Hfron cBosfio in £elezijansk® napraue. V LJUBLJANI. Zal. red Salezijancev. — Tiskala Katoliška Tiskarna. 1902 . Molili bomo slehrni dan za naše dobrotnike. Duhovnik Iv. Boško. Dofi Boško in salezijanske naprave. TISKALA »KATOLIŠKA TISKARNA*. 1902 . G$ 'b&Lf £ 2 ) OWH 4t>g y -p®p -»ni*- -^sk -*hk -*®- DOfl BOŠKO. Komu ni znano ime Janeza Boška? Italija ga je rodila; Francija in Španija ste ga slovesno sprejeli v svoja mesta; naj¬ imenitnejše evropske in amerikanske države, obrežja Azije in Afrike, so sprejela z ve¬ seljem njegove ustanove; in danes ga ime¬ nuje svojega očeta velika množica vrlih državljanov, gorečih duhovnov, neumornih misijonarjev in nebroj nadepolnih mlade¬ ničev. Janez Boško se je rodil dne 16. velikega srpana 1815 v malej vasici Bechi (r. Beki) blizu Castelnuovo v turinski nadškofiji. Ro¬ ditelji njegovi so bili revnega kmečkega stanu. Poklic njegov je bil odgojevati mla¬ dino. Janez Boško je že v prvi mladosti gojil srčno željo, posvetiti se duhovskemu 6 stanu, in večkrat je rekel svoji materi: „Ako postanem kedaj duhovnik, posvetiti hočem vse svoje moči mladini. Zbiral bodem dečke okoli sebe, jih ljubil, dajal jim dobre nauke, ter se trudil na vso moč, da si pridobim njih srca in duše za večno zveličanje." Besede, ki naznanjajo trdno vero in krščan¬ sko ljubezen. Leta 1841. je pričel v Turinu svoje apo¬ stolsko delovanje v prid revne in zapuščene, mladine z nedeljskim poukom katekizma. Leta 1846. ustanovi »Oratorij sv. Frančiška Šaleškega« in hospicij (zavetišče) z dnevno in večerno šolo. V kratkem je nabral v ta zavod lepo število mladeničev, ter jih dal izučiti v različnih rokodelstvih; bolj nadarjeni so pa obiskovali šolo. Iz tega zavoda so se vračali med svet pošteni rokodelci, časti¬ vredni državljani in goreči duhovniki. V kratkem so se razširile njegove na¬ prave po vsej Italiji, in pozneje tudi zunaj Italije. Ustanovila so se povsod nedeljska zabavišča, dnevne in večerne šole, šole za rokodelce in umetnike, zavetišča za uboge, zavodi za mladeniče srednjih stanov, mnogo¬ številne tiskarne in knjigarne, cerkve in kapele za ljudstvo, misijonske hiše za iz¬ seljence zlasti v Južni Ameriki, in za divjake. Ob njegovi smrti se je nahajalo v njegovih ustavih nad 200.000 gojencev. 7 * * * Janez Boško je bil milega značaja, blago- dušen in velikosrčen. Z veliko lahkoto se je učil; in kar je enkrat prebral ali čul, si je dobro ohranil v spominu. Bil je vešč zgodovinar, izvrsten pisatelj in dober go¬ vornik. Zapustil je književnosti okoli 70 knjig in knjižic za mladino in prosti narod, pisanih v krasnem slogu, in v klasičnem, lahko- umljivem jeziku. Njegova „Zgodovina Italije 1 ' se je tridesetkrat ponatisnila, in njegov mo¬ litvenik „Preskrbljen mladenič" (II Giovane provveduto) se je poslal med svet v več nego poldrugem milijonu proizvodih. Od njegovih gojencev je sedaj že več škofov in visokih cerkvenih dostojanstve¬ nikov, drugi so zopet znameniti učenjaki, spretni umetniki, ali sploh vrli državljani, kateri vsi hranijo iskreno hvaležnost onemu, ki jim je bil prijatelj, učitelj in naskrbnejši oče. Don Boško je umrl 31. prosinca 1888. Njegov pogreb je bil veličasten. Truplo njegovo počiva v Valsalice pri Turinu, v krasnem mavzoleju, katerega so mu postavili njegovi hvaležni častilci. Njegova blažena duša se pa veseli v nebesih, kjer prosi božjega blagoslova za svoje gojence in podpiratelje njegovih naprav. 