THOUGHTS
• j| (THOUGHTS) - Religious and Cultural Monthly in Slovenian language. Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Established) leta 1952 + Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urednik in upravnik (Editor and Manager) Fr. Metod Ogorevc, O.F.M., Baraga House, 19 A’Beckett Street, Kew, Vic. 3101 + Ureja (Production Editor) in računalniški prelom Katarina Mahnič + Naslov: MISLI, P.O.Box 197, Kew, Vic. 3101 + Tel. (03)9853 7787- Fax (03)9853 6176- E-mail: misli@infoxchange.net.au + Naročnina za leto 2000 je 15 avstralskih dolarjev, zunaj Avstralije letalsko 45 dolarjev + Naročnina se plačuje vnaprej + Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo + Prispevkov brez podpisa ne objavljamo + Za objavljene članke odgovarja pisec sam + Vnašanje in priprava strani (Typing and Lay-out): MISLI, 19 A’Beckett Street, Kew, Vic. 3101 + Tisk (Printing): Distinction Printing Pty. Ltd. (Simon Špacapan), 164 Victoria Street, Brunswick, Victoria 3056 -Tel. (03)9387 8488 -Fax (03)9380 2141.	ISSN	1443-8364
VELIKA NOČ je praznik novega življenja in upanja. Trpljenje in smrt nimata zadnje besede, pač jo imata radost in življenje.
Tokratne Misli so obogatene s fotografijami postaj križevega pota, ki ga je za dvorišče Baragovega doma iz gline izdelala in pobarvala melbournska umetnica, gospa Zorka Čemjak, lep komentar nanj pa je pripravil prof. Mirko Mahnič. Naj se tudi na tem mestu iskreno zahvalim Zorki za njeno delo, ki ji je zaradi pokanja gline naredilo veliko preglavic, vseeno pa gaje dokončala z ljubeznijo in potrpljenjem. Križev pot, ki ga vidite na fotografijah, je že tretji, ker sta bila dva prejšnja zaradi pokanja gline neuporabna. Naj ji Bog povrne za njen križev pot, ki ga je imela z izdelovanjem Jezusovega!
P. Ciril nam je pripravil svetoletno-velikonočni uvodni članek. Tone Gorjup nam zvesto pripravlja novice za rubriko Izpod Triglava, tokrat pa lahko preberete tudi njegov komentar na papežev obisk v Sveti deželi. Niti razvedrilna stran ne manjka. Če veste za kakšno dobro šalo, pa jo napišite in nam jo pošljite!
Poleg pirhov in potice naj vas skozi velikonočne praznike spremljata veselje in mir!
V
Videokasete iz Baragove knjižnice
NOVO! SLOVENSKI MLADINSKI KONCERTI V AVSTRALIJI 1975 - 1999, spominski video ob 25. slovenskem mladinskem koncertu, Melbourne, oktober 1999. Cena je 10 dolarjev.
NOVO! POSNETEK SLOVENSKEGA MLADINSKEGA KONCERTA 1999 V MELBOURNU, cena 25 dolarjev. Če naročite obe kaseti jih dobite za 30 dolarjev.
MLADINSKI KONCERT 1997 v Merrrylandsu, NSW, $10. IN LOVING MEMORY - Ema Pivk, Erančiškanka Brezmadežnega spočetja, 15. 6. 1915 - 5. 2. 1999. Cena videokasete pogrebne slovesnosti je 25 dolarjev.
ŠTAJERSKIH 7 - Jubilejni koncert ob 10-letnici, $25.-
SLOVENIA IS... videokaseta o Sloveniji v angleščini, ccna 2? dolarjev.
PAPEŽ JANEZ PAVEL V SLOVENIJI, obisk svetega očet» maja 1996. Cena $25.-
TAM NA VRTNI GREDI (30 minut) - pojeta Tanja Meža in Maja Lesjak, na citrah Marjan Marinšek. Cena $10.-
30-LETNICA SV. CIRILA IN METODA V KEWJU, triurni* videokaseta s slavnostnim programom Poživi plamen vere, ki je v tebi. Cena je 25 dolarjev.
BOŽIČNE PESMI, cena je 25 dolarjev.
LOVSTVO NA SLOVENSKEM - za vse navdušene lovce, cen# je 25 dolarjev.
KARAOKE - SLO III 11,1. del, cena je 25 dolarjev.
Prosimo, da k ceni naročenega prištejete tudi poštnino.
Slika na naslovnici je delo melbournske umetnice ZORKE ČERN J A^'
V	jubilejnem letu 2000 naj nas spremljata mir, ki ga simbolizira b«111 golobica, in ljubezen do Boga, do sočloveka in vsega stvarstva, ki i° predstavljata roki Kristusa in sv. Frančiška. Njuni prekrižani roki s*3 na malo drugačen način upodobljeni kot grb frančiškanskega reda.
misli
BOŽJE
IN
ČLOVEŠKE
NOV KORAK
O
za novo uipanjje
P. CIRIL A. BOŽIČ OFM
Leto 49, št. 4
Vil 2000
^°v korak za novo upanje ' P- Ciril A. Božič	-	stran	65
križev pot
' ^inko Beličič	-	stran	66
■*az sem z vami vse do konca sveta ^aPeževa poslanica za post 2000
- stran 68
duhovno premišljevanje na prostem križev pot ak. slik. Zorke Černjak ' Mirko Mahnič	-	stran	70
^v- Ciril in Metod Melbourne ' P- Metod	-	stran	72
Križem avstralske Slovenije
- stran 74
p
rančiškov svetni red (FSR) 2.
' P- Filip Rupnik	-	stran	79
' Veti Frančišek Asiški ' Marija Kmetova	-	stran	80
lonček iz Potoka
' P- Bazilij Valentin	- stran 82
v- Rafael Sydney
P- Valerijan	-	stran	84
' vseh vetrov	-	stran	87
'v- družina Adelaide p- Janez	-	stran	89
'Srt1a o slovenščini XIX.
Mirko Mahnič	-	stran	91
^P°d 1'riglava	-	stran	92
r'zanka in razvedrilo	- stran 94
V pomladi svetega leta 2000 sem na misijonu v Ljubljani, v župniji Presvetega Odrešenika v Kosezah, mladi župniji, stari 39 let. V tem zadnjem tednu marca doživljam veselost duhovne pomladi živahnega oltarnega občestva v njihovi cerkvi Marije, Božje Matere. Okrog župnišča pa že cveti forzicija. Moč pomladi je po zadnjem deževju pozelenila naše slovenske trate in priklicala v nasmeh zvončke, trobentice, narcise in marjetice - te naše prve krasilce pomladi. V tem prazničnem vzdušju novih življenjskih moči se naše glavno mesto Ljubljana preraja v misijonskem dogajanju z novim korakom za novo upanje. S to mislijo prihajam tudi k vam, dragi moji rojaki pod Južnim križem, v tem postnem času svetega leta in ob bližini zmagoslavja praznika Kristusovega vstajenja.
V sebi nosimo neuničljivo hrepenenje po življenju. Toda zadevamo ob tolike ovire: bolezen, trpljenje, še posebej smrt. Postni čas mora priti kot pride pomlad, da kosti ne ostanejo kosti, da sicer živi ne ostanemo mrtvi. “Svojega Duha vam dam, da oživite!” Tega Kristusovega Duha smo potrebni. V tem postnem času svetega leta 2000 naj bo torej naša molitev, naš post in miloščina naravnana na prošnjo k svojemu dobremu Bogu Stvarniku, Očetu, ki je poslal svojega Sina na svet, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju: Prosimo te, vedno nas poživljaj s svojo milostjo, da se bomo veselili življenja in sadov odrešenja.
Za nas kristjane, ki praznujemo veliko noč, je vrhunec velikega tedna velikonočno jutro, nedelja, ko se spominjamo Kristusovega vstajenja od mrtvih. Po starem izročilu ta dan duhovnik pozdravi vernike: “Gospod je vstal!” občestvo pa odgovori: “Resje vstal!” Današnji kristjani vidimo v Jezusovem vstajenju temeljno prvino svoje vere. Od Jezusovega vstajenja dalje nastaja ‘novo stvarstvo’. Tako je novozavezna izpoved Jezusovega trpljenja trojna:
Prvič: je sporočilo o nečem popolnoma novem, razglasitev kraljestva Boga in njegovega Kristusa. Drugič: je Božja dokončna zahteva do ljudi - kdor sliši to sporočilo Jezusovega vstajenja, se mora s svojim življenjem dati na voljo Kristusovemu vstajenju. In
M,
KRIŽEV POT
Omahnil sem v zelenino trt, od teže poletnega dneva strt, izdajalec samega sebe. Večer je poln dišav in sijaja, pes od tuje hiše name laja, dušo zaliva mrtva kaluža. Zgibljaji murv, šumot koruze, rdeče strehe daljnih vil -Ah, več ne razprostreti zbičanih peruti, na tihi veletok pozabe za vekomaj nocoj odpluti... »Vstani spod križa, hodi - veš za cilj!« VINKO BELIČIČ
-	tretjič: izpoved Jezusovega vstajenja je obljuba, da kar je Jezus začel s svojim vstajenjem, neprestano nastaja in bo po vsem svetu prišlo do dovršitve. Jezusova smrt na križu, smrt iz poslušne ljubezni, je smrt smrti, postala je novo življenje. Zato svet ne mineva, temveč je v nastajanju. Jezusovo bivanje in smrt za druge sta se izkazala kot vstajenje.
