOR ARTHUR SCHLESINGER:
„V Ameriki
vlada pravica do nasilja"
Zadnjo nedeljo so na ameriškem nacionalnem pokopališču v Ar-Ifngtonu pokopali senatorja Roberta Kennedyja, ki je postal žrtev zločinskega atentata; počival bo poleg svojega brata Johna Kennedy-ja, prejšnjega ameriškega predsednika, katerega življenje se je pred štirimi leti prav tako končalo s političnim umorom.
Glavna pogrebna svečanost je bila v New Yorku, kjer je mimo mrtvaškega odra šlo najmanj 150.000 ljudi, ki so se poslovili od Roberta Kennedyja. Pogrebni obred pa je začel pokojnikov brat senator Edward Kennedy, ki je v svojem poslovilnem govoru izrazil upanje, »da se bo svet spominjal Roberta Kennedyja preprosto kot dobrega in skromnega človeka, ki je videl hudo in ga skušal popraviti, videl je trpljenje in skušal ga je ozdraviti, videl je vojno in skušal jo je ustaviti."
V Združenih narodih
sprejeli sporazum o prepovedi širjenja
jedrskega orožja
Z nepričakovano veliko večino glasov je politični odbor glavne skupščine OZN sprejel ameriško-sovjetski osnutek sporazuma o prepovedi širjenja jedrskega orožja; proti sporazumu so glasovale le Albanija, Kuba. Tanzanija in Zambija, 22 držav se ie glasovanja vzdržalo, 92 delegacij pa je glasovalo za sprejem sporazuma.
Na sedežu Združenih narodov ocenjujejo to kot važen doaodek v okviru prizadevanj za ohranitev svetovnega miru, sai izglasovanje sporazuma kaže, da je tudi na tako zamotanem in občutljivem področju, kot je boi za razorožitev, moaoče doseči nanrodek. Hkrati pa seveda Izražalo upanle. da bo sledilo tudi praktično izvalanle sporazuma, pri čemer nal bi napravili predvsem obe veliki sili orve korake za omejitev lastne atomske moči.
Ob zločinskem atentatu na senatorja Roberta Kennedyja je tako ameriški kakor tudi mednarodni tisk objavil ostre obsodbe na račun sistema, pi vlada danes v Ameriki in ki omogoča da se nevarno množijo politični umori. Časopisi so izrazili veliko zaskrbljenost spričo očitnega moralnega propadanja sedanje ameriške družbe. Tako je ugledni „New York Times" med drugim tudi zapisal: To žalostno pomlad poskušajo Američani razumeti, zakaj sta bila letos tako hladnokrvno ubita črnec Martin Luther King in belec Robert Kennedy. Oba sta poskušala prebuditi vest naroda in utreti pot novim fežniam našeqa časa in našega prebivalstva. Politični uboj je prizadel tkivo naše države in ameriške demokracije. Še ostreje sodi list „Birmingham News”, ki ugotavlja, da v Ameriki gospodari pošast ter utegne velika, svobodna družba, ki je preživela vse napade od zunai, postati žrtev demona, ki jo razieda od znotraj.
Posebno odločno pa je razmere v Ameriki obsodil senator Arthur Scblesinqer, ki je bil eden qlavnih svetovalcev Johna in Roberta Ken-nedvja. Iziavil je, da ne vidi niti malo upania, da bi lahko rešili ta problem. Po nieqovem možnosti, ki jih imaio Američani — „ta naiqroz-neiši narod na zemlii" — niso nič kaj spodbudne. Schlesinaer meni, da vlada v Ameriki pravica do na-
silja. Prav spričo te pravice nadaljujejo Američani nesmiselno vojno v Vietnamu, vojno, ki skriva v sebi tendenco po nasilju.
Takih in podobnih ugotovitev je bilo v zadnjem tednu objavljenih mnogo in po vsem svetu. Povsod izražajo zaskrbljenost, povsod so ogroženi. Širom po svetu pa se zlasti tudi vprašujejo, kakšno je resnično ozadje zločinskega atentata? Danes namreč nihče noče več verjeti »uradnim" sporočilom, češ da je umor senatorja Roberta Kenne-dyja delo posameznika. Nasprotno vedno bolj prodira mnenje, da gre za pravo zaroto. Še so namreč v svežem spominu podobni dogodki, ki so se pred štirimi leti odvijali okoli takratnega umora predsednika Johna Kennedyja; predvsem pa so preiskave v zadnjih letih odkrile stvari, spričo katerih danes nihče več ne dvomi, da imajo Johna Ken-nedyja na vesti zelo vplivne sile Amerike. Isto pa velja tudi za njegovega brata Roberta in gotovo ima svojo upravičenost stališče ameriškega odvetnika M. Laneja (ki skupaj z državnim pravdnikom Garrisonom skuša razkriti ozadje umora predsednika Johna Kenne-dyja), kateri je izrazil mnenje, da Robert Kennedy ni bil umorjen samo zaradi svojih političnih nazorov, marveč tudi zaradi tega, ker je nameraval, če bi postal predsednik, odkriti zaroto proti svojemu bratu Johnu.
Pričo takih razmer, ki danes vladajo in obvladujejo politično življenje Amerike, uvodničar v Ijub-Ijansk. »Delu" res upravičeno ugotavlja: »Kjer se je nekoč rodila prva listina človekovih pravic, se danes svinec spreminja v zakon. Kjer se je nekoč rodila prva demokracija modernega sveta, danes družbena trenja vse pogosteje urejajo s smodnikom. Kjer so nekoč prvi utemeljili neodtujljivo človekovo
flVP ubira čudna pota
Da je OVP s svojo politiko, odkar sama krmari vladni čolniček, ie močno zgubila na ugledu med avstrijskim ljudstvom, je danes ie precej znano. V tretjem letu svoje samovlade se posledic takega razvoja očitno vedno bolj zaveda tudi OVP sama. O tem pričajo njeni različni poskusi, da bi vsaj za silo spet popravila svoj renome oziroma da bi razširila krog svojih pristašev. V teh njenih prizadevanjih pa je v zadnjem času opaziti zanimive pojave.
Dejstvo je, da se je z dosedanjo usmerjenostjo na zastopanje svetovnonazorskih in razrednih interesov tudi v lastnih vrstah znašla pred hudimi nasprotji; toliko manj je pričakovati, da bi bila s tako politiko dovolj atraktivna za širšo javnost. Torej je treba skrbeti za privlačnost v drugi smeri in tukaj vse kaže, da namerava OVP svoje vplivno področje širiti v smeri nacionalističnih krogov.
Pri nas na Koroškem to ni nič novega in niti ne preseneča, s kakšno predrznostjo so tukajšnji OVP-jevski glavači tudi med nedavnim obiskom kanclerja dr. Klausa v Velikovcu samopašno delili koroško prebivalstvo v domovini zveste in druge (verjetno nezveste?) deželane. Toda OVP očitno tudi v državnem merilu išče rešitev v nacionalni smeri. Le tako je mogoče razumeti njeno širokogrudno naklonjenost, s katero namerava osrečiti tiste kroge, ki se zbirajo okoli Schulvereina Sudmarke. V finančnem odboru parlamenta je namreč OVP skupaj s FPO proti glasovom SPO sprejela zakon, s katerim bo današnja Siidmarka dobila premoženje predvojne Sudmarke, ki je bila kot nacistična organizacija razpuščena, njeno imetje pa zapljenjeno v korist republike.
Koroški Slovenci se še dobro spominjmo dejavnosti, ki jo * je opravljala ta ponemčevalna organizacija. Zato odobravamo stališče predsednika kluba socialističnih poslancev dr. Pittermanna, ki je omenjeni zakon zavrnil z utemeljitvijo, da „je povračilo zaplenjenega nacističnega premoženja društvu, ki se imenuje Siidmark, politično sumljivo.“
svobodo za iskanje sreče, danes z revolverjem zanikajo pravico do sprememb v srečnejšo smer. Ali mo-
ramo res pričakovati, da bo ta dežela krojila usodo sveta vse bolj z nasiljem?"
V Franciji nova zaostritev
kot uvod v priprave na bližnje volitve
V ponedeljek tega tedna se je v Franciji uradno začela kampanja za parlamentarne volitve, ki bodo 23. in 30. junija (kakor znano potekajo volitve v Franciji v dveh rundah, tako da pri drugih volitvah v vsakem volilnem okrožju nastopita le še tista dva kandidata, ki sta pri prvih volitvah dobila največ glasov — op. ured.) izvedene namesto političnega plebiscita, ki ga je prvotno napovedal predsednik de Gaulle. Volilni boj se je začel v precej napetem ozračju in so politični opazovalci mnenja, da čakata Francoze dva zelo vroča tedna.
Predsednik Tito: ,Naša mladina je dobra, toda posvetiti ji moramo več pozornosti'
Nedavne, skoro teden dni trajajoče demonstracije študentov v Beogradu so močno odjeknile v vsej jugoslovanski javnosti. Z demonstracijami, na katerih so se študentje med drugim zavzemali za zboljšanje gmotnega položaja univerz in študentov, za povečanje števila študentov iz kmečkih in delavskih družin, za zmanjšanje velikih socialnih neenakosti družbe, za nujno reševanje problemov nezaposlenosti, za odpravo nesocialistične bogatitve posameznikov, za odpravo vseh privilegijev, Za demokratizacijo vseh družbenopolitičnih orga-nizacij itd., so se morali baviti najvišji republiški •n zvezni politični forumi. Do pomiritve razburkanih študentskih množic pa je prišlo šele potem, ko je sam predsednik republike Tito po televiziji govoril študentom in jim povedal, da razume njihovo nezadovoljstvo in jim zagotovil, da bodo tokrat te stvari rešili tako, kakor jih jugoslovanska socialistična skupnost lahko reši.
Tito je v svojem govoru pokazal vse razumevanje za zahteve študentov in ni obsodil niti načina njihovih demonstracij, s katerimi so opozorili na pereča nerešena vprašanja. Izrazil je svoje prepričanje, da je do revolte študentov prišlo spontano in da so se šele postopoma vrinili tudi razni tuji, reakcionarni in ekstremistični elementi, ki so hoteli izkoristiti nastali položaj v svoje namene. »Prepričan sem“, je deial, »da je 90 odstotkov študentov poštena mladina, na katero nismo dovolj mislili, v kateri smo videli samo učence, di-
jake, za katere še ni čas, da bi se vključevali v družbeno življenje naše socialistične skupnosti. To je bilo napačno. Pustili smo jih same. To našo napako spoznavamo."
„Menim“, je nadaljeval Tito, „da so dogodki v Novem Beogradu mnoge med nami udarili po glavi, nekatere bolj, nekatere manj. Kaže, da so sedaj razumeli, kaj bi se lahko zgodilo, če naš delavski^ razred ne bi bil tako zaveden, če ne bi videl težav, v katerih je sam, in bi storil korake, ki se ne bi skladali z našimi odnosi v socialistični družbi. Zato moram poudariti, da sem srečen, ker imamo tak delavski razred. Lahko pa rečem, da sern srečen tudi zato, ker imamo takšno mladino, ki je dokazala zrelost. Naša mladina je dobra, toda posvetiti ji moramo več pozornosti. Veliko krivde je na nas, posebno pa na Zvezi komunistov, ker se ni dovolj zavzemala tudi na univerzi sami za reševanje študentskih problemov. In zato je moralo priti do tako neljubega položaja, da smo zdaj končno spoznali, da smo bili prepočasni, da smo preveč oklevali, kar je imelo hude posledice."
Tito je izrazil tudi prepričanje, da do študentskih nemirov ni prišlo pod vplivom od zunaj, marveč da so le odraz domačih slabosti, ki so se kopičile in jih je treba sedaj odpraviiati. Pozval je delavce in študente, da pomaga io pri konstruktivnem reševanju neurejenih vprašanj. „Naj skrbno spremi ja io vse, kar delamo, to je njihova pravica, naj sodelujejo v našem vsakdanjem življenju,
in če jim kaj ni jasno, naj pridejo k meni, naj pošljejo delegacijo. Toda, menim, da to niti ne bo potrebno, saj bomo mi prihajali k njim, da stvari razjasnimo in rešujemo tako, kot jih moramo reševati v družbi proizvajalcev, v socialistični skupnosti."
Glede nezadovoljstva študentov zaradi neljubih dogodkov — mišljeni so očitki študentov, da je policija med demonstracijami proti njim surovo nastopala — je Tito izjavil, da je treba zadevo preiskati in da mora biti vsakdo, ki je na katerikoli strani prekršil zakone ali zlorabljal svojo dolžnost, poklican na odgovornost.
Končno je Tito dejal, da je do revolte študentov prišlo deloma tudi zaradi tega, ker so videli, da je tudi sam večkrat postavljal ta vprašanja, pa se vendar niso reševala. »Tokrat obljubljam študentom" — je poudaril — »da se bom vsestransko zavzel za reševanje in pri tem mi morajo študenti pomagati. Šfe več, če nisem sposoben rešiti teh vprašanj, potem naj ne bom več na tem mestu".
Na koncu je Tito pozval študente, naj se spet lotijo študija in opravljanja izpitov, pri čemer jim želi mnogo uspehov.
Titov govor je zapustil izredno globok vtis ne le pri študentih, temveč tudi pri širokih plasteh jugoslovanskega ljudstva, prav tako pa je vzbudil veliko pozornost tudi v široki mednarodni javnosti.
Potem ko je de Gaulle na višku študentskih demonstracij in delavskih stavk izvedel precejšnje spremembe v vladi ter obljubil daljnosežne retorme družbenega življenja z istočasno izpolnitvijo zahtev po zvišanju plač, je najprej kazalo, da se bo položaj v deželi počasi spet umiril. Toda ta videz je bil očitno zmoten, kajti kmalu so se v pariške ulice spet začeli vračati prizori, značilni za dneve, ko je že splošno prevladovalo mnenje, da je Francija na robu državljanske vojne. Spet se vrstijo demonstracije in protidemonstracije ter krvavi spopadi s policijo, v največjih tovarnah pa se nadaljuje stavkovno gibanje. Medtem so neredi zahtevali celo tudi že prve smrtne žrtve — neki študent je utonil v Seini, ko je policija razgnala študentsko demonstracijo; neki delavec pa je padel v spopadu med policijo in stavkajočimi.
Ozračje, ki vlada danes v Franciji, je vsekakor zelo eksplozivno in zadostuje lahko najmanjši povod, da pride do novih nevarnih zaostritev. Nedvomno je svoj del krivde za tak razvoj prispeval tudi predsednik de Gaulle, kateremu po zadnjem intervjuju v televiziji očitajo, da marsičesa danes ne bi bilo težko reševati, če bi de Gaulle to, kar zdaj napoveduje, storil že v preteklih desetih letih. Zlasti v vrstah delavcev pa se je stari general zameril s tem, ko je skušal zvaliti krivdo za trenutne težave spet na komuniste, ki jih je obdolžil, da so krivi sedanie ohromitve dežele in da so skušali strmoglaviti peto republiko.
Toda sedanji volilni boj postaja mnogo širši obračun med pristaši degolističnega režima na eni ter vseh ostalih političnih grupacij na drugi strani.
Za učinkovitejšo modernizacijo dežele
Prejšnji teden je koroški deželni zbor sprejel zakon o pospeševanju gospodarskega razvoja na Koroškem. Osnutek za ta zakon je predložila koroška deželna vlada, deželni zbor pa ga je soglasno sprejel. S tem zakonom je dobila koroška deželna vlada pravico, možnost in dolžnost, da usmerja in pospešuje razvoj industrializacije in povečanje obrtne dejavnosti v deželi, kar vse naj poveča še vedno prcpičlo število stalnih delovnih mest.
Zakon daje deželni vladi na tem področju tri možnosti. Deželna vlada lahko prevzame jamstvo za kredite, ki jih bodo v ta namen na denarnem trgu najela podjetja in podjetniki v deželi. Možnost pospeševanja obstoja tudi v obliki odobritve kreditov za ustanovitev in povečanje industrijskih in obrtnih podjetij. Končno pa daje zakon vladi možnost, da prevzame določeni del obrestnih bremen za kredite, ki jih podjetja in podjetniki najemajo pri denarnih zavodih. Koroška je druga avstrijska zvezna dežela, ki je sklenila poseben zakon za pospeševanje gospodarskega razvoja.
Ko je finančni referent deželne vlade deželni svetnik Suchanek zavzel stališče k vladnemu osnutku zakona, je predvsem poudaril, da je Koroška v pogledu na turizem in na gradbeno dejavnost sicer že dobro razvita, da pa je industrijsko še vedno revna. Dohodki prebivalstva, ki je zaposleno v obrti in industriji, zaostajajo za državnim povprečjem; med devetimi zveznimi deželami stoji Koroška na predzadnjem mestu. Vzrok temu je iskati v dejstvu, da turizem in gradbeništvo ne zagotavljata celoletne zaposlitve. Zaradi tega mora letno več tisoč ljudi zapustiti deželo in iskati zaposlitev drugod.
Finančni referent je v svojem govoru tudi ugotovil, da je v zadnjih dvajsetih letih uspelo ustvariti vsaj osnovne predpogoje za naglejšo industrializacijo dežele in za razvoj njenega obrtništva. Pri tem je zlasti poudaril, da je omrežje, po katerem se pretaka električna energija, tako razpredeno, da je mogoče povsod dobiti toliko električne energije, kolikor je kdo potrebuje. Tudi omrežje cest in njihovo stanje odgovarjata zahtevam, ki jih v zvezi s svojo lokacijo zahtevajo industrijska podjetja. Isto je mogoče trditi glede možnosti oskrbe z vodo in pa glede telefonskega omrežja, ki je že nekaj let doce-
Lesni sejem v Ljubljani
Do nedelje bo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču odprt letošnji 8. mednarodni lesni sejem, ki so ga minulo soboto odprli v navzočnosti številnih republiških in zveznih predstavnikov gospodarskega in političnega življenja ter zastopnikov gospodarskih ustanov iz drugih držav.
Ljubljanski lesni sejem se je razvil v mednarodno priznano specializirano prireditev. Letos beleži glede udeležbe nov rekord, saj sodeluje na prireditvi 152 razstavljavcev, od tega pa le 46 domačih, medtem ko jih je 106 iz 14 držav sveta. Poleg bogate revije sodobnih strojev, orodja in naprav za lesno industrijo je bilo v okviru letošnjega sejma tudi 3. jugoslovansko posvetovanje lesne industrije. Kljub veliki konkurenci izvaža jugoslovanska lesna industrija svoje izdelke že v 50 držav na vseh celinah.
la avtomatizirano. Končno so tudi na področju strokovnega šolstva, tako nižjega in višjega, dani v deželi pogoji usposabljanja naraščaja, ki ga potrebujejo obrtna in industrijska podjetja. Vsak okraj ima najmanj eno obrtno poklicno šolo, v deželi pa so tri višje tehnične šole.