8 Salezijanska dela katera je Don Boško ustanovil. Neki španski škof pripoveduje v svoji knjigi o Don Bosku in njegovih ustanovah naslednje: »Papež Leon XIII. in nekateri kardinali in prelati so se pogovarjali o Don Bosku. Potem, ko je papež slišal mnenje drugih, pravi: „Dela Janeza Boška so po našem mnenju čudovita, ter presegajo vse človeške moči. Mi si ne moremo tolmačiti, kako je mogel reven duhovnik brez vsakega sred¬ stva osnovati čudovite salezijanske ustanove, katere sedaj občuduje Evropa in Amerika. Nadčloveška dejanja izvirajo pa — na¬ daljuje papež — od Boga, ali od hudobnega duha; težnje teh dejanj pa pokažejo, ali je jedno ali drugo. V Don Bosku pa jaz vidim nekaj nad¬ človeškega, ki izvira od Boga; božja pre¬ vidnost namreč se kaže očitno v vsakem njegovem delovanju.« V istini ne bi mogel ponižen pastirček izvršiti tako mnogoštevilnih in čudovitih del brez izvanredne božje pomoči. * * * Don Boško, poln krščanske gorečnosti in navdušenosti, se je trudil vedno le za 9 čast božjo in blaginjo človeštva. Stavil je svoje trdno zaupanje v Marijo Pomočnico, vzel si je za vzor sv. Frančiška Šaleškega, katerega je posnemal v ljubeznivosti, in po katerem je tudi imenoval svoja dela in svoje duhovnike. (Salezijanci.) Pričetek njegovega delovanja je bil jako skromen. Pričel je z nedeljskim pouče¬ vanjem katekizma najubožnejših in zapu¬ ščenih mladeničev 8. grudna 1841 v žagradu cerkve sv. Frančiška Asiškega v Turinu. Iz tega skromnega pričetka razvila so se najrazličnejša dela. Ker pa sam ni zadostoval, da bi vzdržaval te svoje naprave, zbral je okoli sebe še drugih duhovnov, ki so vzrasli med njegovimi gojenci, ter tako osnoval Salezijansko družbo, iz katere izvira toliko dobrega za vse človeštvo. Sedaj si pa oglejmo nekoliko poglavitna dela, usta¬ novljena po Janezu Bosku, s katerimi se bavijo sedaj udje Salezijanske Družbe. Nedeljski oratoriji in zabavišča. — V teh se zbirajo ob nedeljah zapuščeni mladeniči ter se razveseljujejo z različnimi igrami, kakor je telovadba, letanje, skakanje, petje, godba, deklamacije, gledališče i. t. d. Zjutraj ob določeni uri imajo priliko pri¬ stopiti k spovedi in k sv. obhajilu, ter biti pri sv. maši in pri razlagi sv. evangelija. 10 - Popoldan je pouk krščanskega nauka v šoli, pevanje večernic 1 ) pridiga, oziroma raz¬ laga krščanskega nauka, blagoslov z Najsve¬ tejšim. Nato sledi prosta zabava do večera; a potem je ob zimskem času nekoliko šole. Med tednom nekateri dobri gospodje imenovani „Sodelovavci“ iščejo one, ki se nahajajo brez dela, a drugi jim ga pa pre¬ skrbe pri poštenih mojstrih. Večerne šole. — Skupno z nedeljskimi oratoriji se nahajajo navadno tudi vsak¬ danje večerne šole, kjer se podučujejo v branju, pisanju, risanju, petju, godbi