NE JEZIMO SE NA ADAMA
Češko spisal Vaclav Kosmak. — Preložil Jožef Oruden.
Ves gozd je dišal in cvetel, solnce je grelo, da je bilo veselje, ptiči so prepevali kakor o Veliki noči; kaj čuda potem, da se je gospod grof odpravil v gozd na lov.
' Daljši življenjepis sv. Alojzija jevZgledi bogoljubnih otrolc, III., 35. id. Podobica sv. Alojzija ali njegova pot v nebesa.
S2   85   PS                                    /r
Ali dolgo mu n\ prišla nobena zver nasproti. Vsaka reč ima svoj vzrok, in tudi to, da se ni srečal grof z nobeno zverjo, ni bila brez vzroka. V tisti strani, koder jc hodil grof, je izpodsekaval drvar drevo, ir» tako preplašil zverjad. Ko je grof slišal odmev sekire, je dejal sam pri sebi: »Kdo neki tukaj seka?" Zavil je v stran, odkoder je bilo čuti drvarja, in prišel k staremu možu, ki je izpodsekaval orjaški bor. Vselej, kadar je zamahnil, je vzdihnil:
»Nesrečni Adam!"
Grof je dolgo moiril tnoža ter mu naposled za-klical: BČlovek, na katerega Adama sc pa jeziš?"
Drvar je osupnil, se ozrl in odkril ter pohitel k grofu, da mu poljubi roko.
BGov6ri, če te vprašam!" reče grof ter ga iznova vpraša: »Na katerega Adama se jeziš?"
„1, na katerega? Na onega v raju vendar!" je boječe pripomnil drvar.
BPa menda vendar ne ? Kaj ti je pa naredil?"
Drvar je potegnil z žuljavo rokp preko čela, otrl si pot pa dejal: BDa ni Adam v raju jedel prepove-danega sadu, bi se ne bilo treba tneni tako mučiti, da mi pot curkoma teče s čela."
Grof se mu je pa nasmehnil ter velel: .Ljubi moj, kdo ve, če bi ne bil na njegovem mestu jedel tudi ti?"
„0 nikdar ne!" zdihne delavec. nKo bi bil vedel, da s to neposlušnostjo navalim smrt in toli bede ne le nase, temuč tudi na vse človeštvo, bi se ne bil niti dotaknil tistega sadu. Tako lahko prepoved je dal Bog Adamu, pa je vendar grešil. Mar naj ga zaraditega hvalim!"
aVerjamem ti, verjamem, da bi bil ti razumnejši," pripomni grof, Bpa nič ne pomaga. Kar se je zgodilo, se je zgodilo, in mi vsi trpimo za to, naj se že jezimo nanj ali pa ne. Lej, jaz ti zmanjšam tvojo bedo. Že nad trideset let mi zvesto in pošteno služiš, dosti si že pretrpel. Od danes naprej ti pa ne bo več sile, če me boš poslušal."
,Kaj bi vas ne," se je razveselil drvar, Kz oči vatn bom bral, kar bodete holeli imeli, če Bog da, da je res.1*
134   86   53*
,No dobro, pusti tukaj borovec, naj ga kdo drugi poseka. Vzemi sekiro, pa pojdi domov. Jutri zjutraj pridi z ženo k meni v grad. Dam vama lepo stano-vanje, jedla bosta z menoj pri eni mizi, pa nikakršnega dela ne bosta imela."
Toliko, da ni poskočil drvar od samega veselja. Poljubil je spet grofu roko ter se mu od srca zahvalil.
nA to ti povem," je pripomnil grof, nda mi bodita poslušna, sicer vaju sramotno zapodim iz gradu, da bosta morala zopet delati in trpeti kakor doslej."
*Nič se ne bojim," je radostno dejal mož. »Zdaj pa z Bogom, sekira!"
Grof je odkoračil dalje po lesu, drvar pa je vzel sekiro^na ramo ter odhitel domov.
Žena je ravno kopala krompir na vrtu.
nLej jo no, če kaj slišiš, strani vrzi motiko!" ji je zaklical, »pa pojdi in zakolji obe kokoši za večcrjo."
MKaj ti grc ob pamet; kdo bo nesel potetn jajca?" odgovori žena.
nSaj jih ne boš več potrebovala. Z današnjim dnem je konec naši revščini."
In mož je jel pripovedovati, kako je prišel k njemu gospod grof, in da bodeta od jutri naprej stanovala v gradu.
Ženi so se ulile solze: *Bog mu povrni, dobremu gospodu, Bog mu daj zdravje in dolgo življenje!"
BPa da veš," je dejal mož, »gospod grof naju sprejme na svoj grad le s tem pogojem, da tnu bova vcdno poslušna. Bog ne daj, da bi bila ti svojeglavna, kakor si proti meni. Če se mu kdaj izneveriva, naju zapodi iz gradu in Še s sramoto povrhu, da veš!"
,Zame se nikar ne boj," je rekla žena. ,,Kaj se to pravi, vem bo'je od tebe."
nDokaži mi to ter pojdi in pripravi obe kokoši, za večerj.o.H
,,Kaj obe?" je ugovarjala žena, Bene bova imela vendar dovolj. Čopke bi bilo škoda; sestri jo dam v spomin."
nVidiš, kako si svojeglavna," se je jezil mož. nČe  boš tudi  tam  takšna,   ne  bova  dolgo v gradu.
Sl   87    IS
Pojdi pa naredi, kakor pravim, da se ne bova pre-pirala že prvi dan svoje sreče."
Žena je šla, dasi precej nerada, prirejat večerjo, kakršno je hotel mož.