Zakon o pospeševanju gospodarskega razvoja v deželi ima predvsem namen, da neposredno pospešuje razvoj obrti in industrije in da zagotovi doraščajoči mladini poleg možnosti obrtniškega in industrijskega
šolanja tudi odgovarjajoče delovno mesto. Zato je deželni svetnik Suchanek povabil vse napredne podjetnike v deželi, da se po-služijo možnosti, ki jih jim nudi novi zakon.
Koroški Slovenci in prebivalstvo južne Koroške sploh pozdravljamo ta zakon s pridržkom, da bo služil predvsem pospeševanju avtohtonega obrtništva in industrije. Izkušnje zadnjih let so nas že nekajkrat naučile, da inozemskim podjetjem, ki se hočejo naseliti v deželi, nikakor ne smemo več slepo zaupati, kakor so jim zaupale nekatere občine in tudi deželni denarni zavodi. Naj bodo prisilne poravnave in stečaji teh podjetij šola za dosego spoznanja, da mora biti osnovni cilj prakse novega zakona v tem, da bo pospeševal v prvi vrsti razvoj domačih industrijskih in obrtniških podjetij in da bo omogočil stalno zaposlitev predvsem domačim tehnikom, obrtniškim vajencem in pomočnikom, katerih število v deželi narašča, ki pa morajo svoj kruh služiti v tujini. Končno gre pri sredstvih, ki bodo potrebna za praktično izvajanje zakona, za denarje koroških davkoplačevalcev, ne pa priseljencev, ki hočejo z našim denarjem špekulirati.
Tržaški velesejem ob svoji dvajsetletnici
Letošnji tržaški velesejem, ki bo odprt 21. junija in bo trajal do 5. julija, bo slavil s to prireditvijo dvajsetletnico svojega obstoja. Uprava velesejma je napela vse moči, da bi zagotovila tej jubilejni prireditvi čim večji uspeh.
Udeležbo na letošnjem tržaškem velesejmu so zagotovila številna pomembna podjetja iz Italije in tujine. Že do začetka junija so se uradno priglasile naslednje države: Avstrija, Češkoslovaška, Gabon, Gana, Izrael, Jugoslavija, Kamerun, Madžarska, Poljska, Romunija in Zahodna Nemčija. Vse te države se bodo udeležile sejma s kolektivnimi razstavami, za obiskovalce pa bodo uredile tudi še posebne informativne pisarne. Najavljenih je tudi mnogo zasebnih podjetij s področja industrije in trgovine. Pričakujejo, da bo v celoti navzočih nad 1.100 razstavljavcev. Mednarodna vloga velesejma bo posebno vidna iz dejstva, da bo več kakor polovica razstavljavcev iz tujine.
Poleg specializiranih razstavnih odsekov, zlasti s področja lesa in derivatov ter trgovine s kavo, bo posebno obsežna razstava električnih strojev in naprav ter raznih pripomočkov za gospodarstvo, nadalje razstava radio- in televizijskega materiala, tehničnih naprav, opreme za gostinstvo in turizem ter za javne lokale in pa razstava tekstilij in izdelanih obla-
čik
Posebnega pomena na jubilejnem velesejmu bo tudi udeležba vseh petih dežel s posebnim statutom, to je Furlanije-Julijske krajine, Sardinije, Sicilije, Tridentinskega-Gornjega Po-adižja in Doline Aoste.
Tudi tokrat je v okviru sejemske prireditve predviden dnevni srečolov z dragocenimi dobitki, med katerimi bo glavni dobitek avtomobil Fiat 500. Srečolova se udeležijo vsi obiskovalci z nakupom vstopnice.
Tržaški velesejem se bo torej tokrat predstavil s posebno bogatim sporedom ne le za gospodarske strokovne kroge, temveč tudi za
široko občinstvo. S pestrim prikazom blaga in storitev domačega in tujega izvora bo tako po številu in po pomenu prisotnih razstavljavcev ter po spremnih prireditvah strokovnega značaja povsem na višini pomembnega jubileja, ki ga letos obhaja.
Ugoden razvoj
avstrijsko-jugoslovanske trgovine
Avstrijsko-jugoslovanska trgovina je lani dosegla rekordni obseg vrednosti 106 milijonov dolarjev. S tem je po obsegu v primerjavi z letom 1966 narasla za 23 milijonov dolarjev. Ob tem sporočilu je avstrijski trgovinski ataše v Beogradu Draszczyk dejal, da obstojajo vsi pogoji, da bo letos avstrijsko-jugoslovanska trgovina in blagovna izmenjava svoj obseg še povečala.
V to smer kaže tudi obči razvoj avstrijske zunanje trgovine v letošnjem prvem četrtletju. V primerjavi z lanskim prvim četrtletjem se je celokupni avstrijski izvoz letos povečal za 9,5 odstotka na 11,7 milijarde šilingov.
Trgovinski ataše Draszczyk je v zvezi s poglobitvijo sodelovanja med Avstrijo in Jugoslavijo tudi opozoril, da se je koncem maja mudila v Avstriji delegacija tehnikov na področju kmetijstva, ki je proučevala zlasti razvoj avstrijske industrije kmetijskih strojev in možnosti njenega sodelovanja z jugoslovansko industrijo. Kar tiče sodelovanja na področju turizma, je ataše izrazil pričakovanje, da bo letos najmanj pol milijona Avstrijcev obiskalo Jugoslavijo.
Letališče pod morsko gladino
Blizu Amsterdama je lani nehalo obratovati dotedanje osrednje nizozemsko letališče, hkrati pa se je začel redni promet na novem, nekaj kilometrov oddaljenem mednarodnem letališču »Nieuvv Schi-phol". Na tem letališču je skoraj vse popolnoma drugače, nekaj pa le ima skupnega s starim, zdaj opuščenim: obe ležita v nekdanjem Haarlemskem morju, ki so ga bili izsušili v prejšnjem stoletju.
Kakor pove ime »Schiphol”, so nekoč tam pristajale ladje. To je na Nizozemskem že tretje letališče na nekdanjem morskem dnu, na področju, ki so ga bili prepredli z nasipi, ga spremenili v tako imenovane polderje in ga izsušili. 'Posebnost: letališče je štiri metre niže od gladine bližnjega Severnega morja.
Prvo tako letališče, ki so ga bili izročili namenu leta 1920, je zavzemalo komaj 76 ha; takrat je bilo samo 440 potnikov dovolj pogumnih, da so se zaupali novemu prevoznemu sredstvu. Leta 1937 so tisto letališče razširili na 210 ha, ker je letni promet že presegel 100.000 potnikov.
Drugo letališče so zgradili po drugi svetovni vojni, sčasoma so ga povečali na tisoč hektarjev. Zdaj povezujejo letala KLM in 34 tujih družb Amsterdam s 110 mesti v 70 deželah. To letališče je že leta 1966 doseglo rekord: tri milijone potnikov in 104.000 ton tovora. Vse do zadnjega je na „Schipholu 2" vsaki dve minuti pristalo letalo, vendar se je že dolgo poznalo, da je letališče premajhno za zelo povečan promet.
Na letališču „Nieuw Schiphol 3” se je že začela bodočnost modernega letalskega prometa. To letališče je pripravljeno na sprejem zračnih velikanov s 300 do 800 sedeži. Nizozemci so na površini
1700 ha uresničili načrte, s katerimi so predvideli razmere v letu 1975, hkrati pa so upoštevali možnosti za nadaljnjo razširitev letališča.
Na novo letališče so začeli misliti takoj po vojni. Na tistem področju so prepovedali zidavo. Ukrep se je poplačal že takrat, ko so prišla s svojim hrupom reakcijska potniška letala, graditi pa so začeli leta 1963. Tako je nastalo v bližini avtomobilske ceste Amsterdam—Haag letališče, katerega poslopja so dolga 107 m, široka 100 in visoka 18 m, štiri vzletne steze pa merijo po 3300 m.
»Schiphol 3" ima eno samo odpravno dvorano z 80 okenci. Vključila se je elektronika. Izračunali so: odprava potnika s ciljem na območju Evrope traja 80 sekund, tisti, ki potujejo na druge celine, pa morajo čakati 145 sekund. Stroj „Airlord" lahko odpravi vsako uro po 44 vzletajočih letal. Druga novost je »Aviobridge", premičen in pokrit potniški most, ki se v nekaj sekundah poveže z ustreznim letalom. Na letališču je 25 takih mostov.
Graditelji »Schiphola 3" so mislili na prihodnost: do leta 1975 pričakujejo zvišanje števila potnikov na 4 do 5 milijonov, tovorni promet pa bo narasel na 350.000 ton. Če bo potnikov 8 milijonov, letališče v glavnem še ne bo treba povečati, lahko pa ga bodo razširili, tako da bo znašala njegova letna zmogljivost 12 milijonov potnikov in poldrugi milijon ton tovora. V ta namen je na rapolago površina dodatnih 2000 hetarjev.
In gradbeni stroški? Vključno gradnje cest in železniških zvez z Amsterdamom in Haagom okroglo 400 milijonov goldinarjev (112,5 milijona dolarjev). Kljub tem razsežnostim je »Schiphol 3” glede tovora v Evropi na četrtem mestu za Londonom, Parizom in Frankfurtom, glede števila potnikov pa je komaj sedmi.
posiROKecnsvecu
BEOGRAD. — V Jugoslaviji se je v teh dneh zvrstilo spet več pomembnih državniških obiskov. Proti koncu prejšnjega tedna je prispel v Jugoslavijo britanski zunanji minister Michael Stesvart, v ponedeljek je prišel na večdnevni obisk indijski predsednik dr. Zakir Husein, medtem ko je zahodnonemški vicekancler in zunanji minister Willy Brandt po svojem obisku v Avstriji potoval v Jugoslavijo. Med razgovori z vodilnimi jugoslovanskimi predstavniki so omenjeni državniki obravnavali tako pereča mednarodna vprašanja kakor tudi probleme, ki se nanašajo na odnose med njihovimi državami ter Jugoslavijo.
PARIZ. — Ta teden se je v Franciji uradno začela predvolilna kampanja za parlamentarne volitve, ki bodo 23. in 30. junija. Volilni boj bo potekal tokrat v * ozračju nevarne razdeljenosti naroda in ob zaskrbljenosti, kakršne še ne pomnijo. De-golistični tabor se je posebej za te volitve prekrstil v „zvezo za obrambo republike" ter pozval državljane na ..križarsko vojno", ki je — kakor vedno ob takih priložnostih — tudi tokrat napovedana »totalitarnemu komunizmu". Nasprotno pa komunisti in meščanska levica zavračajo obtožbe s protiobtožbo, da degolisti zavestno podpihujejo ozračje državljanske vojne. Za skupaj 487 poslanskih mandatov so stranke postavile skupno okoli 3000 kandidatov, kolikor jih pri francoskih volitvah še ni bilo.
BUENOS AIRES. — Dva pilota in 18 potnikov nekega argentinskega letala je izjavilo novinarjem, da so ne daleč od Magellanove ožine videli in spremljali neki »leteči krožnik". Ko so ga opazili, se je ta objekt nahajal na višini 1800 metrov. Bil je okrogel, rdeče barve in močno svetal. Izjavili so, da to ni bil nikakršni poskusni balon ali aerolit. Gibal se je tako, da ni bilo mogoče dvomiti, da ga uravnava volja razumnega bitja. Svetloba je preprečila opazovalcem, da bi zapazili še kakšne druge posebnosti.	#
TOKIO. — Okoli 10.000 delavcev in študentov je demonstriralo pred ameriškim konzulatom v Fukuoki na japonskem otoku Kdu Šiu. Zahtevali so odstranitev ameriških vojaških oporišč z Japonske. Med demonstracijo m prišlo do incidentov. Neposredni povod za to demonstracijo je bilo strmoglavljenje ameriškega reaktivnega letala v bližini laboratorija za jedrsko raziskovanje na univerzi v Fukuoki.
PRAGA. — Novi predsednik češkoslovaške vlade Černik je v govoru po televiziji naglasil, da je uresničitev sistema demokratičnega socializma edina alternativa za socialistično Češkoslovaško. Večina delavcev je že dojela novo pot, ki smo jo nastopili, ter veruje v njeno pravilnost, čeprav skrajneži s katerekoli strani poskušajo ustvariti psihozo nezaupanja. Češkoslovaški predsednik Svoboda pa je izjavil, da je treba vse probleme, ki se pojavljajo ali ki obstoje med socialističnimi državami, urejati s sporazumi na vseh ravneh. Podčrtal je pomen varšavskega pakta, katerega obstoj' in krepitev sta neizogibna, dokler obstoji atlantski pakt.
HONGKONG. — Severni Vietnam je obtožil Ameriko, da je na pariških pogovorih sprožila vprašanje Laosa samo zato, da bi se izognila poglavitnemu vprašanju — brezpogojni ustavitvi bombardiranja ter vseh drugih vojnih akcij proti Severnemu Vietnamu. Tudi v Moskvi očitajo Američanom, da se zavestno izmikajo obravnavanju bistvenih vprašanj, kar ocenjujejo kot »manever ameriške diplomacije, da bi se minirala pariška pogajanja in umazana vojna v Vietnamu na vsak način nadaljevala".
LJUBLJANA. — Predsedstvo in izvršni odbor republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije sta predlagala skupščini SR Slovenije, da ob praznovanju 25-letnice Zbora poslancev slovenskega naroda v Kočevju uzakoni praznovanje 27. aprila, dneva ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, kot slovenski državni praznik.
KAIRO. — Ob obletnici vojne na Srednjem vzhodu je predsednik Združene arabske republike Naser naslovil poslanico egiptovskemu ljudstvu. V tej poslanici sicer ni naravnost govoril o politični ali vojaški rešitvi, vendar je bil zelo odločen, ko je dejal, da si bo ZAR povrnila vse pravice, ki jih je izgubila v vojni meseca junija lani. Po Naserjevem mnenju je poglavitno to, da Izrael vojaške zmage ni uspel spremeniti tudi v politično zmago.
MOSKVA. — Sovjetski znanstveniki so poudarili, da je umetni satelit »Kosmos 215", ki so ga izstrelili 18. aprila, med svojim šesttedenskim poletom v vesolju opravil izredno pomembno nalogo kot »mehanični astronom".

Koroška dobi lastno univerzo
Tudi za najvežje optimiste precej nepričakovano je prejšnji teden padla načelna odločitev: Koroška bo dobila svojo lastno visoko šolo. Seveda bi bilo prezgodaj že danes govoriti o kakšnih konkretnih podrobnostih ali celo že napovedovati tudi leto in dan, ko se bo v naši deželi začelo visokošolsko življenje. Do takrat bo po Dravi steklo še precej vode, treba bo še mnogo truda, prizadevanj in predvsem dela; toda v toliko je že zdaj gotovo, da dosedanji napori niso bili zaman.
O načelni odločitvi je pristojni minister za pouk dr. Piffl-Perčevič poročal minuli petek v tako imenovanem akademskem svetu na Dunaju. Povedal je, da bo Koroška dobila yisoko šolo povsem novega tipa, kakršne v Avstriji doslej sploh še ni. To bo visoka šola vzgojnih in izobraževalnih znanosti, ustanova, ki bo vzgajala učitelje za višje šolstvo, hkrati pa vodila znanstveno raziskovanje vseh problemov vzgoje in izobrazbe.
V zvezi z nalogami, ki jih bo imela nova visoka
šola na Koroškem, je minister dr. Piffl posebej opozoril tudi na študij jezikov in naglasil: »Izkazalo se je, da premalo Avstrijcev zadovoljivo obvlada tuje jezike. To velja zlasti za tiste jezike, ki niso zgrajeni oziroma merodajno odvisni od latinščine. Posebno znanje slovanskih jezikov je z ozirom na njihov čedalje večji pomen zlasti v znanosti (ruščina) in na geografski položaj Avstrije še nezadovoljivo." S tem je nakazal minister bodoči koroški univerzi dovolj jasne smernice vsaj glede njenih nalog pri študiju jezikov; dal pa je nedvoumen odgovor predvsem tistim koroškim »patriotom", ki se iz zlagane skrbi za »ogroženo domovino" upirajo vsemu, kar je slovenskega oz. slovanskega. Tako je pričakovati, da bo bodoča visoka šola na Koroškem tudi v tem smislu pomenila pozitiven korak naprej.
Strokovnjaki so v svojem poročilu glede koroške univerze zastopali mnenje, da bo ustanovo mogoče le postopoma uresničevati. Pri tem je minister dr. Piffl-Perčevič izrazil upanje, da bodo prvi zametki nove visoke šole odprti morda že leta 1970.
Že okoli 1,875.000 knjig za mladino
je doslej izšlo v zanimivi zbirki „Sinji galeb“
Spomenik Prežihovemu Vorancu
V Mariboru so prejšnji teden v bližini hiše, v kateri je preživel zadnje dni svojega življenja Prežihov Voranc, slovesno odkrili velikemu koroškemu pisatelju spomenik, ki stoji na Gosposvetski cesti ob poslopju osnovne šole, katera nosi ime Prežihovega Voranca. Slovesnosti se je udeležilo lepo število ljudi, med njimi je bila tudi pisateljeva vdova, posebno častno pa je bila zastopana mladina, ki se je pisateljevemu spominu poklonila tudi s posebnim kulturnim sporedom.
Življenjsko pot in književno ustvarjalnost Lovra Kuharja — Prežihovega Voranca je v slavnostnem govoru orisal pisatelj Anton Ingolič, dober poznavalec Vorančevih del in tudi pisatelja samega. Med drugim je naglasil, da je veliki borec za pravice zatiranih in teptanih vse svoje življenje posvetil boju za svobodo svojega malega, tlačenega naroda samorastnikov.
Spomenik je — kakor smo v našem listu že svoječasno obširno poročali — delo akademske kiparke Vlaste Zorko-Tihec. Kip predstavlja na mizi sedečega Prežiha v nadnaravni velikosti. V spomeniku je Prežihov Voranc spet zaživel kot kmet in pisatelj s posebnim izrazom na obrazu, „z izrazom najglobljega spoznanja neminljivih resnic o človeku in življenju", kakor je svoječasno izjavila oblikovalka spomenika.
Kot uvod v Prežihovo slavnost so v mariborski študijski knjižnici odprli razstavo del Prežihovega Voranca; razstavo je pripravila Tatjana Kranjc.