i. t. d. Dnevne šole. — Za one mladeniče, ki so ali preslabo oblečeni, ali pa so preveč zanemarjeni, da bi mogli obiskovati javne šole, so ustanovljene dnevne šole. V nekaterih mestih so se odprle dnevne šole celo za mladeniče srednjih stanov, katerih stariši nočejo pošiljati v javne šole; ti mla¬ deniči plačujejo gotovo svoto, in dobiček se obrne v dobre namene. Sprejelo se je celo več javnih šol po raznih mestih in vaseh. Hospiciji ali zavetišča. — V zavetišča se sprejemajo oni ubogi in zapuščeni mla¬ deniči, ki so brez stanovanja, hrane, obleke ’) V Italiji ima tudi prosto ljudstvo navado peti ob nedeljah večernice v latinskem jeziku. — 11 in nadzorstva. V teh zavetiščih se podučujejo mladeniči v raznih rokodelstvih ali pa ob¬ iskujejo šolo. Rokodelski učenci imajo ve¬ černo, osnovno in obrtno šolo ; podučujejo se tudi v petju in godbi. Mnogi mladeniči, ki so dovršili svoje študije v takih zaveti¬ ščih, postali so uradniki, trgovci, profesorji, učitelji, vojaki ali duhovniki. Ne da bi omenjali Italije, se nahajajo taka zavetišča z velikimi delavnicami in šolami tudi v Parizu, Marziliji, Nizzi, Lilla, Lieži, Barceloni, Buenos-Ajres, Montevideo, St. Pavel, Nikteroy, Conception, Santiago, Bogota, Meksiki, Peru, Boliviji, Patagoniji itd. Kolegiji ali zavodi. — Za dijake sred¬ njih stanov je Don Boško ustanovil zavode ali kolegije, v katerih se tudi mnogo dobrega stori. Način vzgojevanja je tudi v teh za¬ vodih tak, da celo najslabši mladeniči dobč veselje do učenja ter se privadijo krščan¬ skemu in krepostnemu življenju, kar je podlaga vsej dobri vzgoji. V zavodih se plačuje od 24 do 35 lir na mesec, kakor že kraj in okoliščine zahtevajo. Ta plača je tako neznatna, da pride pouk popolnoma zastonj. Ustavi Marije Pomočnice za odrasle mladeniče, ki se želč posvetiti duhovskemu stanu. — Poklic k du- 12 — hovskemu stanu obudi se mnogokrat v mladeničih od 16 — 30 leta '). Da se v taki starosti zamorejo učiti latinščine in drugih predmetov, treba je zanje posebnih zavodov in šol, v katerih se pripravijo v malo letih tako, da lahko stopijo v modroslovske in bogoslovske šole. Taki zavodi so obrodili že obilo dobrega sadu; nad dva tisoč takih mladeničev ježe bilo posvečenih v mašnike, izmed katerih mnogi delujejo sedaj neumorno v salezi¬ janskih misijonih. Ti zavodi se vzdržujejo večinoma z milimi darovi, zato se tudi blagim in pre¬ možnim osebam toplo priporoča, da naj jih podpirajo. Misijoni. — Don Boško je poslal leta 1875 prve svoje misijonarje iz Italije v ljudo- vlado Argentino. To je bil skromen pričetek. Od tedaj pa je odpotovalo iz Turina vsako leto mnogo misijonarjev, tako da se jih nahaja sedaj nad tisoč, razkropljenih po raznih krajih Amerike, Afrike in Azije, kjer delujejo neumorno med izseljenci in divjaki ! ). Od prvih salezijanskih misijonarjev so po- ‘) Kaj tacega se mnogokrat zgodi sosebno med Italijani, med Poljaki in Nemci, ki se včasih prično učiti latinščine, ko so stari že nad 30 let. ‘) Samo v Ameriki imajo Salezijanci 106 zavodov in mnogo misijonskih hiš med divjaki. — 13 — stali trije