V pomenu Nove zaveze se Jezusovo vstajenje dogaja v človeški zgodovini, v življenju ljudi, z njegovim prikazovanjem pred pričami, torej s tem, da se srečuje z ljudmi in v njih pride v novo življenje. Kjer se uresničuje Jezusovo bivanje za druge, kjer se omogoča Božja ljubezen v medčloveškem in družbenem bivanju, Kristus telesno na novo živi. Jezusovo vstajenje se nadaljuje v človeški zgodovini, ker se od Božjega učlovečenja dalje Bog in Kristus dogajata v tej zgodovini. Vstali pa se ne izčrpa v tej zgodovini, je neprestano pred človekom, srečuje se z njim na vseh cestah sveta. Kristus je resnična človekova prihodnost-
V prazniku vstajenja, v prazniku Kristusove smrti if ponovnega vstajenja v življenje se združuje preteklo, sedanje in prihodnje v nedeljivo celoto. Praznik vstajenja nam govori o našem rojstvu, življenju, o naši smrti in ° tistem, kar bo iz te smrti kot nekaj duhovnega neuničlj ivo vstalo.
Na vsak način se velikonočna skrivnost kaže kot velika usodnost in velika resnica našega bivanja. Prek nje se oklepa naš krog med našim bivanjem na tem svetu i11 med večnostjo. Enkratnost našega zemeljskega življenj3 doživlja prav v velikonočni skrivnosti svoje onstransko potrdilo in pečat večnostnega.
Resje. Tudi mi premagujemo temne sile in rastemo i2 smrti v večno, veliko življenje. Velika noč nam spe* močno poudarja to veliko resnico življenja. Zato velik0 noč zares praznujmo kot poje pesem, v radosti i11 zmagoslavju, ker ima tudi naše življenje neizmern0 vrednost, pomen in smisel. Naj gotovost o njegov' navzočnosti vašo dušo napravi močno, pogumno, poln0 veselja- V moči Kristusovega vstajenja smo tudi n'1 sposobni narediti nov korak za novo upanje na pot' našega življenja.
Radostno in milosti polno veliko noč vam želim. BoS živi z vami in za vas! Mi pa bodimo njegove priče, s3J prejemamo milost na milost: V njegovi luči vse stvar' dobijo nov obraz. Naj bo z njo razsvetljeno vaše obličji
VSEMDCOČNI B0C, OČE LUČI, PO SVOJE!1} SINU SI PllNESEL VERNIKOM SIJAJ SlpJE SLAVEL.. PODELI NAM, NAJ N AMjf VELI KONIČNI PRAZNIKI TAKO -HtAZVNAMEJO HREPENENJE PO NfiBESIH; DA SE BOMO P0Pt)iA0MA PRENOVILI IN PRIŠLI V SLAVO VEČN^ELIKE NCCI.
4IZ BOGOs\žJA VELIKElOBOTE)
BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELI UREDNIŠTVO MISLI
JAZ SEM Z VAMI VSE DNI
DO KONCA SVETA
Poslanica njegove svetosti papeža Janeza Pavla II. za post 2000
Bratje in sestre!
1. Postni čas, ki je čas spreobrnjenja in sprave, ima v tem letu čisto poseben značaj, ker se umešča v obhajanje velikega jubileja leta 2000. Postni čas je namreč najvišja točka na tisti poti spreobrnjenja in sprave, ki jo jubilej kot leto Gospodove milosti predlaga vsem vernikom.
2. Obstaja suženjstvo, ki ga človek vsak dan doživlja in katerega globoke korenine odkriva v lastnem srcu. To suženjstvo se včasih kaže v dramatičnih in nezaslišanih oblikah, kot se je dogajalo ob velikih tragedijah 20. stoletja. Le-te so globoko zarezale v življenje neštetih skupnosti in ljudi, ki so postali žrtve surovega nasilja. Nasilna preseljevanja, načrtna iztrebljenja celih ljudstev in kršenje osnovnih pravic osebe so tragedije, ki žal še danes ponižuje človeštvo. Tudi v vsakdanjem življenju je človek vedno znova žrtev ali pa povzročitelj najrazličnejših oblik zlorab, sovraštva, zatiranja drugega ter laži. Človeštvo je zaznamovano z grehom. Njegov dramatični položaj nam kliče v spomin vznemirljiv klic apostola narodov: “Ni pravičnega, niti enega.”
3. Ravno spričo temnosti greha in človekove nesposobnosti, da bi se ga sam osvobodil, v vsem sijaju zasije Kristusovo delo odrešenja: “Njega je Bog javno določil, da bi bil s svojo krvjo orodje sprave, h kateri prideš po veri. Kristus je jagnje, kije odvzelo greh sveta. Z nami je delil človeško usodo “vse do smrti, in sicer smrti na križu”.
Cerkveni očetje zatrjujejo, da hudobni duh v Jezusu Kristusu napada celotno človeštvo in mu grozi s smrtjo, toda po zmagoviti moči vstajenja je človeštvo osvobojeno. Vstali Gospod zlomi moč smrti in človeku ponudi možnost, da po veri vstopi v občestvo z Bogom. Vernim se po delovanju Svetega Duha, kije “prvi dar”, podarja božje življenje. Odrešenje, izvršeno na križu, prenavlja vse vesolje in ustvarja spravo med Bogom in človekom ter med ljudmi.
4. Jubilej je milostni čas, ki nas vabi, da se še posebej odpremo usmiljenju Očeta, ki se je po Sinu sklonil do človeka, ter da se odpremo spravi, kije veliki Kristusov
dar. Zato mora to leto postati za kristjane in za vse ljudi blage volje dragocen trenutek srečanja s prenavljajočo močjo božje ljubezni, ki odpušča in uresničuje spravo-Bog podarja svoje usmiljenje vsakemu človeku, ki ga hoče sprejeti, čeprav je morda oddaljen in poln dvomov. S tem današnjemu človeku, kije naveličan povprečnosti in varljivih prividov, ponuja možnost, da stopi na pot življenja v polnosti. V tem smislu je postni čas v svetem letu 2000 v odličnem pomenu “milostni čas in dan rešitve” in nadvse primeren čas za to, da “se spravimo 1 Bogom”.
V	svetem letu daje Cerkev različne priložnosti za osebno in skupnostno spravo. Vsaka škofija je določil«1 kraje, na katerih morejo verniki doživeti posebno bližino Boga, ko v njegovi luči priznajo svoj greh in v moči zakramenta sprave stopijo na novo pot življenja. Poseben pomen ima romanje v Sveto deželo in Rim, ki sta zarad> svoje edinstvene vloge v zgodovini odrešenja izbrana kraja srečanja z Bogom. Kdo ne bi hotel vsaj v duh" poromati v tisto deželo, po kateri je pred dvatisoč let' stopal Gospod? Tam je “Beseda postala meso”, tam je obhodil vsa mesta in vasi, učil po njihovih shodnicah’ oznanjal evangelij kraljestva in ozdravljal vsako bolezen in vsako slabost”.
Tudi jaz si obetam, da bom prav v letošnjem post" poromal v Gospodovo deželo, k izvirom naše vere, ^ bom tam obhajal dva tisočletni jubilej učlovečenja.
5.	Pot spreobrnjenja vodi k spravi z Bogom in ^ polnosti novega življenja v Kristusu, to je k življenju vere, upanja in ljubezni. Te tri kreposti imenujem0 “božje”, ker se naravnost usmerjajo na Boga v njegovl skrivnosti. Obhajanje svetega leta zahteva od vsakeg11 kristjana, dapolneje in zavestneje živi te kreposti in zanj® pričuje.
Milost jubileja nas najprej nagiblje k prenovi osebne vere. Vera je v tem, da sprejemamo oznanilo0 velikonočni skrivnosti in s tem priznavamo, da se nam' umrlem in vstalem Kristusu podarja zveličanje. Njen111 vsak dan sproti izročamo svoje življenje. V vefl
sPrejemamo Gospodove odločitve za nas v gotovosti, ^a nas ljubi. Vera je človekov “da”, človekov “amen” ^°gu.
Zajude, kristjane in muslimane je vzor človeka vere °cak Abraham. Popolnoma seje zanesel na božjo obljubo 'n sledil njegovemu glasu, ki gaje klical na neznana pota. ^era nam pomaga odkrivati znamenja ljubeče božje navzočnosti v stvarstvu, v ljudeh, v dogodkih zgodovine ln še posebej v Kristusovem delu in oznanilu. Vera Umerja naš pogled onkraj nas samih, onkraj tega,
^ar se vidi.