. Ljubljanska založba Mladinska knjiga je leta 1952 začela s posebno knjižno zbirko, namenjeno predvsem šolski mladini. Zbirko je imenovala »Sinji galeb" in se odločila, da bo v lej zbirki letno izšlo sedem do osem novih mladinskih knjig; zbirka naj bi prinašala novo ali izvirno slovensko branje, prav fako pa tudi novo prevedeno knjigo iz tujih literatur.
Ta namen in vsebinski program zbirke je založba začela uresničevati z mladinsko povestjo »Mladost v džungli", ki je leta 1952 izšla v nakladi 11.000 izvodov. V letih od 1952 do 1967 je izhajalo v zbirki letno sedem do osem del v nakladi do 22.000 izvodov, kar pomeni, da je v petnajstih letih samo v tej zbir-
!Dajali osrečuje
Pogosto spregledamo preprosto resnico, da najdemo svojo dopolnitev v obdarovanju drugih, ki jim je sreča manj naklonjena. Človekova narava je kljub mnogim očitkom, češ da je sebična, vendarle ustvarjena tako, da se pri vsej skrbi zase zna žrtvovati tudi za druge. Seveda pa mora vsako živo bitje skrbeti, da ne propade v boju za obstanek.
Kaže pa, da ima nagon po skrbi Za drugega malo zveze z ljubeznijo do bližnjega. Vse oblike pomoči sočloveku — bodisi denarne, krvodajalske ali drugačne, zadovoljujejo človeka zato, ker je zadostil temu nagonu.
Iz tega gledišča je pomoč sočloveku najcenejša in naučinkovitejša duševna terapija. Odreči se sreči darovanja pomeni zanikati najosnovnejšo človeško potrebo. Ljudje hočejo dajati, hočejo podzavestno služiti svojemu bližnjemu. Kdor prežene iz svojega srca to najosnovnejše socialno čustvo, povzroča s tem otopelost svojega lastnega čustvenega življenja. Tudi nagona lakote ne moremo premagati brez nevarnosti za svoje telesno življenje.
Tem preprostim resnicam posvečamo v današnjem življenju — na žalost — premalo pozornosti. Skrbimo za svoje otroke, skrbimo zase, negujemo svoje telo, pozabljamo pa, da tudi z obdarovanjem le izpolnjujemo svojo duševno praznino.
Mnogi menijo, da so take ugotovitve neresnične. Nekateri dajejo le z velikim negodovanjem ali pa sploh ne. Teh ljudi na žalost ni mogoče spremeniti; take ljudi lahko le pomilujemo. Darila, ki jih dajemo revnejšim od sebe, se bogato obrestujejo. Premislimo samo, kaj pomeni, ce nam uspe s vojimi prispevki usposobiti razne bolnike za normalno življenje.
Na jadikovanje zaradi vedno večjega števila dobrodelnih organizacij in ustanov lahko odgovorimo takole: S tem se nam večajo možnosti pomagati prizadetemu človeku. Mnogi tožijo, da ne morejo dajati neomejeno. To je res, a moremo omejiti nepotrebne izdatke in jih usmeriti v koristnejše namene. Darujmo radi in žarek steče iz oči obdarjenega bo obsijal tudi nas!
ki izšlo 125 najboljših slovenskih in tujih mladinskih del v skupni nakladi okoli 1,875.000 izvodov. Pri tem so 'bila dela slovenskih pisateljev zastopana s približno eno tretjino, medtem ko sestavljajo približno dve tretjini prevodi iz tujih mladinskih književnosti.
V zbirki »Sinji galeb" so izšla najboljša dela domačih pisateljev, ki jim je književna zgodovina že priznala pomembno mesto v slovenski književnosti. Naj omenimo le nekaj naslovov:	Črtice (Ivan
Cankar), iPod svobodnim soncem (Fran S. Finžgar), Butalci (Fran Milčinski), Tatič (France Bevk). Prav tako so zastopana dela sodobnih pisateljev, ki so zaslovela v hipu in so prav prek zbirke »Sinji galeb" osvojila mlade bralce: Drejček in trije Marsovčki (Vid Pečjak), Pridi moj mili Ariel (Mira Mihelič), Skriti dnevnik (Leopold Suhodolčan), Čudežni pisalni strojček (Smiljan Rozman), Uhač in njegova druščina (Branka Jurca) in mnoga druga. Glede prevodov iz drugih jezikov pa velja ugotoviti, da obsega zbirka »Sinji galeb" bisere svetovne mladinske književnosti, bisere, ki ne opajajo z umetniško besedo samo otrok, marveč se v njihov čarobni svet neprestano vračajo tudi odrasli. Gre namreč za dela, ki jih je najti na seznamih najboljših mladinskih knjig tudi v katerikoli drugi državi sveta.
Pomembnost te zbirke pa ni samo v tem, da objavlja najboljša dela iz domače in svetovne književnosti, marveč tudi v tem, da utira pot tistim knjigam za mladino, ki so namenjene najbolj željnim bralcem v starosti od 9 do 13 let. Zbirka »Sinji galeb" utira pot tistim kvalitetnim delom iz sodobne mladinske književnosti, ki so ali bodo postala »klasika", se pravi, sestavni del tistih kulturnih dobrin, mimo katerih ne more ne današnja in ne bodoča vzgoja pri oblikovanju mladih generacij. To pa z drugimi besedami pomeni, da opravlja zbirka »Sinji galeb" eno najodgovornejših, najtežjih in hkrati najprivlačnej-
ših nalog založniške dejavnosti: utira pot najboljšim sodobnim literarnim novitetam, ki poskušajo ujeti in z umetniško besedo izraziti neposredne utripe našega časa, izpovedati lepoto in resnico življenja sodobnih otrok.
Zbirka »Sinji galeb" je — kakor smo že povedali — namenjena bralcem od 9. do 13. leta starosti, torej otrokom v tistem obdobju, ko je želja po branju pravzaprav nenasitna in se oblikuje otrokov literarni okus, njegov odnos do slabe ali dobre književnosti. Kar je novo, je privlačno; novosti pa se ponujajo v kaj različnih oblikah. Novosti, katerih privlačnost je predvsem v nenavadnosti, so pogosto samo ce-
neno nadomestilo za umetniško izpovedano resnico. Tako se kaj rado dogaja, da je mladina zasipa-na s slabo literaturo, še preden si do nje utre pot dobra, res kvalitetna knjiga.
Zato pa je toliko večjega pomena delo, ki ga opravljajo zbirka »Sinji galeb" in njej podobne zbirke, ki redno oskrbujejo mlade bralce z zanimivimi, poučnimi in res kvalitetnimi mladinskimi knjigami. Tega bi se morali zavedati tudi slovenski starši na Koroškem, kajti našim otrokom je dobra slovenska knjiga še posebno potrebna. Posamezne zvezke zbirke »Sinji galeb" in bogat izbor drugih slovenskih mladinskih knjig ima na zalogi knjigarna »Naša knjiga" v Celovcu, Wulfengasse.
Gledališka politika na Dunaju
Statistični podatki kažejo, da je med prebivalstvom Dunaja pravzaprav zelo malo ljudi, ki bi jih lahko smatrali za tako imenovano gledališko publiko. Velik del dunajskega prebivalstva gledališča sploh ne ali zelo redko obiskuje, tako da predstavlja gledališko publiko le zelo majhen odstotek Dunajčanov. Na prvem mestu so — kakor verjetno povsod drugod v svetu — tudi na Dunaju visokošolci s povprečno trikratnim obiskom gledališča na mesec; nasprotno pa odpadeta na gradbene in ne-izučene delavce povprečno le dva gledališka obiska na leto. Pripadniki svobodnih, večinoma akademskih poklicev predstavljajo 13 odstotkov dunajske gledališše publike, delež rokodelcev in delavcev znaša 16 odstotkov, na nameščence in uradnike pa odpade 71 odstotkov.
Uprava državnih gledališč na Dunaju je objavila poročilo, ki vsebuje tudi zanimive podatke o številu obiskovalcev posameznih gledališč. Tako je na primer Državno opero v lanskoletni sezoni obiskalo 606.866 oseb, kar predstavlja precejšnje nazadovanje (namreč za okroglo 20.000 obiskovalcev) v primerjavi s sezono 1965-66, ko so zabeležili 626.797 obiskovalcev, oziroma se padec števila obiskovalcev poveča celo na 31 tisoč oseb, če za primerjavo vzame-
mo številke sezone 1962-63. Podoben razvoj je zabeležil Burgtheater.
V	sezoni 1965-66 so našteli še 412 tisoč 869 obiskovalcev, v naslednjem letu pa jih je bilo le še 403.189, medtem ko se je v primerjavi s sezono 1964-65 število obiskovalcev zmanjšalo celo za 32.537 oseb. Nasprotno pa se je število obiskovalcev v Ljudski operi v sezoni 1966-67 povečalo za okoli 4300 oseb v primerjavi z letom poprej.
Za lansko sezono navaja poročilo tudi podatke o posameznih uprizoritvah oziroma uprizorjenih komadih.
V	Državni operi so »Hoffmannove pripovedke" doživele 16 predstav, medtem ko je bila Puccinijeva „Ma-dame Butterfly“ 15-krat na sporedu.
V	Burgtheatru je z 39 predstavami osvojil prvo mesto Raimundov »Krnet kot milijonar", Csokorjev „3. november" je bil igran 35-krat, »Faust" pa je bil na sporedu 28-krat. Ljudska opera pa je dosegla največji uspeh s Straussovo opereto »Cigan baron", ki je zabeležila 24 predstav.
KULTURNE DROBTINE
9 Za prihodnjo sezono 1968-69 je celovško Mestno gledališče predložilo skupnemu gledališkemu odboru osnutek proračuna v višini 18,731.000 šilingov izdatkov. Od tega je za personalne potrebe predvidenih 15,435.000 šilingov, medtem ko 3,298.000 šilingov odpade na stvarne potrebe. Dohodke je vodstvo gledališča predvidelo v višini 3,686.300 šilingov, tako da bi primanjkljaj znašal 15,044.700 šilingov. Od države pričakuje gledališče subvencijo v vi-ini 5,055.0G0 šilingov, preostalih 11,909.700 šilingov pa morata prispevati dežela in mesto Celovec.
® V Benetkah je za 22. junij predvidena otvoritev mednarodnega umetniškega bienala, vendar so prireditelji v skrbeh, ali bo sploh uspelo izvesti letošnjo prireditev. Skupina študentov in umetnikov je zasedla umetnostno galerijo ter pod geslom boja proti ..razredni kulturi" namerava onemogočiti bienale; navezala pa je stike tudi s študenti v Milanu, da bi napovedali podoben boj tamkajšnjemu trienalu.
•	Občinski praznik v Ilirski Bistrici, ki so ga obhajali minulo nedeljo, je bil v znamenju spomina na pesnika Dragotina Ketteja. Pred osnovno šolo, ki nosi ime Dragotina Ketteja, so odkrili pesnikov doprsni kip. O pesnikovem delu in njegovem pomenu za kulturno in narodno prebuditev Slovencev je govoril univ. prof. Anton Slodnjak. V Kettejevi rojstni vasi Premu pa so odprli Kettejevo spominsko sobo.
% Na letošnji razstavi likovnih umetnikov treh sosednih dežel, ki je bila pod naslovom INTART odprta v Vidmu, sodeluje 17 koroških umetnikov s skupno 74 deli ter po 15 umetnikov iz Slovenije in Furla-nijeOulijske krajine. Nagrade letošnje prireditve so prejeli: prvo nagrado, ki jo je v višini 20.000 šilingov prispevala avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina, sta skupno prejela slikar Tino Piazza iz Gorice in kipar Giano Grimaldi iz Vidma; drugo nagrado Koroške v višini 12.000 šilingov je žirija priznala slovenskemu slikarju Bogdanu Borčiču; tretjo nagrado Slovenije, ki prav tako znaša 12.000 šilingov, pa je dobil koroški slikar in grafik Josef Tichy.
#	Tradicionalni knjižni sejem v Beogradu bo letos prirejen v času od 1. do 7. novembra ter bo spet predstavil knjižne novosti tako iz vseh jugoslovanskih republik kakor tudi iz mnogih drugih držav sveta.
»Dijaške muhe“ so vzletele
^iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiifiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiU:'
Objava dijaškega doma
Slovenskega šolskega društva
Vse starte, katerih otroci so že doslej stanovali v Dijaškem	i
=	domu Slovenskega šolskega drutšva v Celovcu, kakor tudi nove	1
|	interesente, ki želijo, da bi bili njihovi otroci za prihodnje šolsko	§
§	leto sprejeti v dom, opozarjamo, naj prijavijo gojence za pri-	=
=	hodnje šolsko leto upravi Dijaškega doma Slovenskega šolskega	E
| društva v Celovcu, Tarviser Strafje 16.
Ker je razpoložljivi prostor v domu omejen, opozarjamo vse | = interesente, da bomo mogli upoštevati samo pravočasne prijave. I
Uprava Dijaškega doma Slovenskega šolskega društva v Celovcu E
i	Š
.niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiLiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMMiii=
V vrsti dijaških listov, ki so jih doslej izdali dijaki slovenske gimnazije v Celovcu, so se pred dnevi pojavile tudi »Dijaške muhe", ki se v podnaslovu predstavljajo kot dijaški poročevalec. Gre pri tem za »glasilo” dijakov 6. b razreda — »smrtno resno mišljen satirični list za (m)učence in (m)učitelje".
Že iz teh precej številnih naslovov, podnaslovov in drugih gesel je razvidno, da gre res za list, ki je zagledal beli dan po zaslugi mladostnega zanosa. Če še dodamo, da so ga izdali dijaki, ki so si
—	kakor v uvodu sami ugotavljajo
—	v zadnjem času z raznimi »ekstravagancami" pridobili »slab glas", potem pač ne bo težko razumeti, da je v listu tudi marsikatera precej pikra beseda, ki bo tu ali tam učinkovala kot pravi mušji pik.
Vendar pa s tem nikakor nočemo
delati vtisa, kakor da bi bili proti takim in podobnim listom. Nasprotno — mladina in še posebno dijaki oz. študenti so imeli vedno in imajo tudi danes posebne pravice in svoboščine. Ena izmed teh je nedvomno ta, da odkrito povedo svoje mnenje tudi tedaj, kadar enemu ali drugemu to morda ni po volji. Vsekakor so dijaki — avtorji posameznih prispevkov pokazali, da se zanimajo za najrazličnejše probleme, da imajo smisel za zdrav humor in da tudi njihova kritika ni vedno brez konstruktivne vsebine. Ostane le še vprašanje, če vpliv pri takih stvareh sicer potrebnega mentorstva morda tu in tam le ni preveč očitno izpadel, kajti na splošno izdajateljem prve številke novega dijaškega lista moremo samo želeti, da bi »Dijaške muhe" res še večkrat vzletele — v smislu napovedi, objavljenih v uvodu.
Kmet se sme zanašati le na lastne moči
Minulo nedeljo je priredila Slovenska kmečka zveza za svoje zaupnike strokovno zborovanje v Bilčovsu, kjer so se zbrali kmetje iz mnogih krajev južne Koroške. Blaž Singer je kot referent kmetijske zbornice orisal razvojno pot avstrijskega kmetijstva od osnovnih izhodišč v preteklosti preko sedanjih kritičnih problemov pa do bodočih rešitev, ki jih narekuje reforma agrarne politike. Referatu o tržno-go-spodarskih vprašanjih in o sodobnih oblikah organizacije kmetijske proizvodnje je sledila še diskusija ter je bilo ugotovljeno, da današnji razvoj kmetijstva v celoti potrjuje pravilnost koncepta Slovenske kmečke zveze, ki je že pred štirimi leti pristopila k osnovanju krožka za zrejo in pitanje prašičev v Podjuni.
Iz izvajanj referenta kmetijske zbornice povzemamo naslednje misli:
V bodoče bo mali kmet še težje nastopal na »trgu kupcev' kot anonimni proizvajalec in prodajalec. Zato se bo moral v še večjem obsegu vključevati v skupnosti ali krožke, ki bodo skrbeli za kvaliteto in izenačenost blaga, za organizirano ponudbo in pogodbeno vnovčenje ter za stalno prisotnost
znanje z višjimi cenami, torej plačevanje blaga po kvaliteti.
V živahni diskusiji k vprašanjem trenutne agrarne in tržne situacije
Generalni konzul dr. Heinrich Riesenfeld šestdesetletnik
Avstrijski generalni konzul v Ljubljani dvorni svetnik dr. Heinrich T . ,	.	..	.... Ri e s e n f e l d je ob koncu prejš-
na trgu. Te potrebe kmetje čedalje njega tedna Majal SVQ- šestdesetletni
bolj spoznavajo. Za združenji, ki življenjski jubilej. delujejo s temi cilji med pridelovalci sladkorne pese, industrijskega krompirja ter sadja in zelenjave, se zadnje čase vedno močneje uveljavljajo združenja kmetov za zrejo pujskov in pitanje mesnatih prašičev, pa tudi za pitanje perutnine in mladih bikcev.
Žal pa za to pobudo, ki prihaja iz vrst kmetov samih in nižjih kmetijskih organizacij, v avstrijskem agrarnem vrhu še ni razumevanja, ki ga taka prizadevanja zaslužijo spričo strukture avstrijskega kmetijstva. Te skupnosti so na področju zboljšanja in izenačenja kvalitete dosegle že lepe uspehe, sedaj pa se borijo predvsem za to, da bi s stalno ponudbo izenačene kvalitete poleg zagotovljenega odkupa dosegle tudi temu odgovarjajoče pri-
življenjski jubilej.
Ob tej priložnosti je bil jubilant deležen številnih čestitk in voščil, tisk v Sloveniji pa je zlasti opozoril na zasluge, ki jih ima generalni konzul dr. Riesenfeld za razvoj in poglobitev dobrososedskih odnosov med Koroško in Slovenijo oziroma Avstrijo in Jugoslavijo.
Čestitkam se pridružujemo tudi koroški Slovenci!
se je izoblikovalo stališče, da kme-tu-proizvajalcu nihče ne bo prinesel rešitve „na krožniku", marveč bo moral iz lastnega in takoj pod-vzeti potrebne ukrepe, da bo premostil trenutne težkoče, ki so nastale po znižanju cene mleka in izvajanju drugih ukrepov agrarne reforme.