škofje ') in eden apostolski prefekt. Naj omenimo zlasti misijonarje v severni Patagoniji, kateri imajo že mnogo misijon¬ skih postaj. Nadalje misijon v Candelari na Ognjeni Zemlji, in na otoku Dawson, kjer Salezijanci zbirajo divjake Fuegine v po¬ sebne naselbine; misijon v Aqua de Dios, kjer oskrbujejo nad tisoč gobovih; vikarijat Mendes in Gualaquizza (v Equatorju), misijon med Coroados v Braziliji itd. itd. Poljedelske šole. — Ker se je dandanes kmetijstvo jako razvilo, ter postalo predmet mnogih proučevanj, so se ustanovile tudi nekatere poljedelske šole po Italiji, Franciji in Ameriki za dečke in tudi za deklice. Le te so pod nadzorstvom sestrž Marije Pomočnice. Kdor vč kolikim nevarnostim so izpostav¬ ljeni dandanes mladeniči in deklice, bode lahko uvidel, da so ti zavodi, ustanovljeni po Janezu Bosku, velike važnosti in popol¬ noma primerni našemu času. Tiskarne. — Salezijanci imajo 24 tiskarn po raznih mestih 2 ) in eno veliko papirnico v vasici Mathi pri Turinu. Tiska se ogromno število knjig, skoro v vseh jezikih. Te ‘) Eden izmed njih je umrl 1. 1895. Zadela ga je nesreča na potovanju; z njim vred je našlo smrt še več drugih Salezijancev. 3 ) Izmed teh jih imajo nekaj tudi v Ameriki. — 14 tiskarne se imenujejo pravzaprav „tiskarske šole“, ker se v njih stotine mladeničev podučuje v tiskarstvu. Prva tiskarska šola, katero je ustanovil Don Boško, se nahaja v Turinu. Ima dvanajst velikih strojev, ki neprenehoma delujejo. Kakor druge salezi¬ janske tiskarne daje na svetlo obredne in bogoslovske knjige, knjige za duhovno pastirstvo, in poučne knjige za narod; zlasti pa izdaja šolske knjige, in njene izdaje laških, latinskih in grških pisateljev se povsod visoko cenijo, ter se zelo rabijo po šolah '). Cerkve. — Janez Boško in njegovi duhovniki so sezidali že nad tristo cerkva in javnih kapel. Glavne cerkve so: Marije Pomočnice *) in sv. Janeza Evangelista v Turinu, Presv. Srca v Rimu, sv. Janeza Evan¬ gelista v Buenos-Ayres, Presv. Srca v Bra¬ ziliji in v Londri; sv. Roze Limske v Villa Colon (Usaguay), Marija Pomočnica v Lut- tuch-u (Belgija), v Saria (Španija), Wiedmi (Patagonija), v Punt Arenas itd. itd. ‘) Šolske knjige na Laškem niso tako strogo določene, kakor v Avstriji; vsak ravnatelj šole si izbere one, katere mu najbolj prijajo, da imajo le potrdilo od nauč. ministerstva. 2 ) Le-ta cerkev je jedna izmed najkrasnejših v Turinu. Don Boško jo je sezidal z milimi darovi, katere so mu donašale imovite in blage osebe. 15 — Število v salezijanskih zavodih odgojenih mladeničev. Dandanes se nahaja nad 400 tisoč mla¬ deničev v raznih zavodih družbe Salezi¬ jancev, kjer se vzgajajo h krepostnemu živ¬ ljenju ter podučujejo v šolah ali pa v raz¬ ličnih rokodelstvih. Nad 40 tisoč se jih po¬ vrne vsako leto med svet kot dobri kristijani in vrli državljani. Najimenitnejši zavod je v Turinu (Via Cottolenga Nro. 32), kjer se na¬ haja nad 900 mladeničev, dijakov in roko¬ delskih učencev. Ta zavod kakor tudi mnogo drugih, se vzdržuje z milimi vsakdanjimi darovi, katere priskrbi Božja Previdnost. Sestre Marije