Nadalje nas Gospod po milosti jubileja vabi, da Vnovič prebudimo v sebi krepost upanja, kristjanov čas je zaznamovan s pričakovanjem večne svatbe, ki jo vsak dan vnaprej doživlja pri evharističnem obredu. Tako nahranjata tisto uPanje, ki teku časa odvzema značaj nenehnega Ponavljanja in mu podeluje njegov izvirni smisel.
^ krepostjo upanja kristjan pričuje za to, da Rodovina kljub vsemu zlu in vsem omejenostim skriva v sebi kal dobrega, tisto kal, ki bo v J °sPodovi moči v polnosti pognala. Zato kristjan rez strahu stopa novemu tisočletju naproti in se sP°prijema z izzivi in pričakovanji prihodnosti v ^Upljivi gotovosti, ki se poraja iz vere v 10spodovo obljubo.
končno nas Gospod ob tem jubileju vabi, naj j^ova prižgemo ogenj krščanske ljubezni. Božje raljestvo, ki ga bo Kristus v polnem sijaju razodel koncu časov, je že navzoče tam, kjer ljudje v skladu z božjo voljo. Cerkev je poklicana. Pričuje za to, kar ji je lastno, namreč za ^dsebojno občestvo, za mir in za ljubezen.
rsčanska skupnost se pri opravljanju svojega j^lanstva zaveda, daje vera brez del mrtva. Prek , u°ezni kristjan ponavzočuje božjo ljubezen do ^ Za kristjana ljubezen ni le gesta ali ideal,
Pak je podaljšanje navzočnosti Kristusa, ki °^arja sam sebe.
ostni čas vabi vse, bogate in revne, da z ^ 'kodušnimi dejanji krščanske ljubezni ponavzočujejo r,stusovo ljubezen. S tem udejanjamo zahtevo po °boditvi in po bratstvu, ki jih srečujemo že v Svetem S|"u in ki nam jih obhajanje svetega leta vnovič kliče sP°min. Starodavni judovski jubilej je namreč zahteval °r>oditev sužnjev, odpustitev dolgov in pomoč (,°8irn. Dandanes cele množice ljudi, zlasti v deželah ^ tretjega sveta, trpijo zaradi novih suženjstev in Sebno hude revščine. Njihov krik bolečine in obupa
mora naleteti na odprta ušesa in odprte roke pri vseh, ki stopajo na pot obhajanja jubileja. Kako bi mogli prositi Boga za milost jubileja, če pa smo slepi za potrebe ubogih, če si ne prizadevamo, da bi vsem zagotovili to, kar potrebujejo za dostojno preživljanje.
6.	“Jaz sem z vami vse dni do konca sveta”. Te Jezusove besede nam zagotavljajo, da pri oznanjevanju in udejanjanju evangelija krščanske ljubezni nismo sami. Tudi v tem postnem času v letu 2000 nas Gospod vabi,
I. postaja: Pilat obsodi Jezusa na smrt
da se vrnemo k Očetu, ki nas pričakuje z odprtimi rokami, da bi nas preoblikoval v živa in učinkovita znamenja njegove usmiljene ljubezni.
Mariji, ki je mati vseh trpečih in mati božjega usmiljenja, izročamo svoje namene in načrte. Ona naj bo svetla zvezda na naši poti v novo tisočletje.
S temi željami kličem na vse blagoslov troedinega Boga, ki je počelo in dovršitev vseh stvari.
Povzeto po tedniku Družina
Miti;
Duhovno premišljevanje na prostem
Križev pot akademske slikarke Zorke Černjak iz Melbourna
Mirko Mahnič
Spomin na Jezusovo pot s križem, t. i. ‘križev pot’ živi pri Slovencih v bogati književni in likovni obdelavi. Oglejmo si nekaj primerov slednjega.
Naš prvi križev pot je iz leta 1653 s petimi poslikanimi kapelicami na prostem v Stepanji vasi pri Ljubljani. Leta 1679 je Valvasor natisnil 17 bakrorezov s prizori Kristusovega trpljenja. V 18. stoletju so križev pot oblikovali naši baročni slikarji Metzinger, Cebej, Potočnik in še nekateri, Bergant pa 1766 za cisterijansko cerkev v Stični. V tej dobi in kasneje je pri nas veliko romarskih vzpetin s 14 kapelicami ob poti do cerkve na vrhu s kipi in podobami Kristusovega križevega pota: Hribec pri Škofji Loki, Grad pri Slovenj Gradcu, Kamnik, sv. Rok nad Šmarjem pri Jelšah, Žalostna gora pri Mokronogu. Znamenit je križev pot Leopolda Layerja (1752-1828), slikarja brezjanske Matere božje (Tržič,
zatem Škofovi zavodi, zdaj zgubljen). V 20. stoletju sta med pomembnejšimi ustvarjalci križevega pota slikaf Tone Kralj po Primorskem in kipar France Gorše z relief' v ljubljanski stolnici. (Vsi zgornji podatki i2 1 Enciklopedije Slovenija, 6. knjiga, str. 22.) Posebne lepote in pomena v našem času je križev pot slikarjev Janeza Mežana v Plečnikovi cerkvi v Bogojini in Franci Zupeta - Krištofa na Gradišču pri Vipavi.
Za letošnjo veliko noč pa bodo tudi avstralski Slovenc' dobili svoj križev pot na prostem in tako uresničili nOv stik z versko-umetnostnim izročilom stare domovin®' vzidali ga bodo na cerkvenem dvorišču Baragovega verskega in kulturnega središča v Melbournu.
Naredila ga je akademska slikarka in keramičark^ Zorka Černjak v štirinajstih glinenih reliefih.
Bili smo povabljeni v njeno delavnico in bili navzoč' ;
Pri gnetenju Trpinovih postaj. Vedeli smo, da so prav vse že dokončane podobe pri peki razpokale in daje bilo treba začeti od kraja. Zato smo toliko bolj občudovali njen ponovni poskus, ki ga je opravljala brez jeze in zagrenjenosti, narobe, z veseljem, posebno ker ji je bila dana možnost za izboljšave: novo poglabljanje vsebine
in izpovedi, boljšanje oblike ter potrebno povečanje mer in usklajevanje sorazmerij.
Odpovedala se je običajnemu ozadju, kulisariji in množici, ker je v njih videla motnjo za prikaz bistvenega
-	omejila se je na govorico drobnosti: le roke, le prsti, samo dlani, le odprta in zaprta usta in oči, solze in kri -
Vedno bo dober dan za tiste, ki imajo dobroto srca, za tiste, ki imajo sončno dušo. Vedno bo dober dan prav do dne, do tistega dobrega dne, ki mu ne bo konca.
in tako zdržno, zatajevano, prej zašepetano kot glasno, predvsem pa izvirno skrčila vsako postajo na njeno prajedro, na temeljno znamenje in pomen, na simbol, ki se ob njem spomniš na starokrščansko skromne, a miselno in duhovno zgovorne like (ribe, golob, palmova veja, svetilka). In zdi se, daje za sodobnega človeka ta na poglavitno in nujno zmanjšan prikaz pričevalnejši in globoko resničnejši kot z dogodki še tako razsipno popisana ploskev.
V	spominu so nam ostala različna Kristusova usta -trpka, izsušena, krvava, rahlo odprta, mrtva - in silovita, skoraj enopotezna izpoved posameznih postaj: Pilatova, sramotenja in bičanja, treh padcev, na smrt žalostne' Matere, križanja, smrti, ko iz gline celo zaslišiš psovanje sodrge in tožne klice in krike Mučenca in žalovanje nevidno navzoče narave in stvarstva.
Svojo potrebno nalogo so opravile barve, ki so vseskoz preproste, neposredne, v soglasju s celotno zamislijo - brez umetelnih odtenkov, nanosov, prelivov, natanko v duhu naših starih lesenih in kamenih, z ljudsko roko izdelanih in pobarvanih kipov svetnikov in predvsem Matere božje. Toda kljub poenostavljenim barvam je natanko Čutiti tako osenčenost kot tudi nadvse nazorno izbočenost.
Umetniško delo Zorke Čemjak bo zagotovo nudilo priložnost za srečavanja z lepoto in nič manj za duhovno premišljevanje. Saj tak je namen vsake umetnine.
Joseph Folliet
sv« cini m metod
MELBOURNE
p. Metod Ogorevc, OFM
SS. Cyril & Methodius Slovenian Mission
Baraga House, 19 A'Beckett St.
Kew, Vic. 3101
Tel.: (03)9853 8118 in (03) 9853 7787 Mobile: 0412 555 840 Fax: (03) 9853 6176 Dom počitka - Mother Romana Home 11-15 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 Tel. in Fax: (03) 9853 1054
KRST
STEPHEN FRANK PRETNAR, sin Johna Pretnarja in Ana Marije roj. Gombač, je bil krščen v naši cerkvi
11.	3.2000. Botra sta bila Frank Gombač in Doris White. Družina živi v Flallamu.
