URN_NBN_SI_DOC-SNDMNGML

R epertoar slovenskih gledališč. 1867 do 1967. Popis prem ier in obnovitev. (U redniški odbor: Nevenka Gostiševa, Zora Koprivnikova, Janez Logar, M ir­ ko Mahnič, Dušan Moravec — glavni urednik —, Sm iljan Samec in Dušan Škedl.) V Ljubljani, Slovenski gleda­ liški muzej 1967. 760 str. s sl. 8°. Sestaviti pregled re p erto arja vseh slovenskih poklicnih gledališč za sto let ni p reprosta stvar. Virov sicer ni tako m alo: dosedanji podobni pre­ gledi (A nton T rsten jak , Ciril Debe­ vec, D ušan škedl, S m iljan Samec, D ušan M oravec, Pavel Strm šek, D u­ šan M evlja idr.), gledališki listi, leta­ ki in arhivi, poročila in drobci v ča­ sopisju in podobno. V endar vse to ni v celoti o h ran jen o ali p a je nepo­ polno ozirom a prem alo izčrpno, da bi v vseh pogledih zadostovalo. Pred­ vsem p a : razdrobljeno je n a več stra n i. A vtorji so m orali torej n a j­ prej zbrati, k ar je bilo doslej eviden­ tiran eg a, u red iti in n ato dopolnje­ vati. Odgovoriti pa je bilo tre b a tu d i n a nekaj načelnih vp rašan j. K daj je p red stav a »nova« in kdaj sam o po­ novitev prejšnje? Odločili so se, da bodo šteli predstavo za novo, če im a drugega režiserja, če je zasedba bi­ stveno sprem enjena ali če je delo uprizorjeno po večletnem presledku. K riterij je dovolj p reu d arjen , čeprav za starejšo dobo n ajb rž ni bil ravno lahak. D okaj zapleteno je vprašanje, kdo je av to r d ram atiziranega dela: av to r predloge ali d ram atizato r. P ri­ merov, ki govore za prvo ali drugo možnost, je mnogo. Odločili so se, da bodo ta k a dela uvrščali pod dram a- tizato rja, torej tako, kot je nav ad a že v bibliografiji. P ri vprašanju, ka­ tere sodelavce p ri uprizoritvi n a j n a ­ vajajo, vse (za starejšo dobo b i jih n iti ne mogli) ali le nekatere in ka­ tere, so se odločili tako, da bodo igral­ ce v celoti izpustili, od drugih sode­ lavcev pa upoštevali le najvažnejše. K njiga im a dva dela in kazala. Prvi del je kronološki popis predstav. R azdeljen je po gledaliških hišah tako, da je n ajp rej o vsaki podan kratek h isto riat, n ato p a v časovnem redu predstave. G ledališča si ne slede kronološko, kot bi pričakovali, tem ­ več takole: D ram a SNG v L jubljani (1722 predstav), O pera SNG v Ljub­ ljan i (868), SNG n a osvobojenem ozem lju (15), A kadem ija za gledali­ šče, radio, film in televizijo (51), M estno lutkovno gledališče v L jub­ ljan i (37), M estno gledališče lju b ljan ­ sko (168), E ksperim entalno gledali­ šče (16), M ladinsko gledališče (48), O der 57 (20), G ledališče ad hoc (10), Slovensko gledališče v T rstu — D ra­ m a (430), — O pera (23), D ram a SNG v M ariboru (663), O pera SNG v M a­ riboru (302), Slovensko ljudsko gle­ dališče v Celju (374), O krajno gleda­ lišče v P tu ju (199), Prešernovo gleda­ lišče v K ra n ju (101), G ledališče Slo­ venskega prim o rja v K opru (46). Vseh zabeleženih predstav je blizu 5100. Seveda to ne pom eni h k ra ti tu d i števila uprizoritev del v n aših poklic­ n ih gledališčih, saj je vsako delo n a­ vedeno tolikokrat, kolikokrat je bilo n a novo uprizorjeno. Vedeti tu d i mo­ ram o, da včasih izpolnjuje predstavo več k rajših del (zlasti pogosto pri baletu ), v R epertoarju pa je vsako delo obravnavano kot sam ostojna enota. Vpis predstave je podoben biblio­ grafskem u vpisu knjige ali članka: po določenem zaporedju so navedeni tisti podatki, ki so za predstavo ka­ rak terističn i in ki jo toliko označijo, d a je ni mogoče zam en jati s kako drugo. V endar pove vpis o predstavi precej več, kot je za sam o id en tifik a­ cijo potrebno. N ačelom a obsega tele elem ente: avtor, naslov, originalni naslov, podnaslov, ki običajno ozna­ čuje zvrst dela (d ram a, burka, n a­ ro d n a igra ipd.) in pove število de­ ja n j (delov, slik), dalje libretist, pre­ vajalec ali predelovalec, d atu m pre­ 124