Pomočnice. Kar store duhovniki Janeza Boška v prid moški mladini, to delujejo — vsaj kolikor dopuščajo razmere — v korist de¬ klicam sestre imenovane „Hčere Marije Po¬ močnice". Tudi ta red je Don Boško usta¬ novil, in sicer leta 1872. Hčere Marije Po¬ močnice so otvorile že skoro v vseh krajih sveta svoje zavode za deklice. Delujejo tudi na misijonih, kjer oskrbujejo šole, zavetišča, delavnice, bolnice itd. — 16 Salezijanski sotrudniki. Da je mogoče vzdrževati vse te mnogo¬ vrstne naprave, je ustanovil Don Boško družbo Salezijanskih sotrudnikov, katera je povsem podobna frančiškanskemu in do¬ minikanskemu tretjemu redu '); razlikuje se od njih le v tem, da imajo frančiškanski in dominikanski tretjeredniki namen gojiti po¬ božno življenje med onimi, ki žive med svetom; poglavitni namen salezijanskih sotrudnikov pa je pospeševati nravno in čednostno življenje med ljudstvom, in po zmožnosti delovati v prid revni in zapuščeni mladini. Družba Salezijanskih sotrudnikov je bila ustanovljena, potrjena in obdarovana z mnogimi odpustki od sv. Očeta Pija IX. Komaj dvajset let je minilo po ustanovitvi te družbe, a sedaj je že razširjena po vseh delih sveta, med vsemi stanovi, in šteje nad 150.000 udov. Pij IX. je hotel biti prvi v zapisniku Salezijanskih sotrudnikov, in na njegovo priporočilo so se dali vpisati mnogi kar¬ dinali in škofje. Ko je nekoč govoril o ') Salezijanski sotrudniki so deležni vseh od¬ pustkov, ki so podeljeni tretjerednikom sv. Fran¬ čiška Asiškega. Seznamek vseh odpustkov, podeljenih salezijanskim sotrudnikom, se nahaja v knjižici „So- trudniki Salezijanski", katera se podari vsakemu, ko se vpiše med sotrudnike. 17 — Salezijanskih sotrudnikih s svojimi kardinali, rekel je: „Salezijanski sotrudniki so pokli¬ cani, da store mnogo dobrega v prid svete cerkve in človeške družbe. Njih delovanje, ker ima posebni namen pomagati zapuščeni mladini, bode sčasoma postalo tako ime¬ nitno, da bodo pristopale k tej družbi ne samo posamezne osebe in družine, ampak celo mesta in vasi. Ravno radi tega jih jaz ljubim in podpiram sedaj, in jih bodem v prihodnje.“ Leon XIII. se je izjavil nekega dne Don Bosku samemu: „Jaz hočem biti ne samo so¬ delavec, ampak prvi delavec." Drugikrat je rekel zopet Don Bosku: „Kadarkoli govorite salezijanskim sotrudnikom, recite jim, da jih jaz blagoslavljam; da je namen družbi pre¬ prečiti duševni propad mladine; da morajo biti enega srca in ene misli: pomagati Vam, da dosežete namen, katerega si je stavila „Družba sv. Frančiška Šaleškega". Način, kako zamorejo „Sotrudniki Sale¬ zijanski" sodelovati, je označen v knjižici » Sotrudniki Salezijanski ali izkušeno sred¬ stvo družbi človeški koristiti s pospeševanjem nravnosti «. Ta knjižica skupno z vsprejem- nico se pošlje vsem salezijanskim sotrud¬ nikom in sotrudnicani. Vsaki mesec se pošlje tudi vsem sotrudnikom in sotrudnicam me¬ sečni list „Salezijansko poročilo", ki se tiska — 18 — v Turinu v laškem, francoskem, španskem, angleškem, nemškem in poljskem jeziku '). Salezijansko poročilo ima namen poučevati salezijanske