POROKI
SUSAN MARINIČ, Dandenong North, hči Johna Mariniča in Fanice Simunovič iz Springvala, ter PAUL COOMBER, Dandenong North, sin Ronalda Jamesa Coomberja in Sandre Doman, sta se poročila v naši cerkvi
4.	marca 2000. Priči sta bila Troy Danns in Ilona Laino.
VID POVALEJ IN VALERIJA SOK sta na poroko prišla iz Slovenije (Zaplana pri Vrhniki) in se v naši cerkvi poročila prav tako 4. marca 2000. Priči sta bila Florijan Cvetko Škraba in Vera Škraba.
POGREBI
JANKO (IVAN) DAMIŠ iz Thomastowna je umrl 4. marca 2000 na domu pri hčerki Bernardi; nenadoma, za srčnim infarktom. Rojenje bil 28. decembra 1934 pri sv. Miklavžu pri Ormožu kot najmlajši od osmih otrok. Izučil seje za vinogradnika. Njegova mama, kije umrla stara 94 let, je pokopala moža (Jankovega očeta) in sedem otrok. Janko je bil zadnji in je umrl najstarejši. Njegov brat dvojček je umrl 41 let star. Enajstega julija 1959 se je pri sv. Miklavžu poročil z Angelo, roj. Podgorelec. Dom sta si najprej zgl adila v Hermancih pri sv. Miklavžu, kjer so se jima rodile vse tri hčerke: Romana (poročena Vrečko), Bernarda (proročena Knight) in Valerija (poročena Cogoi). Leta 1971 je družina prišla v Avstralijo in so nekaj časa živeli po različnih delih Melbourna, dokler si niso leta 1974 kupili hiše v Lalorju. lam so živeli sedem let, potem pa je bil njihov dom do danes v
Thomastovvnu. Z Angelo imata šest vnukov, po vsaki hčerki dva. Rad je prepeval, pel je tudi na društvu v Elthamu. Po srcu in v vedenju je bil dobričina. Že prej, posebno pa v mojem času, sta z ženo Angelo veliko pomagala v našem verskem središču: skupaj z drugimi sortirala in zlagala revije in časopise, sodelovala pri čistilnih in drugih akcijah našega središča in tudi kot posameznika. Pogrešal ga bom kot malega, dobrega človeka, na katerega sem lahko računal in se nanj zanesel-
V	torek 7. 3. smo zanj molili rožni venec, naslednji dan, 8. 3., pa smo imeli pogrebno sv. mašo. Pokopan je na pokopališču na Keilorju.
AVGUST UREK iz Geelonga je umrl 9. 3. 2000 v bolnici v Geelongu. Rojen je bil 9. 6. 1929 v Dobovi. P° poklicu je bil orodjar. Edini brat je že pokojni. ^ Avstralijo je prišel leta 1950; najprej v kamp Bonegilla-potem pa v Geelong. Že v kampu (1.1950) seje poročil t Zoro, roj. Zatkovič (žena je že sedem let pokojna). Otrok nista imela. Pogrebno sv. mašo zanj sem opravil v cerkvi Sacred Heart v Geelongu, pokopan pa je zraven žene na pokopališču v Flightonu.
ZAHVALA
Po dolgi bolezni nas je za vedno zapustila naša Zofija Pavletič.
Bog ji daj miren počitek.
Najlepša hvala vsem, ki so pomagali: patru Metodu, Društvu sv. Eme in ženskam za prinešeno pecivo. Prisrčna hvala za darovano cvetje< napisana sožalja in darove za Diabetes Australia-Žalujoči mož Stanislav in vsa družina Zbogom, za večno te bomo nosili v naših srcih-
II. postaja: Jezus vzame križ na svoje rame
POSTNO ROMANJE - O njem vam
pišem že pred 8. aprilom, ko smo šli z avtobusom na postno romanje v Yarragon, Vic. Obiskali smo tudi ‘glasbeno vas’, Musical Village v Damumu. Pri maši in kasneje se nam je pridružilo tudi nekaj rojakov iz Morwella in okolice.
RAFAEL BLAŽIČ iz North Fitzroya je 9.3.2000 umrl 2a pljučnim rakom v St. Vincent Hospital, Melbourne. Rodil seje 28. 2. 1936 v Kanalu ob Soči. V Avstralijo je Prišel leta 1961. Bil je samski. Delal je v glavnem na železnici in v gradbeništvu. V Sloveniji ima tri sestre, brat pa je pred dvema letoma umrl. Pred dobrim letom Je Rafael zbolel za rakom, kije bil v veliki meri posledica dolgoletnega dela z azbestom. Pogrebna sv. maša je bila v naši cerkvi 21. 3., pokopan pa je na pokopališču na Keilorju. Za njegov dostojni pogreb seje zavzel njegov Prijatelj in delodajalec John Ravensak.
naselila v Moorabbinu. Zolka je še naprej delala kot odlična krojačica in šivilja. Že dlje časa je bolehala, zadnje mesece pa počasi ugašala. Poleg moža, hčerk in sester zapušča tudi štiri vnuke in dva pravnuka. Rožni venec zanjo smo imeli v naši cerkvi v nedeljo,'26. marca, v ponedeljek pa pogrebno mašo in pogreb na pokopališču v Springvalu.
PASTORALNI SVET - Na praznik sv. Jožefa,
19. marca, so bile v Kewju volitve treh predstavnikov pastoralnega sveta iz cerkvenega občestva. Največ glasov so dobili Tilka Lenko, Andrew Fistrič in Lydia Bratina. Za predstavnika cerkvene skupnosti iz Geelonga je bil 12. marca izvoljen Jože Markovič, iz St. Albansa pa Marko Zitterschlager. Poleg omenjenih so člani pastoralnega sveta ‘po službi’: Olga Bogovič, društvo sv. Eme; Fani Šajn, molitvena skupina, krasilke, čistilke; Veronika Smrdel, Slomškova šola; Metka McKean, pevski zbor; Draga Gelt, kulturni odbor, tečaj slovenščine za odrasle; Marija Oppelt, knjižnica; Katarina Mahnič, Misli; Tone Mikuš, čistilci okolice; Veronika Ferfolja, arhiv; Simon Špacapan, predsednik zaupnikov Doma matere Romane. Prvi namen pastoralnega sveta je močnejša povezanost in usklajenost med vsemi skupinami, dejavnostmi v našem središču. Sestanki bodo na dva meseca. Na predstavnike pastoralnega sveta se lahko obrnete, če želite za naše središče kaj predlagati, pripomniti ali na kakšen drugačen način prispevati k napredku.
ŽOFIJA PAVLETIČ iz Moorabbina je umrla 22. 3. 2°00 v bolnici v Box Hillu. Rodila seje 12. 4. 1912 v °nibravi pri Prvačni na Primorskem kot tretja od osmih ^trok. Dve sestri še živita v Sloveniji in ena v Italiji, ^gi pa so pokojni. Osemnajstletna je Šla k svoji teti v f^e*andrijo, Egipt, kjer je delala več let kot krojačica in Slv'lja. Leta 1937 seje spoznala s Stanislavom Pavletičem k ^ve leti kasneje (februar 1937) sta se poročila. Še v ^Siptu sta se jima rodila Marija Tereza in Danica nt°nija. Leta 1952 je družina prišla v Avstralijo in se
^lsli. apni 2000
OBISK IZ SLOVENIJE - V nedeljo, 26.
marca, nas je z diapozitivi in komentarjem ob njih obiskal prof. športne vzgoje na škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu nad Ljubjano, gospod Andrej Kokalj. Poleg posnetkov Ljubljane, Škofovih zavodov in slovenskih hribov nam je predstavil tudi zahtevno športno plezanje v različnih delih sveta. Zanimivo je bilo izvedeti, da ima Avstralija plezalne smeri, ki so dvakrat bolj zahtevne kot tiste v Evropi. Organizacijo obiska v verskem središču je sprejel in speljal SNS VIC.
73
CERKVENI PEVSKI ZBOR bogati nove člane, posebno jim manjka sopranov. Vaje so ob
..... sredah od osmih do pol desetih zvečer, nedeljska bogoslužja, sodeluje pa tudi pri različnih
prireditvah v našem središču in drugod. Moški del	i,ci	DA7DnDPn	u
pevskega zboraje npr. prejel priznanje za sodelovanje	VELIKONOČNI RAZPORED boste
na 7. slovenskem festivalu. Pevski zbor vabi v svoje vrste dobili s pismom po pošti.
p. Metod
k
rižem
AVSTRALSKE SLOVENIJE
Z/adlmijie iraovice iz Kraljič Joe dežele
K dopisu o pokojnem Antonu Vogrinu lahko dodam zahvalo njegove vdove Jane Vogrin za vsoto 350 dolarjev, ki smo jo zbrali na koncertu 45-letnice Planinke. Jana je brisbanski slovenski skupnosti izrazila posebno toplo zahvalo za potrebno pomoč.