Med drugim so bile nakazane rešitve v
B pospešeni preureditvi in preusmeritvi kmetijske proizvodnje, odgovarjajoč specifičnim proizvodnim in tržnim prilikam posamezne kmetije;
® znižanju proizvodnih stroškov na podlagi uvajanja bolj produktivnih sort poljščin in kvalitetnejših pasem živine ter racionalnejših proizvodnih postopkov;
■	še večji orientiranosti kmetij h trgu, upoštevajoč zahteve kupcev glede kvalitete in izenačenosti blaga;
■	iskanju skupnih osnov na vasi in to ne samo v pogledu na mehanizacijo, temveč tudi na ostale skupne interese, ker bo usoda kmeta v bodoče še bolj povezana z usodo kmeta-soseda;
■	organiziranem razvijanju proizvodnih krožkov, ki bodo anonimnim proizvajalcem nudili ugodnosti renomiranih veleobratov.
Slovenski planinci na Koroškem
Planinska zveza Slovenije je prejšnji teden priredila za svoje člane izlet po Koroškem, katerega se je udeležilo okoli 50 planink in planincev iz raznih krajev Slovenije. Med udeleženci izleta sta bila tudi predsednik Planinske zveze dr. Miha Potočnik in podpredsednik Bučar.
Štiridnevno bivanje na Koroškem so slovenski planinci izkoristili za o-
>0<XXX>0<XKXX>00<X><><><XX><><><><><>0<><X><><><>0<X>0<><X><>C><X><>0<><XX>
Letovanje naših otrok na Jadranu
Letos bo letovala le ena skupina otrok iz Koroške na morju, in sicer v Savudriji od 12. julija do 2. avgusta.
Starši, ki želijo poslati otroke na to letovanje, naj vložijo pismeno prošnjo, iz katere mora biti razvidno: ime, poklic in naslov staršev, ime otroka in izjava, če je že bil na letovanju in kolikokrat. Tej prošnji je treba priložiti:
—	zadnje šolsko spričevalo,
—	priporočilo krajevne prosvetne ali zadružne organizacije,
—	osebno izkaznico otroka s sliko in
—	režijski prispevek za dokazano socialno potrebne otroke šil 3S0.—; (za ostale je treba plačati za dan oskrbe šil. 44.— t. j. skupno šil. 880.—j
in vse skupaj poslati do najkasneje 24. junija 1968 na naslov: Počitniška kolonija, Gasometergasse 10, 9020 Celovec — Kla-genfurt.
Vožnjo do Ljubljane in nazaj plača vsak udeleženec sam. Posebej opozarjamo, da posameznih dokumentov ne prevzemamo. Za prijavljenega velja šele otrok, za katerega so bili hkrati oddani vsi dokumenti. Po 24. juniju ne sprejemamo več prijav.
Za vsakega otroka je treba poleg navedenih dokumentov oddati tudi zdravniško spričevalo, ki pa ne sme biti izstavljeno prej kot 10 dni pred odhodom skupine na letovanje. Iz zdravniškega spričevala mora biti razvidno, da je za otroka letovanje na morju priporočljivo, šele ko prejmemo to spričevalo, velja otrok za dokončno prijavljenega.
—	primerno sanitarno oskrbo pod vodstvom zdravnika,
—	prvo pomoč in zdravstveno nego za lažja obolenja,
—	v težjih primerih takojšnji prevoz v najbližji zdravstveni zavod.
Otroci pri zavodu niso zdravstveno niti nezgodno zavarovani. Zato morajo starši v slučaju bolezni povrniti stroške bolnice sami, v kolikor jim jih ne nadoknadi zavarovalnica, pri kateri so zavarovani.
Za osebno izkaznico otroka velja le izkaznica (Personal-ausvveis), ki jo izstavi okrajno glavarstvo, ali pa potni list. Za otroke z osebnimi izkaznicami je potrebna tudi izjava (v nemščini) očeta oz. zakonitega zastopnika, da se strinja s potovanjem otroka v inozemstvo.
Za letovanje pridejo v poštev le otroci v starosti od 9 do 14 let, pri čemer imajo prednost otroci, ki še niso bili na letovanju. Otroci, ki so bili že tri- in večkrat na letovanju, bodo upoštevani samo v primeru, da bo še kakšno mesto prosto. Starši, katerih otroci bodo sprejeti na letovanje, bodo po končanem prijavnem roku in po predložitvi zdravniškega spričevala dobili pismeno obvestilo in potrebna nadaljnja navodila.
Objava slovenske gimnazije
Sprejemni izpiti na Državni gimnaziji za Slovence bodo v soboto 6. julija 1968 ob 8. uri zjutraj. Sprejemni izpit za 1. razred obsega slovenščino, nemščino in računstvo; izprašuje se snov 4. šolske stopnje. Glede vstopa v višje razrede pa je potreben oseben razgovor z ravnateljem šole.
Prijave za sprejemne izpite lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa pismeno na naslov: Direktion des Bundesgymna-siums fur Slowenen, 9020 Klagenfurt, Lerchenfeldstrafje 22. Predložiti je treba naslednje dokumente: 1. rojstni list, 2. spričevalo 4. šolske stopnje ljudske šole, 3. dokaz avstrijskega državljanstva. Popis učenca pošlje vodstvo ljudske šole neposredno na naslov ravnateljstva Državne gimnazije za Slovence.
Ravnateljstvo
Slovenski študenti na Dunaju
pišejo
gled številnih zgodovinskih, turističnih in predvsem gorskih krajev. Tako so med drugim obiskali Visoko Ojstrico, ustavili so se pri Gospej Sveti, bili so ob Osojskem jezeru, povzpeli so se na Piramido in z novega razglednega stolpa uživali razgled po širni okolici. V Ziljski Bistrici so si ogledali starodavni obred štehvanja, kot pravi planinci pa so seveda obiskali tudi razne gorske vrhove, tako Dobrač, Mačensko planino, Obir, Krniške skale, kjer je pravkar cvetela znana Wulfenia, zlasti pa jih je zadivila Krniška soteska, ki je ena največjih v Avstriji.
Svojo »postojanko" so si planinci iz Slovenije za čas svojega bivanja na Koroškem uredili v »Rožanskem domu" na Reki pri Št. Jakobu, kjer je pokazal organizator izleta Mirko Petih izredne organizacijske sposobnosti, ko je z občudovanja vredno lahkoto urejal razne podrobnosti.
Med obiskom na Koroškem so planince iz sosedne dežele spremljali člani našega Slovenskega planinskega društva, ki so planinskim tovarišem iz Slovenije v spomin na srečanje poklonili sliko, delo domačega slikarja Hanzija Sucherja z Reke.
Zasedanje
avstrijsko-jugoslovanske komisije za Dravo
Danes se bo v prostorih Družbe avstrijskih dravskih elektrarn v Celovcu zaključilo 14. redno zasedanje stalne avstrijsko-jugoslovanske komisije za Dravo. Na zasedanju, ki traja že ves teden, so izmenjali informacije o gradnji novih elektrarn na Dravi, o izmenjavi električne energije, o čistoči vode in drugih vprašanjih, ki se nanašajo na izrabo vodne sile Drave.
Bruca
V torek prejšnjega tedna smo spremljali na njeni zadnji poti na pokopališče na Brnci Alojzijo Gallob, ki je po dolgi bolezni preminula v starosti 82 let. Pogrebne obrede je opravil domači župnik g. Maks Štindl.
Rajno Lojzo smo v ožji in širši soseščini vsi spoštovali in radi imeli. Za vsakogar je imela prijazno besedo, dobrohoten nasvet in preudaren odgovor na vsako vprašanje. Znana je bila po svoji odločnosti in značaj-nosti v narodnem pogledu in vseh drugih ozirih. Vedno je imela odprte roke za vse, ki so bili pomoči potreb-' posebno so ji bili pri srcu tudi
V posebni okrožnici sta visokošolska veja Koroške dijaške zveze in Klub slovenskih študentov na Dunaju zavzela stališče k uvodniku, ki je bil 30. maja objavljen v Našem tedniku v zvezi s sporom med slovenskimi študenti na Dunaju in vodstvom visokošolskega doma Korotana.
Med drugim je v okrožnici, ki so jo v izvlečkih objavili mnogi listi, rečeno, da se je predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko odločno postavil na stran Mohorjeve družbe, ki je kot lastnik visokošolskega doma do zdaj podpirala vse ukrepe rektorja doma p. Ivana Tomažiča. »Inzko prekosi celo Mohorjevo družbo, s tem da zagotovi Tomažiču za vedno svojo moralno podporo. Sploh ga ne moti, da je s tem odbil okoli 65 slovenskih študentov, ki trenutno študirajo na dunajski visokih šolah. Javnost je postala za en prizor bogatejša: z omenjenim uvodnikom se postavi narodni voditelj Inzko proti svoji lastni mladi generaciji."
Dalje obe organizaciji v svoji skupni okrožnici vprašujeta, če se je dr. Inzko morda že sprijaznil z zahtevo Kluba mladje, ki je že v okrožnici z dne 9. 2. 1968 zahteval njegov odstop. »Če pa hoče Inzko ostati na
svojem položaju, ali bo sam in zase uresničil svoj nepremišljeni in kratkovidni program? Se naj ustanovi zahtevani ,kulturni dom‘ morda v Svečah? Njegovo postopanje proti študentom dobro pokaže, da Inzkov politični program ne sega preko vaške meje Sveč. Samo tako je razumljivo, da domneva ,nevidne sile' za upravičenimi zahtevami in protesti študentov, ki hočejo edino le sodobno upravo slovenskega visokošolskega doma Korotan."
V okrožnici je nato rečeno, da dr. Valentin Inzko ne sme biti užaljen, če mu študirajoča mladina ne bo več zaupala. Ob koncu študentje poudarjajo: Omenjeni uvodnik proti koroškim slovenskim študentom na Dunaju potrdi tembolj, kako upravičena je bila zahteva po odstopu Inzka. Zato jo sedaj samo lahko ponovimo. V interesu političnih nalog Narodnega sveta koroških Slovencev, še bolj pa v interesu slovenskega ljudstva na Koroškem pričakujemo slovenski vi-sokošolci na Dunaju, da se Inzko odzove naši zahtevi."
Drugo okrožnico, ki sta nam jo poslali omenjeni organizaciji, pa objavljamo v celoti in dobesedno, ker je — kakor je razvidno že iz naslova — namenjena:
Koroškim Slovencem
predvsem našim staršem
m, poseDno so ji oni pri
^000000000000000000000000000000000000000000000<>0 slovenski študenti, ki jih je radevolje
Slovenski študentje na Dunaju, ki jih je p. Tomažič očrnil od nog do glave kot ,zločince' in nemoralne ljudi, se zdaj upravičeno sprašujejo, kakšne posledice bo imelo to obrekovanje.
Večina klubskih članov prihaja s Slovenske gimnazije in je bila vzgojena v Mohorjevih dijaških domovih. Vprašujemo, ali so bili že vzgojeni kot ,zločinci' in razuzdanci? Kakšni šele so bili potemtakem njihovi profesorji na Slovenski gimnaziji ter njihovi vzgojitelji v Mohorjevih dijaških domovih? Vsi pa veste, da so profesorji naše gimnazije in naši vzgojitelji v Celovcu poštenjaki!
Ko smo nastopali na slovenskih prireditvah v Celovcu in po koroških vaseh, so nas hvalili in poveličevali prav v časopisu Naš tednik, ki se naenkrat docela strinja s trditvami p. Tomažiča, da slovenski študentje niso upošievali reda, morale in pravičnosti (Volkszeitung 14. in 25. maj 1968). Večino članov Kluba in KDZ poznate osebnol Ali smo kdaj zasledovali nepoštene cilje, bili brezznačajni, se nesramno ljubimkali po domačih vaseh? Smo morda tudi iz Mohorjevih domov in iz gimnazije naredili hlev? Smo kdaj zapeljevali hčerke vzglednih koroških Slovencev? Ali verjamete, da bi v teh dveh ali štirih letih res tako
podpirala. Vsi, ki smo jo pobliže poznali, jo bomo težko pogrešali; ohranili jo bomo v najlepšem spominu. Njenim sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožalje.
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janožli; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava 9021 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. J. Drava, Celovec -Borovlje.
bistveno spremenili svoje mišljenje, svoj značaj m svoje moralne nazore? Menimo, aa ta očitek ne more veljati za Vase ncerKe in sinove. Ker reano zanajajo aomov, sami lahko soaite o njinovi moralni kvaliteti.
Laži, ki so bile izgovorjene, da bi se onemogočilo slovenske štuaente, so v zaanjem onemogočile koroške biovence.
Nepošteno in hinavsko zadržanje p. lomaziča razumemo, ker hoče imeli giavno beseao v Klubskih za-aevan. L vsemi sreastvi je zato skušal uničiti našo štuaeniovsko skupnost. Klub slovenskim štuaentom na Dunaju so Vam nekateri orisali kot organizacijo ,zločincev':	»da bi
klub laze dosegel svoje nepoštene cilje", (lomazič, Moj tretji in zadnji odgovor, 22. 5. 1V6B) »so koroški študentje uprizorili ulično demonstracijo, z namenom, da bi ustanovitelja vrgli iz doma in se sami polastili njegovega vodstva” (Tomažič, Za zgodovino — poročilo 11.5. 1968). Pavšalne trditve slovenski študentje na Dunaju zavračajo, zlasti trditev, da se hočejo polastiti Korotana.
Čudimo se, da je Naš tednik z. dne 30. maja 1968 zavzel ostro stališče proti študentom. Očitamo glavnemu uredniku dr. Valentinu Inzku, da potvarja klubska poročila in dejstva, ki so prav njemu gotovo dobro znana. Iz klubskih poročil in privatnih razgovorov je povzel le to, kar mu je koristilo. Tako je zlahka obsodil študente, ki jim je še pred nedavnim pel znane hvalospeve.
Zanima nas Vaše tozadevno mišljenje in stališče. Veseli bomo vsakega odgovora z Vaše strani.
Odbor visokošolske vejo Odbor Kluba Koroško dijaške	slovenskih študonlov
zveze na Dunaju	na Dunaju
Izkoriščanje rud na Luni?
Se pred petnajstimi leti je bila misel na kaj takega fantastična in neresna, zdaj pa »mnogi ugledni znanstveniki že skušajo odgovoriti na vprašanje, kakšne koristi si človek lahko obeta od pristanka in od začasne naselitve na Luni. Toda če znanstvenike kdaj zapelje romantika novega in neznanega, je to težko trditi za poslovne kroge. Vendar je rudarski biro Združenih držav Amerike, ki je zelo realistična ustanova, sklenil dodeliti čedno vsoto za nenavadne raziskave: najti način za izkoriščanje izvenzemeljskih rudnih bogastev.
Razvoj rudarstva na Luni se torej celo treznim poslovnim ljudem ne zdi več fantastična sanjarija. Tudi znanstveniki, ki neposredno ustvarjajo in vodijo programe za prodor v vesolje, si od Luninih bogastev mnogo obetajo. Že od vsega začetka je Luni namenjena vloga odskočne deske za posege globlje v vesolje. Tako so na primer izračunali, da bi težo rakete, ki naj bi ponesla ekspedicijo na Mars, lahko zmanjšali za 90 odstotkov, če bi se posrečilo izpopolniti za-toge goriva na Luni.
Toda upanje je eno, stvarnost pa drugo. Predvsem se zastavlja vprašanje, ali je real-no pričakovati na Luni kakšne koristne rude? Poglejmo, kaj pravijo o tem sovjetski znanstveniki. Najprej poudarjajo, da se je zadnje desetletje pojem »koristne izkopavine" zelo razširil. Cela vrsta elementov in spojin, ki jih do nedavna niso izkoriščali, se je zdaj znašla na spisku »koristnih". Razvoj tehnike in znanosti je prinesel potrebo po celi vrsti mineralnih spojin, ki so na zemlji redke, ne sestavljajo velikih zalog in so zato zelo drage. Kolikor je doslej znanega o Luni, se njena kemična sestava ne razlikuje bistveno od Zemljine in torej ni pretirano upati, da se bo tam ne samo našlo, temveč tudi dalo izkoriščati nekatere rude.
Po vsem sodeč sploh ni vprašanje, ali na Luni so koristne rude, ampak v tem, ali so koncentrirane v dostopnih nahajališčih. Na Luni praktično ni zraka in vode, to pa pomeni, da tam tudi ni organskega življenja, ■ni tako intenzivnih procesov razpadanja površine, raznih erozij, odlaganj in drugih procesov, ki so na Zemlji povzročili nastajanje ležišč premoga, nafte in plina, mnogih tipov železa, aluminija, vanadija, fosforja, bakra, urana, zlata in cele vrste redkih elementov. Tudi če vse te spojine in elementi na Luni so — seveda razen onih organskega izvora — je vendar spričo odstotnosti zraka in vode, ki sta na Zemlji v milijonih let povzročala procese, zaradi katerih je prihajalo do njihove koncentracije, zelo malo verjetno, da bi tam lahko nastala ležišča, ki bi se jih kdaj splačalo izkoriščati.
Pesimistična ugotovitev pa le pušča še eno možnost. Mnogi znanstveniki sodijo, da
se je Luna že zdavnaj ohladila, da ni možna izločati iz notranjosti nove mineralne spojine. Z drugimi besedami: na njej ni nobene vulkanske dejavnosti. Toda v zadnjih letih so s teleskopi že večkrat odkrili, da se je oblika kraterjev spremenila. Opazili so tudi, da se ob nastopu Lunine noči nekateri kraterji in določeni deli »morij" ohlajajo počasneje kot vsa okolica. 2e leta 1958 je sovjetski astronom Kozirjev na spektrogramu kraterja Alfons ugotovil kratkotrajno izločanje plina, očitno povezano z vulkanskim izbruhom.
Na osnovi tega je mogoče sklepati, da na Luni obstoje vulkanski sloji in celo, da vulkanska dejavnost vse doslej še ni čisto zamrla. To pa je za prognoze o koristnih izkopaninah na Luni izredno važno. Znano je, da je iz vulkanskih slojev mogoče pridobivati kemično vezano vodo. Če je obstoj vulkanske dejavnosti na Luni dejstvo, potem ni pretirano upati celo, da bodo raziskoval-
Po statističnih podatkih je na vsem svetu 690 milijonov krav, od tega 215 milijonov v Indiji. Na deset Indijcev pride po šest krav, toda takih, ki požro mnogo več krme, kot je vredno mleko, ki ga dajejo. Meso, koža in kosti svetih živali - Indijci jim pravijo „gau maata“, po naše „krava mati“ - so slej ko prej tabu za verne Hindujce, ki so v večini med približno 415 milijoni prebivalcev velike dežele na azijskem jugu.
Od indijskih krav ni prave gospodarske koristi, toda umirajoči Hindu je srečen, če se lahko na smrtni postelji dotakne kravjega re-
ci Lune našli prosto vodo, pline, ki jih bo mogoče uporabljati kot gorivo, žveplo in vrsto drugih koristnih snovi. Dejavnost vulkanov na Zemlji povzroča koncentracijo mnogih koristnih elementov in spojin, med drugim tudi diamantov. Zakaj bi bilo na Luni drugače?