sotrud- nike o delovanju „Pobožne družbe sv. Fran¬ čiška Šaleškega". Pošilja se vsakemu so- trudniku, v katerem koli jeziku ga zahteva, ne da bi se moralo plačevati kako določeno vsoto. Vsak ki ga prejema, pošlje v dar toliko, kolikor mu dopuščajo gmotne raz¬ mere in lastna radodarnost. Gotovo bi se premnogi pobožni kristjanje vpisali v to družbo, ako bi jo poznali. Radi tega pro¬ simo vse one blage osebe, katerim bode pričujoča knjižica prišla v roke, da razlože pravila in namen te družbe onim osebam, s katerimi se nahajajo v dotiki, ter jih vspod- bujajo, da se tudi one vpišejo v njo. Imena onih, ki žele na novo pristopiti k družbi Salezijanskih sotrudnikov, naj se pošljejo z naslovom vred v Turin (Via Cottolengo, Torino — Italia) ali pa: Ravnateljstvu Sale¬ zijanskega zavoda v Ljubljani ' 1 ). ') To „Salezijansko poročilo" se še ne tiska v slovenskem jeziku, ker je premalo slovenskih so¬ trudnikov in sotrudnic; vendar ga Slovenci lahko dobivajo v kakem drugem jeziku, sosebno v nemškem. ■■*) Tam, kjer jih je več, ki se žele vpisati v to družbo, naj kaka oseba zbere imena z naslovi dotičnih oseb ter naj jih pošlje v Turin ali pa tukajšnjemu ravnateljstvu. 19 — Izjave slavnih mož o Don Bosku. Državni poslanec Lastres izrazil se je v nekem svojem govoru na madridskem vse- učelišču tako-le: „Govoril bodem z edinim namenom pri¬ klicati vam v spomin slavnega moža, ter objaviti, kaj mu vse človeštvo dolguje radi njegovih premnogih zaslug. To, kar ga je storilo nesmrtnega, je nje¬ gova požrtvovalna delavnost kateri ni najti jednake, je njegova vstrajnost, ki premaga vse zapreke in ovire, je vse ono, kar dela Don Boška, enega izmed najslavnejših mož devetnajstega veka. On je bil človek, ki ni imel drugih teženj kakor koristiti človeštvu in žrtvovati vse v njegovo blaginjo." Končal je pa s sledečimi besedami: „Za vernega katoličana je Don Boško izvoljenec božji, svetnik; oni pa, ki niso katoliškega mišljenja, ne morejo tajiti, da je Don Boško velik filantrop (človekoljub), poln požrtvovalnosti. Za ene in za druge bode Don Boško v sedanjosti, še bolj pa v pri- hodnjosti izvanreden človek, kojemu ne¬ umorno življenje in nestevilne zasluge za človeštvo dajo pravico do nesmrtnosti." Barcelonski škof je zaklical v govoru, katerega je imel v svoji stolici ob obletnici Don Boskove smrti: - 20 „Kedo je bil Don Boško?“ in odgovori: ,,Don Boško je bil dika človeštva, ker se je kazal napolnjenega Kristusovega duha v svojem govorjenju in v svojih spisih; slava presv. Cerkve, in vseh redovnih ustanov, kojih duh in krepost so napolnjevali nje¬ govo srce in življenje. V njem se je pokazalo, kaj more človek storiti s pomočjo presv. Duha. Sinovi moji, danes smo obhajali spomin velikega moža, a jutri bodemo stavili cerkev velikemu svetniku." A. M. D. G. Št. 237. Častitemu ravnateljstvu salezijanskega zavoda v Ljubljani. Priloženi rokopis „Don Boško in salezijanske naprave" se sme dati v natis. Kn. šk. ordinarijat v Ljubljani, 19. januvarja 1902. Flis s. r. G. v. NARODNA rN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000510953