V ponedeljek, 6. marca, je v brisbanski Mater Hospital umrl dolga leta preizkušam rojak JARO KOKL. Rojen je bil 15. septembra 1930 v Poljčanah na Štajerskem. V Avstralijo (Sydney) je prišel že pred 44 leti. Po poklicu je bil učitelj, a je v Sydneyju vozil tovornjak. Zadnjih 17 let je bil paraliziran zaradi skleroze multiplex in odvisen od oskrbe. Po njegovi želji je iz Sydneyja prišel v brisbanski Multiple Sclerosis Centre v Dutton Parku, kjer je bil zadovoljen s prijaznim osebjem. Veselje bil vsakega našega obiska, kakor tudi obiska slovenskih duhovnikov patra Valerijana in patra Filipa. Večkrat smo ga s posebnim avtomobilom pripeljali na naše društvene prireditve, za kar je bil vedno hvaležen. Proti koncu pa je tudi že sam prišel s posebnim taksijem na Planinko. Čeprav je s težavo govoril, je bil do konca bistrega uma in je imel tudi smisel za humor. Od Jarota smo se poslovili 13. marca v krematoriju Mt Gravatt, od koder bo njegov pepel poslan v Slovenijo, kjer je zapustil sestro Daljo in Viljo z družinami.
V nedeljo, 18. marca, pa smo imeli v društveni dvorani Planinke radijski občni zbor. Kot ponavadi se nas je zbrala majhna skupina. Po 14 letih sva z možem zaradi oddaljenosti in zdravja prenehala z radijskimi oddajami. Hvala Bogu in tudi dobrim rojakom pa nas bo naša
pesem in slovenska beseda še naprej povezovala prek radijskih valov. Izvoljen je bil novi radijski odbor 4EB: Konvincr Jože Vah, tajnica Olga Creevey, blagajničarka Marica Podobnik ter Frank Motika in Mirko Cuderman-
Lep pozdrav!
ANICA CUDERMAN, MT MEE, QLD
Veterani Smowyja —
olkranime našo zgodllovJm)
V	soboto, 15. januarja, smo veterani Snowyja v Sydneyju ustanovili Zvezo slovenskih veteranov Snowyja-Avstralija (ZSVSA). Odločili smo se, da imaj0 pravico biti člani te zveze le veterani in njihovi svoje' (soproga/soprog, sin/hči). Izjema je le pater Filip Rupnik’ ki predstavlja dr. Ivana Mikulo in patra Bernard3 Ambrožiča, ki sta skrbela za duhovno povezavo slovenskih snowyjevcev. V odboru zveze so veterani)Z različnih krajev Avstralije, in ne samo veterani, tud1 mlajšo, našo drugo generacijo, zastopajo trije člani.
Častna predsednica zveze je Tanya Pliberšek MP članica avstralskega zveznega parlamenta. Predsednik je Milan Ličan, podpredsednik Stanko Ogrizek, tajn'^ Ivan Kobal in blagajnik Ivan Cah. Člani odbora pa Pamela de Majnik, Franc Erpič, Anton Glavica, Ival1 Legiša, Ivanka Bole, Aleksander Bole, Zvono Spilaf' Janez Erpič in Romeo Iskra.
Cilji zveze so: skrb za avtentično ohranjanje zgodovin^ zbiranje arhiva in sodelovanje z že obstoječimi akcija*11' v tej smeri, skrb za vzdrževanje slovenske zastave v Coomi, tradicionalna vsakoletna srečanja veterano'1' povezovanje z organizatorjem letošnjega koncert
slovensko-irskega prijateljstva za veterane in njihove Prijatelje v Coomi, Sydneyju in Melbournu, članska evidenca še živečih veteranov in drugo.
Geslo naše zveze je: Ohranimo našo zgodovino!
Prosimo veterane Snowyja, da postanejo naši člani, ^a nadaljnje informacije kličite Ivana Kobala na telefon (02)9638 4554.
MILAN LIČAN, IVAN KOBAL, SYDNEY
kot o p. Benotu in p. Klavdiju, jih vseeno ni dovolj. Kakšen uspeh bi bil, če bi vsak Slovenec, ki gaje poznal, opisal vsaj en spomin nanj in s tem obogatil naš arhiv. Kot sem že zadnjič omenila, če želite je izročena informacija v obliki starejših dokumetov ali spominov
Ji oizvedovamje Ali kdo ve, kje je JOŽE KONČAK, doma iz Škofje Loke, ki je živel na 8/70 Church Street, Hawthorn v Melbournu. Išče ga sestra Milka. Kakršno koli '"toimacijo sporočite na uredništvo Misli. Že vnaprej najlepša hvala.
M esečmo poročilo arllniva verskega središča, v JfVewjiii
Kot sem omenila že v marčevi številki Misli, smo začeli akcijo za zbiranje gradiva patra Benota Korbiča in patra Klavdija Okorna. Trenutno ne gre z njo nikamor, saj se 1)1 javil še nihče. Kaj pa zdaj? Še enkrat vas vljudno P°vabim k sodelovanju pri zbiranju gradiva o teh patrih. ^aJ bo to pismo ali vabilo, lahko sami opišete vaše Pomine ali jih posnamete na magnetofonski trak, morda "natc celo kakšno sliko. Ni treba, da nam date original;
nam ga posodite, bom naredila kvalitetno kopijo in Vani original vrnila.
Lepo, lepo vas prosim za vašo pomoč. V tej številki *Crn nameravala začeti z akcijo zbiranja gradiva patra
Adolfa Pivka. Ne glede na trenutni neuspeh prve akcije, ^Predujem z načrtom. Verjetno se jih več od vas ^Potninja patra Rudolfa Pivka. Saj je bilo, ko je prišel
>et;
4vs
Avi
a 1953 s Kitajske v Sydney, že več Slovencev v
straliji in je potem več let delal med Slovenci v
»Miji.
dišala sem na primer, da seje res potrudil najti službo 11 s'anovanje pri dobrih družinah slovenskim dekletom, *° da jim ni bilo treba ostati v izseljenskih taboriščih, 'je p pjvk morda kdaj pomagal vam ali vi njemu? Ste je . rn°rda nasprotovali? Iz Misli in Slovenske kronike p Jasno, da se v Sydneyju niso vsi strinjali s patrom ■ 'vkom, ne piše pa zakaj. Se morda vi spominjate, kako '*o med Slovenci v Sydneyju v petdestih letih? To so ^ 1110 primeri - vsak spomin ali slika ali košček papirja °'° dobrodošli v našem arhivu. ePrav imamo v arhivu več informacij o patru Pivku
III. postaja: Jezus pade prvič pod križem
lahko štirideset let nedosegljiva, saj gradivo ni namenjeno za izdajanje v Mislih ali kakšni drugi publikaciji. Namen zbiranja gradiva je ohranjanje informacij za naslednje generacije, da zgodba povojnih slovenskih izseljencev ne bo za vekomaj izgubljena.
Vse gradivo o življenju Slovencev v Avstraliji, zasebno ali uradno, je izredno pomembno, in bo v našem arhivu vedno prostor zanj.
Gradivo lahko izročite patru Metodu, ki bo skrbel, da me počaka v arhivu, ali meni neposredno. Ker se trenutno selim, ne vem telefonske številke, toda takoj ko jo bom dobila, jo bom sporočila patru Metodu. Moj E-mail naslov je vferfolj@arts.adelaide.edu.au, moj poštni naslov pa Veronika Ferfolja, c/o Dept of History, University of Adelaide, Adelaide 5005, Australia.
Lep pozdrav do naslednjega poročila!
VERONIKA FERFOLJA, ADELAIDE, S.A.
SLOVENSKA HIŠA
Projekt Slovenska hiša v času olimpijskih iger 2000 v Sydneyju bo potekal na treh lokacijah: Slovenska hiša (99 York Street, t.j. v samem centru mesta), Slovenska gostilna (takoj zraven Slovenske hiše v baru Serigo) ter vhodna avla Sydney Mutual House (na križišču York Street in Market Street).
Prostori, namenjeni Slovenski hiši so v 13. nadstropju na 181 kvadratnih metrih. Poleg najema prostora bodo na voljo recepcija, pisarna, bar itd.
V	drugem nadstropju so konferenčne dvorane z vso potrebno audio in video tehniko. Uradna otvoritev Slovenske hiše bo 10. septembra 2000. Odprta bo vsak dan od 12. do 24. ure. Med predstavitvijo slovenskih posebnosti bo tudi kotiček - predstavitev slovenskih dosežkov iz Avstralije.
po raznih drugih predelih mesta bo promocija Radenske in seveda same Slovenije. V gostilni bo slovenski par delil prospekte o Sloveniji. Uradna otvoritev gostilne bo 10. septembra 2000.
GOSPODARSKO SREČANJE
Srečanje slovenskih in avstralskih gospodarstvenikov pripravlja Alfred Brežnik in bo na programu dan pred otvoritvijo olimpijskih iger, 14. septembra 2000. Srečanje bo v vladni stolpnici 44 Grosvenor Place, v 44. nadstropju. Prostore bo brezplačno odstopilo avstralsko ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem.