Naslednjega jutra sta se pražnje oblekla ter od-hiiela v grajščino. Gospod grof je stal pri oknu ter ju je že izdaleč pozdravljal. Peljal ju je v krasno sobo, kjer je bila postelj bela kakor sneg, lepa miza, velike podobe, zrcalo in pri peči zofa. Tla so se lesketala kakor steklo, in na njih so bile preproge kakor samo cvetje, da se je ženica skoro bala stopiti nanje.
,,Tukaj bosta torej živela," je vclel grof in obrnivši se k drvarjevi ženi, še rekel: ,,Vam ni treba ne po-metati, ne postiljati, vse to uredi dekla."
BMili Bog! to je preveč!" je sklenila žena roke. »Gospod grof, jaz bom sama pospravljala, sama za krajši čas."
»Tudi lehko, kakor vama drago. Kadar bosta kaj zaželela, potegnita tukaj za vrvico, in strežaj bo takoj pri vaju. A zdaj odložita ter pojdita obedovat."
Drvar je postavil palico v kot, žena je dela košaro in veliko ruto na stol, pa sta šla za grofom.
Toda, prijateljčki moji, med južino in južino je razlika, in južina, ki sta jo dobivala drvar in žena v gradu, — da ste jo videli, kakšna je bila! Ali vam je bila kava, Ijubi moji, pa kolači, pa sirovo maslo, pa med, da se je miza šibila, vam pravim. In vendar naša znanca nista imela nič kaj posebne slasti do vsega tega; pri vsej tej krasoti jima je bilo nekam mučno.
Po južini je šel drvar v drvarnico drva klat, da bi mu prej minil čas. BV kuhinji se drva zmeraj po-trebujejo," je dejal.
BKakor vam drago! Lahko koljete tudi drva, če jih ravno hočete," je dejal grof, ,,ampak jesti morata pri moji mizi, kakor sem že rekel. Saj vesta, sam sem, nimam žene, ne otrok in vesel sem, ako se lahko s kom kaj pogovorim pri mizi."                      ^
In tako je ostalo. Skupno sta obedovala z grofom in kmalu sta bila čisto domača. Jedla sta kakor doma in nič se nista sramovala grofa.
Si   88    tS
In pa obedi, ti so vam bili šele dobri, ti! Mesa in pečenke in vina in piva je bilo, kolikor je kdo hotel.
Drvar se je jel rediti in žena je bila kmalu lepo rdeča in okrogla kakor krčmarica. Dobro jima je bilo kakor v raju, in gospoda grofa sta častila in Ijubila kakor Boga samega. Na nekdanjo bedo sta čista po-zabila, za prihodnost se pa še zmenila nista; saj jima ni mogcl nihče odvzeti te sreče.
Ko sta nekoč tako prišla k obedu, so prinesli strežaji kakor prejšnje časa nekoliko skled z različnim mesom na mizo. Naposled je prišel najstarejši sluga z veliko skledo, pokrito s pokrovko ter jo je postavil sredi mize.
Nato je nekaj zašepetal grofu na uho. Grof je prikimal ter dejal: »Draga moja, za hip moram oditi, a medtem jejta, kar hočeta, ampak srednje sklede se ne doteknita, tako vama povem. Kadar se vrnem, jo. odkrijem sam."
Gospod groi je odšel, a drvar in žena sta s tako slastjo zauživala obed, da ju je bilo veselje gledati.
Ko sta se bila že dovolj najedla, je velel drvar: ,,Prav do sitega se ne smem najesti, da bom lehko okusil tudi srednjo pokrito skledo."
,,Kaj je neki v njej ?" je dejala žcna ter zvedavo pogledovala na skledo, Mkje se vendar mudi grof toliko časa, vse mrzlo bo."
..Čudno se mi zdi to, zares čudno," je modroval mož, nše nikoli ni prišla na mizo pokrita skleda kakor danes. To ti mora biti nekaj posebnega, pravim."
Drvarica je ostala ter segla po skledi: ,,Kaj deš, če bi malo privzdignila pokrovko; vsaj videla bova, kaj je notri, saj ne bo nič ušlo, Bog nas varuj."
Mož ni rekel ne da, ne da ne, ker }e bil sam tudi radoveden. Ali žena ni Čakala na odgovor, počasi je dvigala pokrovko pa — frrrr| je zletel iz sklede krasen ptiček skozi okno na vrt. Ženi, ki je od strahu pre-bledela, je pala pokrovka iz rok.
ai  89 ia
„1 kaj pa delaš!" je vzkliknil mož, nna, zdaj pa imaš, kar si iskala."
V tem hipu je odprl groi vrata in videč, kaj se je zgodilo, je resno izpregovoril in rekel: „Ali tako izpolnjujeta mojo prepoved ? Kaj nimata v izobilju jedi na mizi? Ravno prepovedana skleda vaju je tako mikala. kaj ne? Vidiš, nesrečni Človek, jezil si se na Adama ter se širokoustil, da ne bt bil nikdar tako grešil kakor on. Jaz sem ti dal prav tako lahko prepoved, kakor Bog Adamu; dobro sta vedela, da vaju čaka prejšnja beda, če ne bosta poslušna, a zaman. Zate-gadclj nista vredna obžalovanja. Služabniki, peljite ne-hvaležneža iz gradu in naj mi ne prideta nikoli več pred oči!"
S solzami v očeh in vzdihovaje sta ostavila drvar in žena grad. Mož je vzel zopet sekiro v roko, tedaj žc zarjavelo, jo nabrusil ter hajdi v gozd na drva. Sekal je spet kakor svoje dni, v potu svojega obraza — ali na Adama se ni več jezil.