Sicer pa za zdaj stvari še niso tako daleč, da bi si že v bližnji prihodnosti od Luninih rud resno obetal korist še kdo razen znanstvenikov. Ti so predvsem zainteresirani za obstoj snovi, ki bodo olajšale graditev in izkoriščanje stalnih znanstvenih oporišč in naselij na Luni. To so predvsem viri energije, vode in kisika ter materiali za graditev zaklonišč pred meteoriti in kozmičnim sevanjem. Če bo Luna vsaj deloma lahko poskrbela za te osnovne potrebe znanstvenikov, bo to silno olajšalo nadaljnje prodiranje v vesolje. Časi, ko bodo Lunini rudniki delali tudi za »izvoz" na Zemljo, pa so očitno še precej daleč.
pa, ker je prepričan, da bo tako njegova duša brez težav stopila čez „vaitarani“, jarek, ki po hindujski veri obdaja nebesa.
Naj so krave še tako svete živali, zanje je v Indiji slabo preskrbljeno. Klavnica ne prihaja v poštev, zato ždijo po cestah indijskih mest mršave, stare in bolne krave, ki brskajo za krmo po posodah za smeti ali pa so odvisne od radodarnih rok na avtobusnih postajah in pred templji.
Ker ga ni med vernimi Indijci, ki bi se resno ukvarjal z mislijo na načrtno živinorejo, so krave večinoma pritlikave rasti in majhne te-
Vino je užitno sto let
Vinski bralci in pesniki že od nekdaj hvalijo staro vino. V tej zvezi je nemara zanimivo vedeti, kako staro sme biti vino, da ga človek še vedno pije z užitkom. Ob dražbeni prodaji starih vin v Londonu — letnikov 1740, 1750 in 1757 — je povedal svoje mnenje Gerhard Troost, ravnatelj nemškega znanstveno raziskovalnega zavoda za vinarstvo.
Troost sodi, da so izvrstna vina pitna do starosti sto let. Starejša vina sicer lahko „po-duhaš”, pri pitju pa nimaš več užitka. Pojem pitnosti je močno raztegljiv, odvisen od
okusa posameznika. Če na primer kak vinski muzej ponudi obiskovalcem za po-skušnjo zelo stara vina, vsi srebajo dragocene kapljice zavzeto in spoštljivo, pa čeprav imajo zoprno kiselkast okus. Če je vino, ki je starejše od sto let, še vedno pitno, oziroma še ni »mrtvo", kakor pravijo izvedenci, je treba po Troostovem mnenju iskati razloge v tem, da so vinu v sodčku občasno prilivali mlajši pridelek iste sorte.
Že v davnih stoletjih so gostom ob posebnih priložnostih radi postregli z zelo starim vinom. Tako je zapisal kronist
v 17. stoletju, da so gostje v heidelberškem dvorcu pili vino iz leta 1343 in da so govorili približno takole: »Vino je imelo okus po brozgi iz lesnik".
Verjetno najstarejše vino hrani muzej v Speyerju v Nemčiji. Rimska steklenica je stara 1600 let. S kemično analizo so ugotovili, da gre za vino, sladkano z medom. Toda to „vjno" se je it zdavnaj spremenile v smolasto snov. Steklenico so našli leta 1867, in sicer skupaj z 12 drugimi posodami v dveh rimskih sarkofagih, ki so jih izkopali arheologi.
„Svete krave” molzejo Indijo
Drobne zanimivosti
Q Najdaljša vojna v zgodovini človeštva je bila tako imenovana stoletna vojna med Anglijo in Francijo, ki je trajala s prekinitvami še več kot sto let, namreč od 1538 do 1455.
Po ugotovitvah britanskega inštituta za mednarodne zadeve bo imela Kitajska ob koncu stoletja milijardo prebivalcev. Sedanji ritem naraščanja prebivalstva znaša 2 odstotka na leto. Leta 1965 je bilo po britanskih virih 750 milijonov Kitajcev.
® Japonska otoka Honšo in Tokaido bodo povezali s podmorskim predorom, ki bo najgloblji na svetu: izdolbli ga bodo v skalo 100 metrov pod morskim dnom. Predor bo dolg 36 kilometrov, stroški gradnje pa bodo znašali okrog 8 milijard šilingov.
O Ugotovili so, da ima voda, ki jo izstrelijo pod velikim pritiskom, večjo rušilno moč kot eksplozivi. V Sovjetski zvezi so delali poskuse s topom, katerega ..izstrelki" so prebili več kot pet centimetrov debel zid iz armiranega betona. Tak top potrebuje za delovanje samo veliko cisterno vode in izredno močan kompresor.
že, njihova molznost pa nasploh močno zaostaja za povprečjem v drugih deželah.
Rijovanand Patnaik, prejšnji ministrski predsednik države Orisar, je dejal, da so svete krave bolj v breme kot v korist, saj požro leto za letom znaten del rastlinske hrane v deželi, ki ji spričo velikega prirastka in premajhne proizvodnje že tako nenehoma grozi izrazilo to ugotovitev v številkah: zaradi sve-lakota. Indijsko ministrstvo za kmetijstvo je tih krav ima narodno gospodarstvo letni primanjkljaj, ki presega 600 milijonov dolarjev.
Tistim Indijcem, ki gledajo na problem svetih krav predvsem z gospodarskega in manj z verskega stališča, ni v posebno uteho 48. člen zvezne ustave, ki sicer pravi, da si mora država prizadevati za moderno živinorejo po znanstvenih dognanjih, hkrati pa prepoveduje klanje krav, telet in druge molzne živine.
Zdi se, da samo krave tempeljskih svečenikov vsaj ponekod z mlekom plačujejo skrb in usmiljenost vernikov. Za krave pri templju Davasthanam v državi Andhra so instalirali zvočnike v vrednosti več kot 2.500 rupij. Tempeljski varuhi, ki se jim zdi povsem v redu in prav, da prodajajo mleko svojih krav za gotovino, so slišali o tujih ugotovitvah, da dajejo molznice ob ustrezni glasbeni spremljavi več mleka. O uspelem poskusu so razpravljali tudi v parlamentu države Andhra: glasba je zvišala molznost davasha-namskih krav za dve tretjini...
Glasbeni užitek kot tak seveda ne bo razvozlal rentabilnosti problema svetih krav; urediti bo treba še marsikaj drugega. Veren Hindu ne je govedine, povrhu pa si ne drzne nositi čevljev iz govejega ali telečjega usnja, če ne ve zanesljivo, da gre za obutev „u hin-sak“ (po naše nenasilno), kar pomeni, da je tisto živince poginilo naravne smrti in ni končalo v klavnici.
ftiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiii ■i>tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiO
	■" < _ i-
	O 2 O
6. nadaljevanje	
»Zamenja naju s kom," je Srečko zašepetal Črtu na uho, »sicer ne bi bila tako prijazna. Na videz jo poznam; zagrižena hitlerjanka je ta babnica."
»Morda nama še prav pride," je odgovoril Črt in se nasmehnil ter prijazno odkimal sprevodnici, ko jima je dajala karte.
Avtobus je zatrobil in odpeljal. V predmestju se je zbi-falo nemško dijaštvo, mali in veliki v uniformah Hitler-jugend. Pred razporejenimi vrstami so mali bobnarji udarjali po bobnih, da človek sam sebe ni slišal.
»Ze zopet nore in zastrupljajo mladino," je z ogorčenjem vzdihnil Srečko.
Avtobus se je ustavil na glavni postaji. Črtu je kri planila v obraz, stisnil je Srečka za komolec: »Hudiča, policijski pregled. Spet nekoga lovijo." Srečko je še tesneje stisnil k sebi aktovko, v kateri je imel stlačeno uniformo.
.V gneči se poskusiva neopazno izmuzniti," je svetoval Črt in omahnil naprej, ko ga je nekdo krepko sunil v hrbet, godrnjaje, naj ne zadržuje ljudi. Najbrž še ni opa-2'l policista, ki je stal pri vrotih in nikogar ni pustil izstopiti.
V avtobus sta se prerinila dva civilna agenta. Bila sta visoka in plečata. Ostre oči so jima nemirno švigale sem in •ja. Potniki so umolknili in zaskrbljeno zrli v njuna obraza. Korak za korakom sta se Srečko in Črt skušala prebiti do
izhoda. Že pa je hripav glas agenta presekal tišino: »Osebne legitimacije pripravite, le hitro!"
Ljudje so spet zaživeli. Segali so v žepe, brskali po njih, se suvali s komolci in potihoma godrnjali. Pregledani so lahko drug za drugim zapustili avtobus, kjer jih je še pri izhodu ogledoval policist.
Mlada partizana sta se v splošni zmešnjavi že skoraj srečno prerinila do izhoda, ko ju je zadnji trenutek opazil agent. »Hej, vidva, kam pa?" je zavpil in poskušal čez ramo nekega potnika zgrabiti Srečka za komolec. Srečko se mirno obrne in reče: »Gospod komisar, osmošolec sem, v šolo grem s sošolcem. Pozna sva; ukor nama ne uide. Pohitite!" Agentu se je razlezel obraz, ko je slišal, kako ga je Srečko nagovoril z .gospodom komisarjem'. In že se je vmešala tudi sprevodnica: »Res je, poznam ju. Vsako jutro se vozita v šolo; blizu mene stanujeta!" Agent je prikimal in rezko dejal: »Gut, naprej!" Prikimala sta naivni sprevodnici in urno skočila z avtobusa. Ko sta končno stala na pločniku, sta si globoko oddahnila in si obrisala drobne kapljice znoja, ki so jima polzele po čelu.
»Srečko, sedaj pa brez naglice stopiva. Srečno sva jo odnesla. V .Benetkah' naju že čakajo," je dejal Črt in si zadovoljno mel roke.
»Veš, kar v grlu me je stiskalo," je smeje pripomnil Srečko.
Prečkala sta nekaj samotnih ulic in se previdno bližala skrivališču. Ko sta nekaj časa postajala pred staro sivo stavbo, ki je zaudarjala po plesnobi, sta stopila v široko temačno vežo, se povzpela po vijugastih škripavih stopnicah in obstala pred vrati neke sobe. Na dogovorjeni način sta potrkala in čez nekaj trenutkov so se dobro namazana vrata neslišno odprla.
V zagrnjeni sobi ju je čakal obveščevalec in jima prisrčno stisnil roke. Z zanimanjem je poslušal, ko sta mu pri-
povedovala o jutranji dogodivščini. Ko je prinesel nekaj prigrizka in vrč mrzle vode, jima je med jedjo povedal vse, kar sta morala vedeti o glavarju, dal še zadnje napotke za akcijo in zaključil: »Tako, tovariša, vse vesta, sedaj pa le na poti”
»Najprej bova pogledala na glavarstvo," je pripomnil Črt.
Obveščevalec se je zamislil. »Že, že, toda takšni nemški gospodje, kot sta sedaj vidva, se vozijo po mestu z motorji."
Presenečeno sta ga pogledala. »Kako misliš to, tovariš?" ga je radovedno vprašal Srečko.
»H glavarju se morata pripeljati z motorjem. Sumljivo bi bilo, če bi šla peš. K staremu znancu, trgovčevemu sinu stopim, motor ima, mi ga že posodi. Potrpita, kmalu se vrnem."
Oblekel si je delovno obleko in odšel. Stekel je čez ulico in se ustavil pred enonadstropno hišo ter pozvonil. Zgoraj se je odprlo okno in ven je pogledal trgovčev sin z velikimi očali na nosu.
»Ah, ti si. Pridi gor, sam sem doma. Oče je v trgovini." Obveščevalec je stopil po stopnicah. Okna y sobi so bila zastrta z zavesami. »Moram biti previden, kadar si pri meni. Ne vidijo te radi, posebno oče ne."
»Že prav, že prav. Veš, nujno potrebujem motor. Le za kratek čas; posodi mi ga, boš?"
Trgovčev sin je vrtal s prstom po ušesu in v zadregi mencal. »Kaj spet kaniš? Še v neprijetnosti me boš spravil."
»Oh, nikar no. Bodi brez skrbi. Registrsko tablico zamenjam, pa ne bo nihče vedel, čigav je. Boš?"
»Bom. Pojdiva v garažo in tablico zamenjaj."
Urno sta odšla v garažo. Iz hlač je obveščevalec potegnil zarjavelo tablico in jo zamenjal z ono na motorju. »Tako, vse je nared. Kmalu se vrnem, ne boj se!" Odpeljal je motor iz garaže, ga vžgal, sedel nanj in že odbrzel.
O — Štev. 23 (1357)	riliiTdhira	liMttidiKiKinimuiM:«!		14. junij 1968 i
Zmanjšajmo breme mehanizacije
Trg
z lesom
Odkar se pri kmetijskem delu poslužujemo strojev, bi morali njihovo umestnost ocenjevati po tem, ali in v koliko nam delo olajšajo, ali in v koliko naše delo pospešijo, ali in v koliko povečajo produktivnost dela ter ali in v koliko z njimi prihranimo na dragi in čedalje dražji človeški delovni sili. Za vse te kriterije se vendar večina kmetovalcev še vedno bore malo briga, čeprav se je medtem število traktorjev in drugih strojev tako povečalo, da presega mejo njihove upravičenosti. Tudi njihova naraščajoča zmogljivost, ki spričo draginje postavlja njihovo rentabilnost vedno boij v dvome, večine kmetovalcev še nista privedli do tega, da bi po gornjih kriterijih začeli nabavljati stroje, preusmerjati svoje kmetovanje in iskati najprikladnejše organizacije nadaljne mehanizacije kmečkega dela.
V očigled temu razvoju gotovo ne bi bilo na mestu, če bi zagnali vik in krik proti kmetijskim strojem in proti mehanizaciji kmečkega dela, kakor smo ga — v veliki meri upravičeno — zaganjali še pred 15 leti. Razvoj nas je naučil nekaj drugega. Naučil nas je, da potrebujemo čedalje večje in zmogljivejše stroje, drugače dela z njimi ne moremo obvladati. Naučil pa nas je tudi, da je
35 milijonov goved simodolske pasme
Na kongresu evropskega združenja rejcev simodolskega goveda, ki je bil v času od 6. do 9. maja 1968 na Dunaju, je bilo ugotovljeno, da šteje ta pasma v Evropi 35,143.360 živali. Procentualno je najbolj zastopana na Češkoslovaškem (94 %>) in na Madžarskem (92 %). V Avstriji pripada tej pasmi 55 odstotkov, v Švici 50 odstotkov, v Romuniji 49 odstotkov, v Jugoslaviji pa 40 odstotkov goved. Po številu ima od te pasme Sovjetska zveza 14,3 milijona goved, Zahodna Nemčija 5 milijonov, Češkoslovaška pa 4,2 milijona goved. V Avstriji jih imamo 1,292.500.
Ko so na dunajskem kongresu rejci razpravljali o aktualnih vprašanjih simodolskega goveda v Evropi, so na prvo mesto postavili vprašanje mesnosti te pasme in pri tem ugotovili, da sodi v tem pogledu med najboljše pasme. Zedinili so se na to, da se bodo pri selekciji še bolj kot doslej prizadevali, da to njeno lastnost zboljšajo.
Drugo vprašanje, ki so ga obravnavali, je bilo vprašanje molznosti. Ugotovili so, da tudi v tem pogledu pasma odgovarja sodobnim evropskim zahtevam in da povsod — od alpskega področja do ruskih step — odgovarja kot tip goveda s kombiniranimi lastnostmi.
že davno minil čas, ko smo stroje nabavljali zgolj po potrebah svoje kmetije. Medtem se je namreč izkazalo, da je baš nasprotno pravilno, da moramo kmetovati tako, da bomo shajali z najmanjšim številom strojev in da bomo le-te kar se da veliko zaposlili. Stroji so postali enako osnovno gibalo kmetovanja, kakor so to postale potrebe in zahteve trga s kmetijskimi pridelki.
Naslednja analiza, ki je bila napravljena na Zgornjem Avstrijskem, nam bo to potrebo nazorno predočila.
Prof. dipl. ing. Hoflinger je v območju med Pyrnpassom in Linzom pregledal 55 kmetij na probleme njihove mehanizacije. Te kmetije so skupno posedovale 1109 ha njiv in travnikov ter 301 ha gozda, njihova skupna površina pa je znašala 1572 hektarjev. Od vprežnih živali je bilo na kmetijah le še 28 konj, volov in delovnih krav ni bilo več nobenih. En človek je moral obdelati 5,4 ha zemlje. Pač pa je vrednost strojev v povprečju vseh kmetij bremenila kmetijo s 214 tisoč 877 šilingov, hektar njihovih površin pa z 10.646 šilingov. Ta visoka stopnja mehanizacije je samo z letnimi amortizacijami bremenila kmetijo povprečno z 18.868, hektar površine pa z 935 šilingov.
K dragi nabavi in amortizaciji je treba vendar prišteti še druge izdatke kot so to popravila, gorivo in mazila, potrebna poslopja in zavarovanje, ne nazadnje pa tudi izgube na obrestih, ki jih utrpimo zaradi počasnega obračanja kapitala, ki ga imamo naloženega v strojih. Tako je tudi ta
analiza potrdila znano pravilo, da so stroji za kmetijo tem večje 'breme, tem manjša je površina njenih zemljišč in čim bolj so ta zemljišča razdrobljena. Povečanje in zloži-tev površine kmetij je torej ena izmed poti za boljšo rentabilnost strojnega dela, toda ne edina. Večkrat je zaradi neugodne lege zemljišč ali pa zaradi njihove draginje docela nemogoča.
Tudi poenostavitev ali Specializacija kmetovanja ni pot, ki bi mogla problem draginje kmetijskih strojev docela rešiti. Rešiti ga more le, če je istočasno povezana z organizacijo strojnih skupnosti ali strojnih krožkov. Le-ti, katerih bistvo obstoja v osebnem lastništvu strojev ter v mezdnem delu z njimi v soseščini, so že stopili iz »otroških čevljev". Na Bavarskem n. pr. obstoja 275 takih krožkov. Njihova praksa, da ima vsak kmet enega od strojev, ki so v skupnosti ali soseščini potrebni, in da s tem strojem opravlja delo, ki odpade na ta stroj, za vse svoje sosede, je pokazala, da so kmetje s tem izdatke za mehanizacijo svojega dela znižali v povprečju za dve tretjini.
Gotovo zavest skupnosti med nami še ni povsod tako daleč dozorela, da bi bile s takimi krožki odpravljene že vse hibe mehanizacije kmečkega dela. Toda ta zavest bo dozorela in mora dozoreti, čim bolj nas bosta čas in razvoj naučila, da sedimo kmetje v industrijski družbi pravzaprav vsi skupaj na eni in isti veji.