OSTALA DOGAJANJA
- V času OI bo uradna otvoritev z udeležbo slovenskih političnih funkcionarjev, športnikov in novinarjev
- sprejem predsednika Milana Kučana za slovenske in tuje novinarje;
- Milan Kučan v spomin Leonu Štuklju, razstava Štukljevih dosežkov;
SLOVENSKA GOSTILNA Slovenija ima eno najbolj pisanih kulinaričnih izročil v Evropi, pa tudi prodaja njenih vin v svet raste. Olimpijske igre v Sydneyju pa so več kot idelana priložnost za njeno predstavitev. V Slovenski gostilni bosta na voljo kosilo in večeija, odprta bo do desete ure zvečer. Kuhali bodo najboljši slovenski kuharji in šefi. V vrtnem delu bo tudi zabavna glasba. Tu in
IV. postaja: Jezus sreča svojo matef
Oglas
IŠČEM PRIJATELJA ZA DRUŽBO, STAREGA OD 60 DO 70 LET. ZAINTERESIRANI NAJ POSREDUJEJO SVOJO TELEFONSKO ŠTEVILKO UREDNIŠTVU MISLI.
Poročil o atašeja Slovenske
olimpijske reprezentance
V	petek, 24. marca 2000 so se v Klubu Triglav zbrali predstavniki slovenske skupnosti iz Sydneyja, ki so sponzorirali Slovensko hišo. Seveda se sestanka niso mogli udeležiti sponzoiji iz bolj oddaljenih krajev. Ataše Slovenske olimpijske reprezentance Sydney 2000 in ataše Paraolimpijskih iger Sydney 2000 Alfred Brežnik je razložil, da moramo Slovenijo na letošnjih olimpijskih igrah v Sydneyju še bolj promovirati, ker je še vedno nerazpoznavna in ker nas še vedno zamenjujejo s Slovaško. Prav zaradi tega je promocijska akcija v času olimpijskih iger tako zelo obsežna in zahtevna.
- sprejem predsednika Milana Kučana za slovenske izseljence;
- slovesnosti ob eventuelnih medaljah;
- koncerti Gajo Jazz Kluba, Štajerskih 7 in Vlada Kreslina z Beltinsko bando;
- dnevi slovenske kulinarike v obeh slovenskih organizacijah, v Klubu Triglav in Slovenskem društvu Sydney;
- razstava dosežkov avstralskih Slovencev v ferskem središču Merrylands;
- nastop melbournskih Slovencev v organizaciji Kulturnega odbora verskega središča Kew;
- gala večer Veleposlaništva RS iz Canberre, Povabi se visoka avstralska elita ter gostje MOK;
- turistične predstavitve Slovenije;
- na voljo bosta dva avtobusa z 22 sedeži.
OLIMPIJSKE IGRE SYDNEY 2000 OD 15. SEPTEMBRA DO 1. OKTOBRA
TEKMOVALO BO 200 DRŽAV S 15.000 TEKMOVALCI; OBISKOVALCEV BO OKOLI 1
Milijon 6oo tisoč, 12.000 predstavnikov mediiev. iz Slovenije bo Tekmovalo 44 atletov in rokometaši,
Vse SKUPAJ 64 ŠPORTNIKOV. SLOVENIJA
^ičakuie medalje v strelstvu, skoku v Daljino, jadranju, v teakwandu, veslanju, teku na 100 m z ovirami in v kanu slalomu.
sodelovanje slovenske skupnosti
Slovenska skupnost naj bi pripravila razstave, splošno Podstavitev svojega dela, predstavitev dosežkov Posameznikov, gostila naj bi goste iz Slovenije, določila datume za koncerte v slovenskih društvih, predvsem pa Poskrbela za slovenske invalide v času paraolimpijskih ‘ger.
Slovenski prostovoljci za 01 Sydney 2000: Ivana Sak'ja, Dušan Bakija, Nataša Drummond, Peter Česnik ‘n Melita Jazbec, vsi iz Sydneyja.
Zanimivost
V	pogovoru za TV SLO, ki ga je opravila ekipa Slovenske medijske hiše Sydney, je kajakaš Fedja Marušič povedal tole zanimivost: za aklimatizacijo v ^vstraliji potrebuje vsak slovenski športnik za vsako uro žarnika v času en dan aklimatizacije. Torej kadar je deset 1)1 2aniika -deset dni aklimatizacije.	S. G-
april 2000
V.	postaja: Simon iz Cirene pomaga Jezusu nositi križ
PARAOLIMPIJSKE IGRE SYDNEY 2000 OD 18. DO 29. OKTOBRA
TEKMOVALO BO 4000 ATLETOV IZ 125 DRŽAV. IZ SLOVENIJE 19 ŠPORTNIKOV IN SPREMSTVO, SKUPAJ 28 LJUDI. TEKMOVALI BODO V STRELJANJU, ATLETIKI, PLAVANJU, GOLBALU IN NAMIZNEM TENISU. SLOVENSKI INVALIDI BODO PRISPELI V SYDNEY 6. OKTOBRA OB 15.45 URI Z LAUDO. SPRVA BODO NASTANJENI V MOTELU
V	CAMPBELTOWNU, V ČASU IGER PA V OLIMPIJSKI VASI V HOMEBUSHU.
PREDSEDNIK ZVEZE ŠPORTNIH INVALIDOV SLOVENIJE (ZŠIS) ERNEST JAZBINŠEK NAPROŠA SLOVENSKO SKUPNOST V SYDNEYJU, DA PRISKOČI NA POMOČ SLOVENSKIM INVALIDNIM ŠPORTNIKOM.
77
maše
na
oirj&e
TISKOVNEMU SKLADU P. BERNARDA ZA NAŠE MISLI $500.- Niko Krajc; $50.- Stanislav Pavletič;
$40.- Dušan Jenko; $35.- Alojz Kovačič, Janez Primožič, Villi Mrdjen, Ema Kowalski, Marija Taubner, Viktor Ferfolja; $25.- Ferdy Jelerčič, Mario Maršič, Mirko Cuderman; $20.- Kristina Furlan, L. Budin, Ivan Marinič, Elizabeth Vajdič; $15.- Anica Pegan, Marija Vončina, Irena Grassmayr, Martin Šuštarič, Stanislav Ogrizek,
Jana Čeh, Zorina Maurič, Slavko Hrast, Jože Stopajnik; $10.- Nada Mršnik, Maria Novak, Jožef Klement, Alojz Gombač, Mira Lokner-Pintar, Slavica Brumec, Slavko Jernejčič, Štefan Plej; $5.- Štefanija Zore, Alojzija Koničanin, Stana Lovkovič, Jože Košorok, Mirka Zavnik, Marija Dobrigna, Mara Ferjančič, Mirko Godec, Andrej Pichler, Ivan Lapuh, Franc Tomažič, Marija Lipec, Bruno Bolko, Marjanca Skubic, Ivanka Jaušovec, Lojze Korošec, Marija Grl, Rozalija Kavas, Karlo Rožanc, Kristina Zrim, Jože Ficko, Karlo Dolmark, Anton Muha, Zofija Hrast, Kristina Car, Marija Kogovšek, Draga Valenčič, Angela+Stanko Fatur, Vera Pregelj, Anna Carman, Helena Zver, Hermina Koroša, Andrej Fistrič, Vinko Lunder, Janko Pirjevec, Janez Zagorc, Nikolaj Bric, Marija Pahor, M+P Čeligoj, Janez Ritoc, Ivanka Pahor, Marija Bernik.
LAČNE SIROTE MATERE TEREZIJE $40,- Vinko Lunder; $20.- Jana Čeh, N.N.; $10.-Angela+Stanko Fatur.
ZA NAŠE POSINOVLJENE MISIJONARJE $120.- Anica+Toni Konca (od prodaje medu); $50. Antonia Šabec, Neimenovana; $30.- K.O.
ZA VIKTORIJSKO ZVEZO DIABETIKOV $260.- namesto cvetja na grob Sofiji Pavletič.
VI.	postaja: Veronika poda Jezusu potni prt
ZA SPOMENIK PATRA BAZILIJA $100,- družina Marjan Saksida; $50.- družina Jenko-Maria+Jože Pahor; $40,- Andrej Grlj; $20.- AlojzŽaga*-Paula+Milan Čeligoj.
VSEM DOBROTNIKOM BOG POVRNI!
faietni ned ('tfMRJ 2.
p.. tf-ilip. (lupnik
V	času uvajanja in noviciata imajo kandidati reden Pouk in duhovne obnove. Le tako resnično spoznajo ta način življenja, duhovnost in lik sv. Frančiška in sv. Klare, življenje Cerkve... Krajevno bratstvo živi in izraža svojo bratsko povezanost na mesečnih srečanjih in drugih Ostankih, katerih namen je služiti sestram in bratom ter samemu FSR.