Ponudba klavnih telet narašča
Čeprav je med letom 1966 in letom 1967 število krav naraslo le za 1,1 odstotka, se je domača ponudba klavnih telet povečala za 6,9 odstotka na okroglo 421.000. Zaradi tega povečanja je nastal na avstrijskem trgu s klavnimi teleti lani realni tržni višek 6.600 telet. Ta višek je tem očitnejši, ker smo imeli leta 1966 še primanjkljaj 3600 telet.
Medtem ko se lanski obrtni zakolj telet ni bistveno razlikoval od predlanskega, sta se tako izvoz kot uvoz telet močno povečala. Izvoz je narasel od 11.200 na 35.600 telet, njihov uvoz pa od 14.800 na 29.100 telet.
Tako gibanje na trgu s klavnimi teleti je v bistvu posledica časovno neodgovarja-joče ponudbe klavnih telet. Po mesecih gledano je namreč lani ponudba klavnih telet v mesecih januar — april presegala povpraševanje za 7724, v mesecih september — december pa za 7936. Temu nasproti je v mesecih maj — avgust nastal primanjkljaj 9148 klavnih telet. Podobno sta se ponudba in povpraševanje gibala tudi tekom I. 1966.
Iz prikazanega razvoja na trgu s klavnimi teleti je treba potegniti dva bistvena zaključka:
—	pri pripustih krav se je treba usmeriti na to, da bomo v mesecih maj — avgust ponudili več telet na trg;
—	pri pitanju telet bo treba bolj kot doslej upoštevati želje in zahteve inozemskih kupcev.
To bo potrebno tembolj, ker je povpraševanje za klavnimi teleti zaradi številnih poletnih turistov v mesecih maj — avgust skoraj za 100 odstotkov višji kot je v ostalih mesecih leta. Treba je tudi upoštevati, da kmetje v izrazitih hribovskih področjih le težko uredijo pripuste krav tako, da bi telile v mesecih marec — junij, kar pravzaprav v ravninskih predelih, ki nimajo planinske paše, ni poseben problem. Prav zaradi tega pa se kmetom v teh predelih odpirajo možnosti večje udeležbe na trgu s klavnimi teleti v poletnih mesecih, ko so tudi cene telet zelo vabljive.
Z razvojem na trgu z lesom že nekaj let nismo prav zadovoljni. Vzrokov za to nezadovoljstvo je več. Na eni strani povpraševanje za lesom popušča, ker je bila medtem povojna gospodarska obnova Evrope v glavnem zaključena, na drugi strani pa ponudba lesa na evropskem trgu čedalje bolj narašča, ker je z razvojem tehnike zlasti les iz nepreglednih gozdov Sibirije in Kanade pričel pritiskati na mednarodni trg. Kakor ta činitelja vplivajo na trg z lesom v Avstriji tudi še drugi činitelji. To pa so zlasti obsežni polomi po snegu in vetru v zadnjih treh letih, razmeroma draga predelava lesa na žagah in v lesno predelovalni industriji ter enostranska orientacija pri uvozu lesa, ki je kamen spotike,pravzaprav že vsa povojna leta. K njim je treba zadnje čase še dodati razmeroma obsežen uvoz lesa.
Snežni polomi so v zadnjih treh letih ponudbo lesa v naši državi močno povečali. Leta 1965 je bilo posekanega 10.398.000 kubičnih metrov lesa. Od tega ga ie bilo po polomih posekanega 2,853.000 kubičnih metrov. Leta 1966 je bilo posekanega 10,024.000 kubičnih metrov lesa, na les iz polomov pa je odpadlo 1,848.000 kubičnih metrov. Lani je posek lesa po snežnih polomih narasel na 3,942.000 kubičnih metrov, kar predstavlja skoraj 40 odstotkov celokupno posekanega lesa. Njegova kubatura je znašala 10,680.000 kubičnih metrov. Stroški spravila lesa po polomih so razmeroma visoki, njegova uporabnost v predelavi pa je dokaj omejena.
Koroška je bila lani od polomov malo pti-zadeta, vendar jih gozdni Posestniki skoraj enako občutijo, kakor jih občutijo v Vorarlbergu, kjer je na polome odpadlo 60 odstotkov posekanega lesa, ter na Tirolskem in Štajerskem, kjer ga je odpadlo 47 in 41 odstotkov. Sorti-menti iz teh posekov namreč pritiskajo na celokupni avstrijski lesni trg. Ta pritisk pa je tem večji, ker je prišlo lani tudi po Zahodni Nemčiji, Švici in na Švedskem do obsežnih snežnih polomov.
Zaradi uvodoma nakazanih okoliščin je bilo lani iz Avstrije izvoženega manj lesa iglavcev kot pa leta 1966. Tedaj je znašal izvoz še
2.733.000	kubičnih metrov, lani pa je znašal le 2,622.000 kubičnih metrov. Druge vrste lesa ne igrajo posebne vloge ne v proizvodnji, ne v izvozu. Celokupni izvoz lesa je znašal lani
3.200.000	kubičnih metrov in je bil s tem naj-nižji v zadnjih 15 letih. Pri tem je zanimivo se to, da je ob upadu celokupnega izvoza izvoz sortimentov okroglega lesa porasel za 28 odstotkov. Da je bil ta porast v škodo lesne obdelovalne in predelovalne industrije, se razume samo po sebi.
Struktura avstrijskega izvoza lesa se lani ni zboljšala. 85,9 odstotka lesa je bilo izvoženega v območje EGS. V sosedne vzhodne dežele je bilo izvoženega le 2,2 odstotka celokupno izvoženega lesa, v območje EFTA pa 4,1 odstotka. Ob upadu izvoza lesa je njegov uvoz lani narasel in je znašal 1,014.700 kubičnih metrov, ker je bil ta les cenejši od domačega. Na zboljšanje položaja na trgu z lesom ni računati, ker bo — kakor pri nas — tudi evropski trg še vedno prenasičen z lesom iz polomov po vetru in snegu.
Hrum
Ko je spet prisopihal v skrivališče, je zadovoljen dejal: »Težko je bilo, a dobil sem ga. Sta pripravljena? Uniformi vama kar dobro pristojata, ha, ha. Srečno, tovariša!" Ko sta Črt in Srečko odbrzela po kockasti ulici, je zrl za njima in si zaskrbljen mršil lase. »Da ju le ne bi ujeli!” je vzdihnil in zaprl staro umazano okno.
Črt je z zmerno hitrostjo vozil po mestnih ulicah. Promet ni bil kdo ve kaj velik. Srečavala sta le vojaška in policijska vozila. Mimo parka sta zavila pred glavarstvo in zapeljala motor na dvorišče. Z oblek sta si očistila prah, si popravila kapi in si drug drugega dobro ogledala. »Dobra sva," je pripomnil Črt. »Pojdiva nad glavarja."
»Najprej se oglasiva pri vratarju, da naju najavi sekretarki," je svetoval Srečko.
»Tako bo najbolje," je odgovoril Črt.
Napotila sta se po kratkem stopnišču k vratarski loži. V vratarnici je ždel droben možiček, redkih brk in s trakom kljukastega križa na rokavu. Zvedavo ju je pogledoval skozi debela očala. Po vojaško sta se postavila pred vratarja, vzdignila desnici in pozdravila: »Heil Hitler!"
Vratar je nerazumljivo odzdravil in vprašal: »Kaj želita, gospoda?"
Črt se je izprsil in rezko dejal: »Gospod, iz glavnega štaba Hitlerjugend prihajava. Nujno morava govoriti z gospodom glavarjem."
Vratar se je nekaj časa praskal po plešasti glavi, zmajeval in segel po telefonski slušalki. „Od kod sta?" je spet vprašal.
»Iz Graza prihajava, gospod," je odgovoril Srečko. »Mudi se nama. Se dolgo pot imava pred seboj."
»Počakajta, pokličem sekretarko!"
Medtem ko se je vratar razgovarjal po telefonu, sta Srečko in Črt vprašujoče in nestrpno zrla skozi stekleno ste-
no vratarnice. Končno je vratar odložil slušalko in stopil iz lože.
»Zal vama moram sporočiti, da gospoda glavarja danes ne bo. Nujno delo ima, tako so mi sporočili zgoraj."
Črt in Srečko sta se spogledala. Kaj sedaj?
»Kje pa stanuje visoki gospod?" je vprašal Srečko. »Ga bova kar na domu poiskala, ker je zadeva tako nujna."
Vratar, ki se je zopet umaknil v svojo ložo, si je prav počasi prižgal pipico in dejal: »V svoji vili za mestnim parkom. Lepa velika hiša je. Nujno delo ima." Nato je vzel časopis in se zatopil v branje.
Srečko in Črt sta pozdravila in odšla. Ko sta zopet sedela na motorju, je Črt opomnil Srečka: »Pazi, da bova speljala vse po načrtu. Jaz streljam, ti pa za vsak primer pripravi ročno bombo, če mi orožje odpove."
»Prav," je odvrnil Srečko zamišljeno. »Sicer pa si morava najprej ogledati okolico in vilo. Spraševati ne smeva, utegnila bi postati sumljiva. Upam, da ne stoji pred glavarjevo hišo kakšna straža; to bi nama zelo zamotalo akcijo."
»No, bova kmalu videla," je končal razgovor Črt in pognal motor.
»Ze od daleč sta zagledala lepo vilo, vso v zelenju, ki pa je počasi že rumenelo, ker je jesen segala v deželo. Črt je v primerni oddaljenosti ustavil motor in si zasenčil oči. Presenečen je vzkliknil: »Zlomka, glej, pred vilo stoji limuzina. Kaj pa je to?"
Srečko je skomignil z rameni: »Počakajva, bova kmalu videla. Tako ali tako, nekaj morava storiti."
Medtem je bilo v glavarjevi vili precej živahno. V velikem salonu, ki je bil opremljen z izbranim pohištvom, zaplenjenim bogatejšim družinam, ki so jih izselili iz mesta, je bila pestra in glasna družba. Gospodje s svojimi ženami so napijali firerju, hkrati pa se poslavljali od glavarja, ki bi moral v kratkem oditi na novo službeno mesto.
Glavar, sicer hrupen veseljak, je tokrat pil malo. Z višjim častnikom je živahno razpravljal o bojih na fronti, svojo ženo pa povsem prepuščal preostali že okajeni družbi. Gostom v salonu je stregla najeta strežnica Jula, starejša ženica, sicer pobožna, a vendar predana firerju, ker so ji gospod Hitler, kot je rada zatrjevala, dali mesečno rento, medtem ko se je morala prejšnja leta preživljati kot poljska delavka. Nemščina ji je kar dobro tekla; znala jo je kot mnogi starejši ljudje, ki so v mladosti služili pri nemških družinah v mestu.
Na pragu balkona, na katerem se je poslavljalo bujno cvetje, je stala glavarjeva žena. Strmela je preko ramen svojega oboževalca, ki je potihoma govoril o minljivosti človeškega življenja in gospo prav nežno objemal okoli pasu. Njena razkošna obleka, narejena iz blaga, ki so ga moževi gestapovski prijatelji iztaknili v vili francoske židovske družine, pokončane v krematoriju, je bila zmečkana. Gospa je bila nejevoljna; misel na skorajšnjo selitev’ ji je grenila željo po zabavi, zato se je moral gospod stotnik tokrat zadovoljiti s poljubom. Rahlo mu je odmaknila roko in se razgretih lic zazrla vanj: »Miruj vendarl Glej, tam na cesti se dva motorista potikata okoli, kaj če naju opazita. Kaj poreče moj soprog; saj sta vendar prijatelja!"
»Končno sem tudi tvoj prijatelj, Greti, ne le njegov," je razočarano odgovoril. »Meniš, da on ne vidi rad rdečih ženskih lic?"
»Zakaj pa ne, saj je v najlepših letih," je pikro odgovorila gospa Greti.
Stotnik je užaljen odstopil za korak in si pogladil redke, skrbno počesane lase. »Vrniva se v salon, Greti. Hladno postaja."
»Pametno, sicer naju bodo še pogrešali," je prav tako hladno in odsekano odgovorila gospa glavarjeva.
(Nadaljevanje sledi)
AGATHA CHRISTIE
nesrečno naključje
Pravim ti, da je to tista žena, o tem ni dvoma!
Kapitan Haydock se je zazrl v resno, jezno lice svojega prijatelja in vzdihnil. Želel si je, da bi njegov prijatelj ne bil preveč zaverovan sam vase. V svoji karieri, ki jo je preživel na morju, se je kapitan naučil, da se ni vmešaval v zadeve, ki se ga niso tikale. Njegov prijatelj Evans, bivši policijski inšpektor, je imel drugačno življenjsko geslo: delati po prejetih poročilih . . . Njegova policijska zavest je bila še vedno budna.
— Minilo je devet let! — je dejal Evans in točno kakor vedno dopolnil: — Devet let in tri mesece. Se spominjaš tega primera?
— Kakor skozi meglo ...
— Ugotovili so, da je Anthony jemal arzenik, — je dejal Evans, — zato so njegovo ženo izpustili.
— A zakaj naj bi je ne bili izpustili?
— To je bil edini ukrep, ki so ga mogli storiti na podlagi pričevanja. Povsem pravilno . ..
— Torej je vse v redu, — je dejal Haydock, — zato ne vidim razloga za naše vmešavanje.
— To je minilo in je končano, — je nadaljeval kapitan. — Prosim te, Evans, bila je nedolžna, saj si sam tako rekel.
— Nisem rekel, da je bila nedolžna. Rekel sem samo, da so jo izpustili!
— To je isto.
— Ne vedno . ..
— Misliš, da ni bila nedolžna?
— Tega nisem rekel, temveč samo to, da tega ne vem. Anthony je jemal arzenik. Žena mu ga je nabavljala. Nekega dne ga je po pomoti vzel nekaj preveč. Je bila to njegova napaka ali napaka njegove žene? Nihče tega ni mogel vedeti. Porota ji je povsem upravičeno dala možnost, da odvrne sum od sebe. To je v redu in tu ne vidim nobene napake. Hotel bi le vedeti...
— Ni razloga za domnevo, da gospa Merrowdene ni nedolžna.
Bivši inšpektor je za trenutek umolknil. Nato je počasi dejal:
— Povedal sem ti, da smo raziskovali njeno preteklost in da nismo našli ničesar. A to ni čista resnica. Imela je očima. Kot dekle osemnajstih let se je zagledala v nekega mladeniča, toda njen očim je to zvezo razdrl. Nekega dne je z očimom odšla na izlet. Pot ju je vodila mimo neke precej nevarne skale. Po nesrečnem naključju je očim prišel preblizu njenemu robu, omahnil in se ubil.
— Saj menda ne misliš .. .
— To je bilo nesrečno naključje. Tudi pri Anthonyju je bila prevelika doza arzenika nesrečno naključje. Pravim ti, Haydock, kadar je govor o tej ženski, se pač vedno bojim še <mcga nesrečnega naključja!
Ko se je poslovil od prijatelja, se je bivši inšpektor odpravil na pošto, da Bi kupil znamke. Pred pošto je srečal Georgea Merrowdena. Bivši profesor kemije je bil majhne postave, sanjav, blag in ljubezniv ter navadno raztresen. Spoznal je inšpektorja, ga Prijateljsko pozdravil in se pripognil, da bi pobral pisma, ki so mu padla na tla.
Evans se je tudi pripognil, hitreje kakor profesor in prvi segel po pismih, da bi jih vrnil profesorju. Medtem je naglo pogledal na pisma. Tisto na vrhu je takoj zbudilo njegovo pozornost. Bilo je naslovljeno na zavarovalnico.
Evans je brez težave izvedel, za kaj gre. Merrowdene sc je zavaroval v korist svoje žene.
. ■— Ali ni bila proti tej nameri? — je vprašal Evans neprizadeto. — Nekatere žene so proti temu, veste. Menijo, da prinaša nesrečo.
— O, Margareth je praktična ženska, — je dejal Mcrrowdene smeje se. ' Sploh ni praznoverna. Pravzaprav se je ona na to spomnila.
Malo pozneje sc je Evans poslovil °d profesorja. Njegove ustnice so se raztegnile v čuden nasmeh. Pokojni Anthony je nekaj tednov pred smrtjo prav tako zavaroval svoje življenje v ženino korist. Evans je sklenil, da bo preprečil nov zločin.
Bivši inšpektor je zagledal svojega prijatelja Haydocka v razgovoru z gospo Merrowdene, lepo žensko širokih obrvi in rjavih oči ter s pogledom madone na slikah italijanskih slikarjev. Poslovila se je od Haydocka in stopila k Evansu.
— Mislil sem, da ste to vi, gospa Anthony oziroma gospa Merrowde-ne ..., — je dejal.
Namenoma se je zagovoril. Opazil je, kako so se ji zenice razširile in je začela težko dihati.
— Iščem moža, — je povedal tiho. — Ali ste ga morda kje videli?
— Ni dolgo, kar sem ga videl.
Skuoaj sta odšla za profesorjem.
— Se ne bi hotel vrniti domov, da popijeva čaj skupaj z gospodom Evansom? — je vprašala gospa Mer-
IZ REKI
•	Alkohol je manj gostoljuben, kakor ima gostov.
® Bolje je imeti slabega mojstra kakor slabega delavca.
® Zapustiti domovino, pomeni iztrgati iz sebe kos svojega srca.
•	Kupiti komu kaj, pomeni kupiti mu, kar si želite sami.
® Pametni vrednoti delo, ne poklica.
•	Revščina ima povsod isti obraz.
•	Najbolj nemogoča želja: želeti si ničesar.
•	O mrtvem samo resnico, kajti nobena laž mu ne koristi.
•	Lepi trenutki minejo, še preden nastanejo.
•	Še preden bodo ljudje enako živeli, bodo morali enako misliti.
® Ljubezen je družbeno cenjen egoizem.
•	Pričakovanje je večje kakor sam praznik.
•	V bistvu je življenje nepretrgana serija napak.
•	Težja kot storitev je odločitev.
•	Vse, kar je povprečno, je slabo.
•	Mnogi o življenju samo sanjajo.
rowdene svojega moža, ko sta ga dohitela.
Profesor je poslušno pritrdil svoji ženi.
— Imam poseben kitajski čaj, — je pojasnila gospa Merrowdene. — Vedno ga pijemo po kitajsko, to je s krožnika, in ne iz skodelice.
Umolknila je, pogledala posodo, jo zamenjala z drugo in vznemirjeno vzkliknila:
— George, to je strašno od tebe. Že spet si vzel te krožnike!
— Žal mi je, draga, — je dejal profesor. — Imajo prav tako velikost, ki jih potrebujem. Tistih, ki sem jih naročil, še nisem dobil.
— Nekega dne se bomo vsi zastrupili, — je rekla profesorjeva žena in se smehljala. — Zares, George, to je sila nevarno.
Profesor je mrmraje odšel v svoj laboratorij.
Evans je bil vznemirjen. Ali naj bi bilo tudi to »nesrečno naključje"? Ali je tako govorila, da bi si že vnaprej zagotovila alibi? Ko bi nekega dne res prišlo do »nesrečnega naključja", bi moral pričati v njeno korist. A morda niti ne bo treba tako dolgo čakati? Morda se bo to zgodilo še ta popoldan pred njim kot pričo!
Ko je gospa Merrowdene natočila čaj, je Evans hitro vstal in zamenjal krožnika; tistega, iz katerega naj bi pil njen mož, je postavil pred njo.
— Želim, da bi pili iz tega krožnika!
Iztegnila je roko in dvignila krožnik k ustnicam, toda v zadnjem hipu ji je roka zadrhtela in vlila je čaj nazaj v lonček.
— Zelo sposobna ženska ste! — je dejal Evans tiho in zbrano. — Mislim, da me razumete. To se ne sme ponoviti! Ali veste, na kaj mislim?
— Vem. — Njen glas je bil brezizrazen. Evans je zadovoljno priki-H|al. Bila je to zares sposobna ženska, ki ni želela biti obsojena na smrt.
— Pijem na dolgo življenje vas in vašega moža! — je dejal Evans pomembno in dvignil krožnik k ustnicam ...
Njegovo lice je dobilo čuden izraz. Skušal je vstati, zakričati. Telo se mu je skrčilo, njegov obraz je postal rdeč ko škrlat. Padel je na tla in udje so se mu krčili.
Gospa Merrowdene se je nagnila nadenj. Ustnice so se ji nakremžile v hudoben nasmeh. Tiho mu je dejala:
— Zmotili ste se, gospod Evans! Mislili ste, da hočem usmrtiti Georgea. Kako neumno je bilo to od vas!
Sedela je nekaj časa in gledala mrtvega, tretjega človeka, ki jo je hotel ločiti od človeka, ki ga je ljubila .. .
Nato je dvignila glas in poklicala:
— George, George, ah, prosim te, pridi sem! Bojim se, da gre za nesrečno naključje... Ubogi gospod Evans...
izberite tudi vi!
|j Jerome K. Jerome: TRIJE MOŽJE SE KLATIJO, zapiski
o veselih dogodivščinah, 260 str., iiustr., kart. 22 šil.
J Anton Ingolič: MLADOST NA STOPNICAH, roman o sodobni mladini, 268 str., br.	28 šil.
| Hubert Monteilhet: UNIČUJOČI ZAKONI, kriminalni
roman, 84 str., br.	10 šil.
§ Giovannino Guareschi: DON CAMILLO IN PEPPONE,
roman iz povojne Italije, 240 str., br.	28 šil.
| Pavle Zidar: KARANTANIJA, zapiski s potovanja po
Koroškem in Štajerskem, 212 str., br.	32 šil.
| Lojze Zupanc: SONCE JE UMRLO, spomini na trpljenje
v nacističnih zaporih, 128 str., ppl.	26 šil.
| Ivan Cankar: GOSPA JUDIT, zgodba ljubezni med ženo
zrelih let in mladim umetnikom, 128 str., br. 13 šil.
S Stephen Couiter: NEPOTEŠLJIVO HREPENENJE, življenjski roman francoskega pisatelja Maupassanta, 328 str., pl. 74 šil.
| France Bevk: KRIVI RAČUNI, zbirka novel o hudih
preizkušnjah med vojno, 128 str., ppl. 20 šil.
Posamezne knjige lahko naročite v knjigarni
„naša knjiga", celovec, wuifengasse
MIROSLAV ŠVANDRLiK
predpisali so mi kopeli
Bilo je okoli šeste ure zjutraj. Z ženo sva zaslišala nekakšno sikanje, kakor da bi gumijasta žoga izpuščala zrak, nato pa sva videla, kako se je na naše dvorišče spustil leteči krožnik.
Še preden sva se z ženo zavedela, se je na letečem krožniku dvignil pokrov in iz njega je zlezel nekakšen križanec med dojenčkom in netopirjem.
— Moj bog, je vzkliknila moja žena.
Bitje je pristopilo k dvoriščnemu studencu in pričelo piti vodo. Pravim „piti vodo", v resnici pa je nalivalo vodo v luknjo na hrbtu pod levim ramenom.
Žena in jaz sva presenečeno gledala.
— Kaj misliš, ali bi se spodobilo, da ga povabim na kavo? je vprašala žena.
— Samo če ni strupen. Pomisli, če bi nas ugriznil in zastrupil, sem odgovoril.
— Če si zna naliti vodo iz studenca, pomeni, da je civiliziran; je ugotovila moja žena. — Pomisli, kako bi se ti počutil, če bi prišel na Mars, tam pa te nihče ne bi niti pogledal.
Uvidel sem, da ima žena prav, in stopil na dvorišče, da povabim marsovca na kavo.
Toda medtem je bitje že zlezlo v
ALBERT CAMUS
prijetni sosedje
»Dobro jutro! Upam, da mi boste oprostili, da prihajam tako zgodaj. Vidim, da imate mnogo dela, saj ste se sinoči komaj do konca preselili, a ko sem vas opazovala skozi okno, kako hitite, mi je prišlo na misel, da ne bi bilo slabo, ko bi skuhali malo kavice in si oddahnili. Upam, da ste džezvo že našli v kakem od vseh teh zabojev, Medtem ko bo voda zavrela, pa spregovoriva nekaj besed. Če ravno nimate pri roki žličke, lahko skočim po svojo in jo prinesem. Kavo pa gotovo imate. Moram priznati, da je zelo prijazno od vas, da ste me povabili na kavo, čeprav ste sredi zmešnjave. Ena skodelica bo čisto dovolj, da. Nisem taka kot nekatere druge ...
Samo eno žličko sladkorja, prosim. Če že hočete, pa dve. Tako prijetno je tu pri vas. Gotovo boste dali stanovanje prepleskati, ali ne? Veste, vsi smo bili močno presenečeni, ko se je stranka pred vami na vrat na nos izselila. Sicer pa nič čudnega, ko so bili toliko dolžni v špeceriji. Kupovali so vse pri Renardu. Ha, trgovec Lucas na drugem vogalu ni tako nor, da bi dajal na upanje. Še svoji materi ne bi dal nič na kredit. Zato tudi ni čudo, da je tak bogataš; še od črne borze med vojno mu je ostal lep kupček. Jaz hodim kupovat k Renardu in tudi vam svetujem isto. Le to bi vas rada opozorila, da dobro gledate, kadar vam kaj tehta. Zlepa ne zna kdo tako goljufati pri va-gi kot Renard.
Videli boste, kakšne čudovite sosede boste imeli. Vsi so ljubeznivi in kar se da ustrežljivi. No, če že silite, pa mi natočite še eno skodelico kave! Fina ka-
vica! Gotovo kupujete dobro sorto. Ko bi vedela, da bova pili kavo, bi vzela s seboj nekaj piškotov .. . Ah, nikar se ne trudite in ne iščite piškotov . .razen če jih imate čisto pri roki.
Vaša najbližja soseda je gospa Robin. Čudovita ženska. Samo nikar ji ne posojajte denarja! Za tistega njenega poba, za katerega vsi pripovedujejo, kako je podoben očetu, pa bi jaz prisegla, da ... sicer pa, kaj nama to mar, ali ne?
Nad vami stanuje gospa Titier. Prav gotovo vas bo kmalu obiskala, bodite brez skrbi! Svetujem vam, da skrijete pred njo vse steklenice pijače, kar jih imate pri hiši, ker drugače . .. Jaz dam še kozarec iz kredence, kadar pride na obisk. Zelo prijetna gospa je, boste videli.
Tudi z gospo Lecoq se boste morali seznaniti. Čudovita stara gospa je, čeprav pripovedujejo, da so jo že večkrat videli, ko prihaja iz zastavljalnice. Sicer pa to ni nobena sramota.
Ah, skoraj sem pozabila na gospo Leblanc! Zares zelo mila ženica, le na to vas moram opozoriti, da ne verjemite niti polovice fistega, kar vam bo pripovedovala. Saj razumete, kaj mislim s tem, ali ne?
Odhajam. Vidim, da ste sredi dela, in ne bi vam bila rada v napoto. Samo malo sem hotela skočiti k vam, da vidim, ali je treba kaj pomagati. Na svidenje! Upam, da si boste vse lepo uredili in da vam bo v naši hiši lepo. Bodite prepričani, da niste mogli priti med boljše, bolj odkrite in prijetne sosede."
krožnik in v hipu izginilo med oblaki.
— Upam, da mu je bila naša voda všeč, sem dejal ženi.
— Pomisli, midva sva prva na svetu videla marsovca, je vzkliknila žena. — Takoj grem povedat sosedom!
V pisarni sem vsem podrobno pripovedoval, kaj sem doživel zjutraj.
Šef je poklical zdravnika.
Zdravnik me je pregledal in rekel:
— To je zaradi honorarnega dela. Predpisujem vam kopeli v kadi.
Izgubil sem možnost za zvišanje plače. Zvišali so jo šiguli.
Bil sem zmeden. Tudi ženi so se smejali v trgovini, kjer je zaposlena kot prodajalka.
Kadar sva šla po ulici, sva slišala vzklike:
— Glejte marsovca!
Ko sem 'bil na vrhuncu obupa, je prišel k meni stari Grizula s sosednjega dvorišča in mi pošepnil na uho:
— Kaj vam je? Tudi k meni so že večkrat prišli pit vodo, pa nikomur o tem ne pripovedujem. Molčite tudi vil
za dobro vol/o
„Gospodična Irma, kako ste zadovoljni z barometrom, ki ste ga zadnjič kupili pri nas?“
„0, hvala lepa, res je odličen. Odkar sem ga kupila, je bilo vedno lepo vreme."
e
„Čudovito je biti tajno zaročen," se hvali Tanja, „vse moje prijateljice mi zavidajo za to!"
Spela: „Silva mi je povedala, da si ji izdala skrivnost, ko sem ti vendar zabičala, da je ne smeš živi duši povedati."
Pepca: „Fej, da je le sram ni, ko sem ji še posebej naročila, da tebi ne pove, da sem ji povedala!"
Spela: „Saj ne bo tako hudo. Rekla sem ji, da ti ne bom povedala, da mi je povedala — torej ji tudi ti ne povej, da sem ti povedala!"
„Ta Grega je res čuden človek, vzame vse preveč dobesedno. Včeraj smo ga povabili k nam na večerjo. Pa sem mu rekel, naj se počuti kakor doma. In ni minilo deset minut, ko je fant že pričel dvoriti moji ženi, nahrulil mojega sina, pretepel psa, odpovedal naši hišni pomočnici, meni pa je rekel, da sem tepec."
®
Neka gospa je povabila na večerjo prijatelje in znance, jedli so zelo slabo, klepetali in opravljali pa mnogo. Neki gost je po večerji rekel prijatelju:
»Res je, če bi človek pri njeni večerji svojega bližnjega ne obiral, bi moral od lakote umreti.*
c
Avstrijski dogodki
£ Dunaj 50 lef glavno mesto republike
Jeseni letos bo v prostorih dunajskega magistrata aktualna in zanimiva razstava, ki bo prikazala 50 let življenja in dela Dunaja kot glavnega mesta republike Avstrije. V sklopu razstave bo na arkadnem dvorišču magistrata poseben paviljon, ki bo po svoji obliki spominjal na vesoljsko vozilo in v katerem bo lahko 300 ljudi hkrati gledalo diafilm, ki bo prikazoval Dunaj v zadnjih petih desetletjih.
Q Delovna konferenca inštituta za razvoj
Pretekli ponedeljek je ob navzočnosti 60 delegatov iz 40 držav otvoril deželni glavar Hans Sima v Vrbi delovno zborovanje Dunajskega inštituta za vprašanja razvoja. Zborovanja, ki je potekalo pod naslovom »konfrontacija", so se udeležili politiki, nacionalni ekonomi, vodilni publicisti za gospodarska vprašanja in zastopniki mednarodnih organizacij. Po izjavi predsednika inštituta dr. Kreiskega bo naloga delovnega zbora, da izdela smernice za sodelovanje med državami v razvoju in industrijskimi državami. Zaključki tega zborovanja bodo jutri na Dunaju.
NOVICE
IZ
Q Nagradno turistično tekmovanje
Turistična zveza Slovenije, Zveza hortikulturnih društev Slovenije in uredništvo »Dela" so razpisali nagradno tekmovanje za izbor najbolj prizadevnega kraja na področju turizma v Sloveniji. Posebna komisija bo do 15. septembra obiskala vrsto krajev ter ocenjevala tamkajšnjo urejenost in čistočo kraja, urejenost in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov, urejenost in vzdrževanje javnih nasadov, urejenost zgradb in okolice, stanje javnih lokalov in njihove okolice, izbor in raven postrežbe v javnih lokalih ter urejenost turistične informacijske službe. Najbolj prizadeven kraj bo dobil nagrado v višini enega milijona starih dinarjev.
Počastitev prešernoslovca
V Smokuču blizu Vrbe, rojstne vasi Franceta Prešerna, so zadnjo nedeljo odkrili spominsko ploščo na rojstni hiši znanega prešernoslovca Toma Zupana. Zupan ima precej zaslug, da je bila Prešernova rojstna hiša urejena v muzej in da se je ohranilo toliko stvari največjega slovenskega pesnika; sam je tudi temeljito preučil Prešernov rodovnik. O življenju in delu Toma Zupana, ki je umrl leta 1937 v starosti 98 let, je govoril prof. Sergej Kolar, ploščo pa je odkril kustos Prešernovega spominskega muzeja v Kranju Črtomir Zorec, ki je za to priložnost pripravil v Kranju tudi posebno razstavo o Zupanu.
Rane arij a 1968 na Diavi
manifestacija prijateljstva med narodi
Svoječasna pobuda mariborskega dnevnika »Večera" je v dveh letih žela tak uspeh, da so prireditelji letošnjo tretjo karavano prijateljstva, kakor imenujejo »Rancarijo", razširili še na štiri države. Po prihodu italijanskih udeležencev bo letošnja karavana krenila iz Beljaka oziroma z Dunaja in iz Graza, se bo v glavnem odvijala na jugoslovanskem ozemlju, čez pet dni pa bo pristala v Barcsu na Madžarskem. Rancarji, ki bodo pluli po Dravi, bodo udeleženci karavane prijateljstva spremljali tudi po cesti in zraku.
Prve udeležence bodo v četrtek 27. junija ob pol šestih popoldne sprejeli v Beljaku s koncertom in folklornimi nastopi. Naslednjega dne, ko se bodo pridružili tudi udeleženci iz Italije, bo karavana okoli pol desetih dopoldne odrinila iz Beljaka. Zaradi jezov na Dravi bodo morali večji del poti do Maribora opraviti po cesti.
V Mariboru kjer se bo pridružila tudi graška karavana, se bo prvi dan zaključil z rancarskim plesom. Drugi dan bo krst dravske flotilje, nato pa bodo udeleženci odpluli preko Ptuja, Ormoža in Varaždina do Donje Dubrave. Peti dan bodo udeleženci pristali na Madžarskem, medtem ko je za zadnji dan predviden zaključek prireditve v Mariboru.
Poleg zanimive vožnje na Dravi pričakujejo udeležence ljudske veselice, folklorni nastopi, medjimurska ohcet, volitev rancarske lepotice, športna tekmovanja in razne druge zanimivosti, povsod pa seveda tudi izdatna pogostitev s specialitetami posameznih krajev in dežel.
—	19.30 Dunajski slavnostni tedni — 22.50 Moderna pesem — 23.10 Glasba z Dunaja.
Ponedeljek, 17. 4.: 6.05 Odkrito povedano — 6 08 Vesele melodije — 9.00 Za prijatelje glasbe — 17.15 Knjiga tedna — 17.30 Mladinska redakcija — 19.45 šansoni — 20.00 O tem lahko govorimo — 20.30 Evropski koncert — 21.30 Čas, v katerem živimo — 22.10 Znanje časa — 23.10 Sodobna glasba.
Torek, 18. 6.: 6.05 Preden odidete — 6.12 Vesele melodije — 17.15 »Balada o čebelarju" — 18.45 Slavnostne igre v Bregenzu — 19.45 Pesmi Richarda Straussa
—	20.00 Spectrum Austriae — 21.30 Glasbeni feljton
—	23.20 Eksperimentalna galsba.
Sreda, 19. 6.: 6.05 Odkrito povedano — 6.09 Vesele melodije — 17.15 Lirika Alfreda Gonga — 17.30 Mladinska redakcija — 19.45 šansoni — 20.00 Dunajski slavnostni tedni — 21.30 »Obratni izlet" — 22.10 Filozofski kongres na Dunaju — 22.30 Spomini Sherlocka Holmesa — 23.15 Sodobna glasba.
Četrtek, 20. 6.: 6.05 Preden odidete — 6.09 Oddaja delavske zbornice — 6.12 Vesele melodije — 17.15 VVertherjeva bolezen v Evropi — 17.30 Raziskovalno delo visokih šol — 19.45 Ura pesmi — 20.00 Za in proti — 20.45 Beethovnove klavirske sonate — 21.30 Nedeljski pesniki — 22.10 Srečanje v pogovoru —
22.30	Kraljica instrumentov — 23.10 Avstrijska glasba dvajsetega stoletja.
Petek, 21. 6.: 6.09 Oddaja delavske zbornice — 6.13 Vesele melodije — 17.15 Pomembni znanstveniki —
17.30	Mladinska redakcija — 19.45 šansoni — 20.00 »Izabela", radijska igra — 21.15 Glasbene šarade —
22.10	Knjige znanja — 22.30 Spomini Sherlocka Holmesa — 23.10 Glasba z Dunaja.
REGIONALNI PROGRAM
Poročila: 5.00, 5.50, 6.30 7.45, 10.00, 12.45, 17.00, 19.00,
20.00,	22.00, 23.00
Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje in praznikov): 5.00 Pozdrav — 5.40 Jutranja opažanja — 5.45 Kmetijska oddaja — 6.05 Jutranja telovadba — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 9.00 šolska oddaja — 11.30 Kmetijska oddaja — 11.45 Za avtomobiliste — 12.00 Opoldanski zvonovi — 13.05 Objave — 14.00 Za ženo
—	14.15 Slovenska oddaja — 15.30 Otroška ura — 16.00 Koncert po željah — 18.15 Odmev časa — 18.45 Šport
—	18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda. Sobota, 15. 6.: 5.05 Godba na pihala — 7.55 Hišn,
vrt — 8.15 Priljubljene melodije — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za filateliste — 14.20 Ljudske pesmi
—	15.00 Koroški roman 15.30 Koncert po željah —
17.10	Mi igramo — 18.00 ?£j delovno ženg — 18.45
1. PROGRAM
Poročila: 6.80, 7.00, 8.00, 10.00, 12.15, 17.00, 19.00, 22.00,
23.00,	24 00	,
Dnevne oddaja (razen sobote, nedelje In praznikov); 6.00 Pozdrav — 6.40 Jutranja opažanja — 6.45 Vesele melodije — 7.10 Včeraj zvečer v svetu — 7.20 Jutranja telovadba — 8.45 Dobrodošli z novicami — 9.00 Za prijatelje glasbe — 10.05 Magazin ob desetih —
11.00	Roman v nadaljev. — 11.15 Opoldanski koncert
—	13.00 Operni koncert — 13 45 Gospodarska poročila — 14.00 Slavni orkestri, slavni dirigenti — 15.6A Več uka, več znanja — 15.45 Koncertna ura — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.10 Kulturna poročila — 17.30 Mladinska redakcija — 18.00 Večerni koncert — 18.55 Danes zvečer boste videli In slišali.