Za druge informacije seje treba obrniti:
na duhovnega asistenta ali kakega duhovnika; na kako sestro ali brata FSR, zlasti na tiste, ki so v vodstvu krajevnega bratstva.
Dobre informacije nam nudijo knjige: o življenju sv. Frančiška knjige in revije frančiškanske duhovnosti, knjige in revije o duhovnem življenju,
Vodilo in Konstitucija (zlasti razlaga obojega).
Primemo sredstvo informiranja in notranje rasti je 'cvija Brat Frančišek, kije glasilo FSR v Sloveniji.
9j ^laijenja in-.
'182 - Frančišek se rodi v Assisiju. Njegovi starši: °če Peter Bemardone in mati Ivana, imenovana Donna pica.
'202-1203 - V ječi v Peruggi začne Frančišek izmišljati o novem načinu življenja.
. '205 - Skrivnostne sanje v Spoletu: »Frančišek, kdo 11 more več ponuditi: gospodar ali služabnik« in »Zakaj J^niesto Gospodarja iščeš služabnika?« Istega leta sliši
r'žanega v cerkvici sv. Damijana: »Frančišek, pojdi in P°Pravi mojo hišo, ki se podira!«
'207 - Pred asiškim škofom se Frančišek odpove Zetovi dediščini.
'208-V Porcijunkuli posluša evangelij o Jezusovem ^°s'anju apostolov (Mt 10. poglavje) in v njem prepozna
0žji odgovor na svoje dolgo iskanje. Obenem vidi v nJem temelj svoje poklicanosti.
'209 - s prvimi dvanajstimi brati pride v Rim, kjer !?aPež Inocenc III. ustno potrdi njegov način življenja.
ako nastane prvi Frančiškov red, red manjših bratov.
'2'1 - (28. marca) Pri Mariji Angelski sprejme
osemnajstletno Klaro. Tako nastane red ubogih gospa -klaris.
1212 - v Alvianu obljubi Vodilo tudi za tiste, ki žive v svetu: prva ideja o Tretjem Frančiškovem redu, o današnjem FSR. Istega leta se Frančišek napoti z nekaterimi brati v Sirijo, toda zaradi ‘nasprotnega vetra’ se ustavi na jadranski obali. S tem dogodkom je povezano njegovo bivanje v Zadru, Dubrovniku in Splitu.
1216 Novoizvoljeni papež Honorij III. podeli Frančišku v Peruggi ‘Porcijunkulski odpustek’.
1219-1220 - Frančišek se drugič napoti v Sirijo in obišče Sveto deželo.
1220 (16. januarja) - Prvi mučenci manjših bratov v Maroku.
1221 - Kapitelj na ‘rogoznicah’. Istega leta dobi tretji red trdnejšo organizacijo.
1223 (29. novembra) - Papež Honorij III. potrdi vodilo reda manjših bratov, ki ga Frančišek sestavi v Fonte Colombu. Istega leta obhaja Božič z živimi jaslicami v Grecciu.
1224 - Na gori La Verni prejme Frančišek svete rane.
1225 - Pozimi biva pri Sv. Damijanu, kjer verjetno sestavi del ‘Hvalnice stvarstvu’.
1226 (3. oktobra zvečer) - Frančišek med prepevanjem psalma 141: ‘Na ves glas kličem h Gospodu’ zaspi v Gospodu sredi svojih bratov pri cerkvici Marije Angelske.
1228 (16. julija) - Papež Gregor IX. prišteje Frančiška k svetnikom.
1244 (4. oktobra) - na kapitlju v Genovi prosi vrhovni predstojnik vse brate, naj zberejo in napišejo spomine na sv. Frančiška.
1246-1247 - Tomaž Celano napiše že drugi Frančiškov življenjepis (prvega 1228-29)
1253 (9. avgusta) - Inocenc IV. potrdi Vodilo sv. Klare.
1253 (11. avgust) - Smrt sv. Klare. Še istega leta se začne proces za kanonizacijo, kije bila avgusta leta 1255.
1979 - Papež Janez Pavel II. proglasi sv. Frančiška za zavetnika ekologov.
MAHUA KMETOVA
n
f
In če bi naju prisilila lakota in mraz in noč, da bi potrkala še enkrat in bi prosila z vročimi solzami, naj naju za božjo voljo vendar puste noter, le pod streho naju naj vzame, pa bi bil vratar še bolj razdražen in bi rekel: ‘To sta pa res dva prav nesramna klateža: zdaj pa dobita, kar zaslužita!’ In bi planil z gorjačo na naju in naju zgrabil za kapuco in vrgel na tla in naju valjal po snegu in pretepal s palico. In če bi vse to prenašala s potrpežljivostjo in radostno in bi pomislila na trpljenje Kristusa, vse hvale vrednega, in na to, kako je prav, da trpiva iz ljubezni do Njega - o Leon, brat moj, pomni, to je popolno veselje!
In čuj, Leon, brat moj, konec vsega tega! Več kakor so vse milosti in vsi darovi Svetega Duha, kijih pripravlja Kristus svojim prijateljem, večje to, da znaš premagati samega sebe. In da radi Kristusa rad prenašaš vse muke, vse krivice, vso sramoto, sleherno zoprnost. Zakaj prav nič se ne moremo ponašati z drugimi darovi božjimi, ker niso naši, ampak so od Boga. Zato pravi apostol: ‘Kaj imaš, česar ne bi bil prejel? Če si pa vse prejel, zakaj se pa ponašaš s takimi stvarmi, kakor bi bile tvoje?’ Na preizkušnje in bridkosti in križe smo pa lahko ponosni in zato pravi tudi apostol: ‘Z ničimer se nočem ponašati kakor s križem našega Gospoda Jezusa Kristusa.«
(. FRANČIŠEK IN MIN MOUTH Mill
Nekoč sta bila Frančišek in Leon na nekem samotnem kraju in nista imela brevirja, da bi molila. Da bi pa vendarle uporabila čas tako, da bi hvalila Boga, je predlagal Frančišek, naj molita takole:
»Jaz bom dejal: ‘O brat Frančišek, toliko hudega in
toliko grehov si napravil na tem svetu, da si pač vreden, da prideš v pekel.’ In ti odgovori na te besede: ‘Da, res je, najhujši pekel si zaslužil.’«
In kakor golobček je krotko odgovoril brat Leon: »Rad, oče. Pričniva v imenu božjem.«
Pa je dejal Frančišek: »O brat Frančišek, toliko hudega in toliko grehov si napravil na tem svetu, da si pač vreden, da prideš v pekel.«
In brat Leon je odvrnil: »Bog bo po tebi storil toliko dobrega, da boš prišel v nebesa.«
Tedaj je dejal Frančišek: »Ne reci tega, brat Leon; temveč, če pravim jaz: ‘Brat Frančišek, toliko krivice si zagrešil zoper Boga, da si zaslužil pogubljenje!’ potem pa odvrneš ti: ‘Resnično, vreden si, da prideš med zavržene! ’
In brat Leon je dejal: »Rad, oče!«
Tedaj je pričel Frančišek vzdihovati in se jokati, trkal seje na prsi in je dejal naglas: »O Gospod, Bog nebes in zemlje, toliko krivice sem zagrešil vpričo Tebe, in toliko grehov sem napravil, da sem vreden, da me pogubiš.«
In brat Leon je odvrnil: »O brat Frančišek, take stvar' bo Bog storil po tebi, da boš dosegel zveličanje pred vsemi drugimi blaženimi.«
Frančišek seje začudil, daje brat Leon odgovarjal prav nasprotno, kakor mu je bil zaukazal, in zavrnil gaje z besedami: »Zakaj ne odgovoriš tako, kakor ti rečem? ^ imenu svete pokorščine ti zapovem, da odgovoriš, kakof te bom naučil zdajle. Jaz porečem: ‘O ti nepridipraVj Frančišek, meniš, da bo imel Bog usmiljenje s teboj, k° si se tolikokrat pregrešil zoper Očeta usmiljenja in zopef Boga tolažbe, da zares nisi vreden, da bi se te Bog
usmilil.’ In ti, brat Leon, odgovoriš: ‘Zares nisi vreden, da bi se te Bog usmilil!’«
In ko je potem dejal Frančišek: »O ti Frančišek, nepridiprav,« in tako dalje, je odvrnil brat Leon: »Bog Oče, ki je Njegovo usmiljenje neskončno bolj veliko kakor pa tvoja krivda, ti bo podelil veliko usmiljenje in ti bo sicer izkazal veliko milosti.«
Ko je to zaslišal Frančišek, je bil precej hud in nekako zmeden in je dejal bratu Leonu: »Pa kaj ti pride na misel, da me ne poslušaš? Zdaj si že tolikokrat odgovoril prav nasprotno od tega, kar sem ti bil naročil!«
Prav ponižno in spoštljivo je odvrnil brat Leon: »Bog mi je priča, oče, da sem hotel vedno odgovoriti tako, kakor si mi zaukazal. A Bog me sili, da govorim, kakor je Njemu všeč in ne, kakor je všeč meni.«
Radi tega seje Frančišek zelo začudil in dejal je bratu Leonu: »V ljubezni te prosim, da odgovoriš vedno tako, kakor hočeš ti.« In s solzami v očeh je povzel Frančišek: »O ti hudboni brat Frančišek, kaj meniš, da bo imel Bog Usmiljenje s teboj?«
Brat Leon je odvrnil: »Bog ti bo dal veliko milost in te bo povišal in poveličal na veke, zakaj, kdor ponižuje sebe, bo povišan. In ne morem reči nič drugega, ker govori Bog iz mojih ust.«
tittlMMItl
i. tnoriCA Kun/i
Že so se bili razšli ljudje iz stolnice sv. Rufina, a Klara, hči asiškega grofa Favorina del Sasso-Rosso, je še vedno klečala in skrivala obraz v dlaneh.