Šobota, 15. 5.: 6.09 Agrarna politika — 6.14 Vesele melodije — 8.15 Jutranja glasba — 9.00 Smeh spada k oliki — 13.00 Mali koncert — 13.30 Tehnični razgled
—	13.45 Iz opernega sveta — 14.30 Literarna delavnica — 15.00 Dunajski slavnostni tedni — 17.10 Kritično osvetljeno — 18.00 Viva la mušica — 19.20 Oddaja zveznega kanclerja — 20.00 Portret — 21.00 Dunajski slavnostni tedni — 22.10 Jazz — 23.10 Mala nočna glasba.
Nedelja, 14.	6 05 Vesele melodije — 8.05 Včeraj
zvečer v svetu — 9.10 Satirična oddaja — 9.40 Boro-din: V samostanu — 11.00 Dunajski slavnostni tedni
—	13.10 Dobrodošli z novicami — 13.20 Stališče — 13.35 Operni koncert — 15.00 Popoldanski koncert — 16.30 Križem skozi svet, križem skozi čas — 17.05 Magazin znanosti — 17.45 Kako nastajajo knjigo — 18.00 Veselo petje, veselo igranje — 19.10 Ziehrerjeve melodije
Kulturno-politične perspektive — 20.10 »Plavajoče mesto", glasbena reportaža z oceanskega velikana
—	21.00 Zveneča Avstrija — 22.25 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 16. 6.: 6.05 Orglska glasba — 7.35 Car melodij — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega
—	9.00 Naša glasbena darila — 10.30 Mednarodni pristaniški koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.25 Glasbeni desert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Koncert po željah
—	16.00 Otroška ura — 16.30 Dunajska glasba — 16.55 Nogometna tekma Avstrija — Sovjetska zvezg — 17.45 Zabavna glasba — 18.00 Pregled koroškega tiska —
18.15	Pisane note — 18.30 Koroški portret — 18.45 Pridite in pojte — 19.00 šport — 19.30 Oddaja koroškega deželnega glavarja — 19.40 Poskočno in zabavno —
20.10	Opereta — 22.25 Dunajski slavnostni tedni.
Ponedeljek, 17. 6.: 5.05 Godba na pihala — 9.30 Dom in šola — 11.00 Ljudska glasba iz Avstrije —
13.45	Koncert po kosilu — 15.15 Koroški knjižni kotiček — 17.10 Zabavna oddaja — 19.15 Čarovnice — tudi danes? — 20.10 »Kis in olje", ljudska igra — 21.45 Ljudska glasba sosedov: Madžarska — 22.10 Aktualna športna diskusija.
Torek, 18. 4.: 5.05 Ljudske viže — 8.15 Davčno pravo
—	8.20 Priljubljene melodije — 9.30 Pomeranske ljudske pesmi In plesi — 11.00 Ljudska glasba — 13.45 Iz deželnega prosvetnega programa — 15.00 Komorna glasba — 15.45 Otroška telovadba — 17.10 Ne odklanjajte mojstrov — 18.00 Koroško visokošolsko pospeševanje — 19.15 Slišiš pesmico doneti — 20.10 Orkestralni koncert — 21.30 Robert Stolz dirigira.
HLADILNIKE
pohištvo talne obloge barve
Vabljeni tudi v hotel-gostilno RUTAR
Sreda, 19.	5.05 Z veselim zvokom — 8.15 Priljub-
ljene melodije — 9.30 Vesti iz umetnosti in znanosti
—	9.45 Na planini — 11.00 Ljudska glasba — 13.45 Koncert po kosilu — 15.00 Konflikti staršev — usoda otrok — 15.15 Koroški avtorji: Gustav Bartelmus —
15.30	Srečanje: Orkestralna glasba iz Koroške in Slovenije — 17.10 Operetne melodije — 18.00 Kulturna prizma — 19.15 Na obisku pri koroških pihalnih godbah — 20.10 Dejavnost koroškega zgodovinskega in naravoslovnega društva — 21.00 Za prijatelje planin
—	21.15 Za prijatelje ljudske pesmi.
Četrtek, 20. 6.: 5.05 Ljudske viže — 8.15 Priljubljene melodije — 11.00 Ljudska glasba iz Nižje Avstrijske —
13.45	Glasba po kosilu — 15.00 Ura pesmi — 17.10 V dunajski koncertni kavarni — 18.00 Oddaja zbornice kmetijskih delavcev — 19.15 Veselo in zabavno —
20.10	Slušna oddaja — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek, 21. 6.: 5.05 Godba na pihala — 8.15 Priljubljene melodije — 9.30 Evropska zborovska glasba: Poljska — 10.05 Socialni zakoni druge republike —
11.00	Ljudska glasba — 13.45 Koncert po kosilu — 14.00 In ljudje so tako prijetni — 15.00 Komorna glasba — 15.32 Glasba za mladino — 17.10 Z glasbo ob koncu tedna — 18.00 Koroška avto- in motorevlja — 19.15 Veselo zaigrano — 20.10 Koroška lovska ura —21.00 Iz koroškega glasbenega življenja — 22.20 Pogled k sosedom.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 15. 6.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 14.00 Zeleni gozd je lovčev raj.
Nedelja, 1$. 6.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 17. 6.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — Za ženo in družino — 18.00 Koroški pevski zbori.
Torek, 18. 6.: 14.15 Poročila, objave — Od tedna do tedna na Koroškem — športni mozaik.
Sreda, 19. 8.: 14.15 Poročila, objave — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev.
četrtek, 20. 6.: 14.15 Poročila, objave — Solistična ura — Pokoncilski pogovori.
Petek, 21.	14.15 Poročila, objave — Godba na
pihala — Koroški kulturni pregled.
12.00,
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 4 30, 5.00, 6.00 , 7.00, 8.00, 10.00, 11.00,
13.00,	14.00, 15 00, 17.00, 18 00, 19 30, 22.00, 23.00.
Dnevn* oddaje (razen ob nedeljah in praznikih):
5.30	Svetujemo vam — 6.00 Napotki za turiste — 6 50 Danes za vas — 7 00 telesna vzgoja — 8 00 Pregled sporeda — 10 15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki — 12 00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.00 Prireditve dneva in pregled sporeda — 13 10 Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Komentarji — 16 00 Vsak dan za vas — 18 00 Aktualnosti doma In po svetu — 19 00 Lahko noč, otroci — 19 10 Obvestila -~ 19 15 Glasbene razglednice — 22 00 Pregled sporeda za nasledn|i dan — 23.05 Literarni nokturno
Sobota, 15. 4.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola — 9.25 Ansambel Jožeta Privška in Ljubljanski jazz ansambel — 9.45 Iz albuma skladb za mladino — 11.20 Kar po domače — 12.10 Opoldanski intermezzo z godali — 12.40 Popevke — 14.05 Od melodije do melodije — 15.45 Naš podlistek — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Igramo beat — 18.15 Pravkar prispelo — 18.50 S knjižnega trga — 20.00 Plesni in revijski orkester RTV Ljubljana z vokalnimi solisti —
20.30	Zabavna radijska Igra — 21.10 Lepe melodije —
21.30	Iz fonoteke radia Koper — 22.10 Za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
Nedelja, 16. 4.: 6.00 Dobro jutro — 6.30 Informativna oddaja — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska Igra za otroke — 9.05 Voščila — 10.00 še pom-
fžazsir/a/ie
SLOVENSKI
VESTNIK!
nite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 12,10 Voščila —
13.15	Iz operetnih partitur — 13.40 Nedeljska reportaža — 14.00 Iz narodnozabavne zakladnice — 14.30 Humoreska tedna — 14.45 Z velikimi orkestri v tričetrtinskem taktu — 15.05 Popoldne ob zabavni glasbi
—	16.00 Radijska igra — 17.05 Nedeljska športno popoldne — 20.00 Glasbeno zabavna oddaja — 22.15 Serenadnl večer.
Ponedeljek, 17. 6.: 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Za mlade radovedneže — 9.15 Iz albuma skladb za mladino — 9.30 Odlomki Iz operet — 12.10 Chopinove mazurke in valčki — 12.40 Češki pihalni orkester z vokalnimi solisti — 14.05 Lahka glasba s simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 14.35 Voščila — 15.40 Zbor »Jože Hermanko" iz Maribora — 17 05 Operni koncert
—	18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Poje Elda Viler —
20.00	Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana —
22.10	Radi ste jih poslušali.
Torek, 18. 4.: 8.08 Operna matineja — 9.00 Počitniško popotovanje — 9.15 Kaj pojo otroci pri nas in po svetu — 9.30 Orkester Carmen Dragon — 12.10 Iz opere »Boris Godunov" — 12.40 Iz kraja v kraj — 14.05 Koncert za oddih In zabavo — 15 40 V torek nasvidenje — 17.05 Igra simfonični orkester RTV Ljubljana —
18.15	Iz naših studiov — 18.50 Na mednarodnih križ-potjih — 19.15 Ansambel Jožeta Kamplča — 20.00
Od premiere do premiere — 21.00 Pesem godal —
21.15	Parada popevk — 22.15 Jugoslovanska glasbena tribuna.
Sreda, 19. 6.: 8.08 Vedra glasba iz več stoletij —
9.00	Pisan svet pravljic in zgodb — 9.15 Cicibanov svet — 12.10 Simfonični orkester Slovenske filharmonije — 12.40 šest oktetov, šest umetnih slovenskih pesmi — 14.05 Igramo za razvedrilo — 14.35 Voščila
—	15.40 Slovenske narodne v priredbi L. M. Škerjanca
—	17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Chopin na baletnem odru — 18.45 Naš razgovor — 20.00 Anton Foerster: »Gorenjski slavček", opera — 22.10 S festivalov jazza.
četrtek, 20. 4.: 8.08 Iz oper italijanskih veristov —
9.00	Počitniško popotovanje — 9.15 Uspehi glasbenih šol — 9.30 Od vasi do vasi z instrumentalnimi ansambli narodno-zabavne glasbe — 12.10 Iz opere »Črne maske" — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 14.05 Izbrali smo vam — 15.40 Altistka Marija Bitančeva — 17.05 Simfonični koncert — 18.15 Glasba in turizem — 19.15 Poje Majda Sepe — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 22.10 Pri specializiranih ansamblih za starc-glasbo.
Petek, 21. 4.: 8.08 Glasbena matineja pri Schubertu
—	9.00 Pionirski tednik — 9.30 Zabavne melodije —
12.10	Iz solistične glasbe — 12.40 Nekaj melodij v narodnem slogu — 14.05 Vedri zvoki — 14.35 Voščila
—	15.20 Turistični napotki — 15.40 Ansambel The Shadows in Ljubljanski jazz ansambel — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Kulturni globus — 19.15 Godala v ritmu — 20.00 Zbor RTV Beograd — 20.30 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Zaplešite z nami.
Trecevizua
AVSTRIJA
Sobota, 15. 6.: Popoldne nogometna tekma Avstrija •» Sovjetska zveza — 17.00 Listamo v slikanici — 17.25 Lutkovni film — 17.30 Za družino — 18.00 Od tedna do tedna — 18.20 Lahko noč otrokom — 18.25 Poročila
—	18.30 Dober večer v soboto, želi Heinz Conrads —
19.00	Očarljiva Jeannie — 19.45 Cas v sliki — 20.00 Komentar dr. Portischa — 20.15 »Pri luči sveč", glasbena veseloigra — 21.40 športni žurnal — 22.10 Cas v sliki 22.20 »Izdaja v oporišču Bravo", western.
Nedelja, 16. 6.: 17.00 Flipper — 17.25 Poročila mladinskega uredništva — 17.35 Brez nagobčnika, pogo-vor o aktualnih vprašanjih — 18.25 Lahko noč otrokom 19.00 čas v sliki in Vprašanje tedna — 19.30 Športni pregled — 20.15 Komedija — 21.45 Vroče četrt ure — 22.00 čas v sliki.
Ponedeljek, 17. 6.: 18.00 Francoščina — 18.20 Lahko noč otrokom - 18.25 Poročila - 18.30 Podoba Avstrije
—	19.00 Playboy — 19.45 Cas v sliki — 20.15 Solo za ONCEL — 21.05 Poštni predal 7000 — 21.15 športna panorama — 22.15 čas v stiki — 22.25 Posebej za vas: Beat-Club.
Torek, 18. 6.: 18.00 Angleščina — 18.20 Lahko noč otrokom — 18.30 Zeleni svet — 19.00 Theo Lingen —
19.45	Cas v sliki — 20.15 Horizonti — 21.00 Prenos ir gledališča — 22.30 Cas v sliki.
Sreda, 19. 6.: 10.00 šolska oddaja — 10.35 Mali svet velikih čudes - 11.00 Smeh dovoljen — 11.45 športna panorama — 17.00 Pavliha v živalskem vrtu — 17.40 Mali risarji — 13.05 Mednarodni mladinski magazin
—	18.20 Lahko noč otrokom — 18.25 Poročila — 18.30 Kultura aktualno — 19.00 Tammy — 19.45 Cas v sliki —
20.15	Vaš nastop, prosimo — 21.05 »škandal", italijanska satira o dvojni morali — 22.40 čas v sliki.
četrtek, 20. 6.: 10.00 Kaj lahko postanem — 10.30 Odločna prva pomoč — 11.00 Nižja Avstrijska — 11.30 Pieter Brueghel — 12.00 Instrumenti tehnike — 18.00 Italijanščina — 18.20 Lahko noč otrokom — 18.25 Poročila — 18.30 Športni kalejdoskop — 19.00 Nočni kurir javlja — 19.45 Cas v sliki — 20.00 Zlati strel — 21.35 Pogled za kulise filmske umetnosti — 22.15 Cas v sliki
—	22.25 Literarni salon.
Petek, 21. 6.: 10.00 šolska oddaja — 10.30 Azijske miniature — 11.00 »škandal" — 18.00 Francoščina — 18.20 Lahko noč otrokom — 18.25 Poročila — 18.30 Podoba Avstrije — 19.00 Tajno naročilo za Johna Drakeja —
19.21 Gotovo vas bo zanimalo — 19.45 čas v sliki ____
20.15	Časovni ventil, kabaretistična oddaja — 11.30 Prometni razgledi — 22.20 Cas v sliki — 22.30 Glasbo pred polnočjo.
JUGOSLAVIJA
Sobota, 15. 6.: 10.00 Izbiramo najlepšo otroško pesem — 16.00 Avto-moto dirke — 18.30 Vidra v družini, serijski film — 19.20 Naš globus — 20.00 Dnevnik —
20.30	Poklici — 21.20 Prenos mednarodne košarkaške tekme — 22.00 Harfa — 22.20 Sopotnikova hči — 23.15 Kažipot — 23.30 Avto-moto dirke — 24.00 Poročila.
Nedelja, 14. 4.: 9.10 Kmetijska oddaja — 9.25 Dobro nedeljo voščimo z ansamblom Jožeta Krežeta in Henčka Burkata — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Potovanje Jamesa Coocka, serijski film — 11.35 Film za otroke — 12.00 Nedeljska konferenca — 15.00 Avto-moto dirke — 19.10 Ilegala, poljski serijski film — 19.40 Filmska buleska — 20.00 Dnevnik — 20.35 Magazin — 21.25 Mednarodna košarkaška tekma — 22.10 športni pregled — 22.40 Dnevnik.
Ponedeljok, 17. 4.: 16.45 Madžarski pregled — 17.00 Poročila — 17.05 Mali svet, oddaja za otroke — 18.20 O pogovornem jeziku — 18.45 Karavana prijateljstva
—	18.50 Reportaža — 19.20 Antoine Show, zabavno glasbena oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.35 Bežno srečanje, drama — 21.45 Spektakularne možnosti sodobne glasbe — 22.15 Knjiga z devetimi stranmi —
22.45	Poročila.
Torek, 18. 6.: 18.00 Obrežje — 18.20 Karavana prijateljstva — 18.25 Slovenski ansambli tekmujejo —
20.00	Dnevnik — 20.45 V soboto zvečer, v nedeljo zjutraj, angleški celovečerni film — 22.15 Poročila.
Sreda, 19. 4.: 17.05 Madžarski pregled — 17.20 Poročila — 17.25 Oddaja za otroke — 17.45 Kje je, kaj je — 18.00 Po Sloveniji — 18.20 Združenje radovednežev, oddaja za otroke — 19.05 Glasbena oddaja —
19.45	Prospekt — 20.00 Dnevnik — 20.35 Zvonček, opera
—	21.25 Porry Mason, serijski film — 22.15 Poročila, čelrlok, 20. 4.: 17.10 Poročila — 17.15 Tiktak, Suzan-
kln svet — 17.30 Pionirski studio — 1B.0O Po Sloveniji
—	18.15 Karavana prijateljstva — 18.20 V narodnem ritmu _ 18.45 Po sledeh napredka — 19.05 Zabavno glasbena oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.35 Na poti od Gorice do Gorico — 21.15 Baletna oddaja — 21.45 Poročila.
Petek, 21. 4.: 17.50 Deček Iz džungle, serijski film
—	18.15 Karavana prijateljstva — 18.20 Mod pesmimi in koračnicami — 19.05 Brez parole — 19.35 Moja pesem ni le moja posem — 20.00 Dnevnik —- 20.35 Daljna obzorja, ameriški celovečerni film — 22.25 Poročila.