Vsa nestrpna je čakala njena spremljevalka, Bona ^uelfucci, nanjo. »Klara,« jo je poklicala tiho in se je dotaknila z roko. »Pojdiva!«
Klara seje preplašeno zganila in se začudena zazrla v "Ono. »Pojdiva!« je še nekrat zašepetala spremljevalka. Klara je zavzdihnila in odšla z njo.
»Jaz moram govoriti z njim, na vsak način moram govoriti z njim!« je odločno dejala Klara, ko sta z Bono 'fiolče prehodili asiške ulice in se bližali palači grofa 1'avorina. Tam je šele spregovorila Bona:
»Milostna grofinja Ortolana, tvoja mati, bo vesela, če *° storiš - in še bolj tvoj oče! Saj upam, kajne, da uslišiš Prošnjo svojega snubca in svojih staršev? In poveš, da tl,si mislila resno, ko si se odrekla možitvi?«
Klara seje ustavila. »Nič mi ni na smeh, pa bi se zdaj lla ves glas zasmejala. Kaj praviš! Ne, ne, Bog varuj!«
april 2000
»Pa si rekla!« je nekam užaljeno dejala Bona in povzela: »’Z njim - z njim!’ S kom pa vendar hočeš govoriti, če ne s svojim snubcem?«
Klara seje nasmehnila, potem potegnila Bono bliže k sebi in ji tiho dejala: »S Frančiškom.«
Tedaj se je Boni ustavil korak; bel, kakor njen trdi, poškrobljeni in zgibani ovratnik ji je postal obraz in strmela je v osemnajstletno vitko in lepo dekle, ki soji silili lasje kot zlate nitke iz snežne tenčice, in vzkliknila:
»Dio santo!«
»S Frančiškom, da,« je hitela vneto Klara in rdečica ji je zasijala na belih licih, »in ti mi pomoreš! Ne, ne - nič ne reci,« je hitela Klara dalje, »pa precej, pa takoj, takoj in... Jaz moram in moram!«
Bona Guelfucci je povesila glavo kakor pod težkimi udarci in zamrmrala: »Očaral jo je, očaral... Ni čudno, da se vse boji za svoje otroke. In Rufina in Silvestra, njena sorodnika, je že premotil, da sta zdaj pri njem... In zdaj še njo...« Pokrižala seje, oklenila Klare in dejala: »Ti golobica moja, nehaj, nehaj - glej, doma sva že!«
»O, Bona, nič me nimaš rada,« je zavzdihnila Klara.
»Kar sama pojdem, že vidim,« je dodala in hotela zaviti po poti navzdol.
»Klara,« je viknila Bona in jo prijela zaroke, »kaj zares sanjaš? Počakaj, da ti povem, razložim...«
Se nadaljuje
p. Bazilij
TONČEK 12 POTOKA
Mladinska povest
»Kaj misliš?« je Marko pomežiknil Nežinemu bratu.
»Pa naj gre z nama! Toda podobice morava imeti prej v rokah, »je rekel odločno Tonček, ki je poznal sestro in njene slabe navade.
Naslednji dan je bil Poberetov Marko takoj po maši pri Tončku. Z mamo je že uredil. V Potok mu je rada pustila, saj sta se obe hiši dobro razumeli. Od tete Marijane je dobil zajtrk, potem jima je Nežika prinesla podobici. Trikrat je vsako obrnila na dlani, tako ji je bilo hudo. Lepi, z belimi robovi papirnatih čipk... Pa naj bo v božjem imenu! Si bo že s pridnostjo prislužil novih.
Nato sojo vsi trije ubrali čez dvorišče. Tonček je nosil preko rame vrečico, iz katere je gledal ročaj sekirice. Še enkrat je segel v žep, če ima s seboj sveder, klešče in dovolj žebljičkov. Marko pa je vzpel zabojček na vratca, ki gaje potoški najmlajši zbil nalašč za polhe.
»Nič ne bo danes, nič,« seje za njimi šalil Pintarčkov oče.
»Neža nese smolo za vama, le verjemita!«
Ako bi dečka ne poznala očetovega glasu, kadar se šali, bi Nežo gotovo spodila nazaj. Tako pa je trojka kmalu izginila po stezi v hrib.
»Samo da pisanega polha ne ujamemo,« seje oglasil Tonček.
»Bog ne zadeni! S hudičem zares nočem imeti opravka,« je moško odgovoril Marko.
Neža je pogledala lovca. Kar strah jo je postalo, ko je sredi gozda zaslišala parkeljnovo ime.
Tonček je opazil njen plašni obraz ter se zasmejal: »Kaj pa si šla z nama? Mar ne veš, da polhe pase sam vrag? In zato je kaj nevaren takle polšji lov. Če se ti ponesreči, da ujameš lisastega, kije ljubljenec svojega pastirja in kralj
Riše: Zorka Černjak
vse črede, potem gorje ti! Hudič ga ne da in ga ne da...«
Nato je pripovedoval na dolgo in široko zgodbo o lovcu Vidu, kakor jo je neko nedeljo popoldne slišal pred cerkvijo iz ust starega Gajžerja. Vid je ujel pisanega polha. Domov grede pa je zaslišal za seboj peklenski žvižg in glas, ki je menda donel iz samega pekla: »Lisastega hočem nazaj!« Lovec se ni zmenil, ampakje šel svojo pot. Toda pred hišo gaje nekaj sunilo v hrbet, da seje opotekel v vežo. Lisasti polh pa je izginil in ga ni bilo več v pasti.
Nežiki se je kar dobro zdelo, ko je besedica ‘past’ zaokrenila pogovor na drugo stran. Lovca sta se začela prav strokovnjaško meniti o pasteh, ki sojih imeli povsod dosti pod streho.
»S pastjo ni nič!« se je ustil Tonček. »Enkrat seru nastavljal dolge dneve, pa nisem prav nobenega ujel.«
»Kaj bi ujel, ko ti je past najbrž dišala po prekajenem, da se Bog usmili! Bi jo moral namazati s sadjevcem, pa bi imel več sreče. No, sicer tudi jaz nisem preveč navdušen za pasti. Navsezadnje ti jih kak nepridiprav odnese izpred nosa s polhi vred. Rajši lovim po naše. )c bolj zanimivo, če polhe sam bezaš iz luknje...«
Kako je Marko poudaril ‘po naše’! Še Neža je postajala korak za korakom bolj radovedna, kako se to napravi-
V	tem so prišli v hrib. Obdal jih je bukov gozd nad '1 rebežem. I oje pravo polšje kraljestvo. Semkaj je poslal vrag, ki pase polhe na Gorjancih, del svoje velike čred^ Saj je tudi v stiškem kotu dovolj lepih bukev, ki daj11 mnogo žira, in so polhi vsako jesen lepo okrogli.
»Iako, zdaj bomo poskusili srečo,« je moško
spregovoril Tonček. Markoje sicer vedel, kako in kaj, Mežiki pa je bilo vse novo. Zato je nadaljeval: »Poiskati moramo polhnjo. Kdor najde v štoru kako luknjo, naj koj pokliče ostale! In lepo zglajena mora biti, sicer ni nič.«
Torej Nežika ne bo samo gledala, ampak tudi Pomagala.
Vsi trije so se razkropili po hosti in opazovali štore ter drevesna debla. Nekaj časa je bilo vse tiho, le suhljad je S|išljala pod nogami. Potem je dekletce veselo zakričalo:
že imam! Polhnjo imam!«
Lovca sta bila takoj pri njej. »Kje?«
»Tamle!« je pokazala s prstom.
Fanta pa v smeh, daje Nežika takoj pobesila nosek. »To naj bo polhnja? Le dobro jo poglej! Saj je luknja Velika za celo glavo in trhlina mokra kot namočena goba. J11 'u spodaj je tudi za pest velika luknja. Še sova se ne bi s*a v njej skrivalnice.«
»Bo treba poiskati kaj boljšega, če se nočemo prazni
Vfniti.«
'n šli so znova na delo. Dolgo ni bilo nič. Nato je zopet ^klicala Neža: »Polhnja, polhnja! Pa prav zares!«
Maj bi ji verjela? Da bi ravno dekle našlo prvo dupljo?
No, poglejmo! Saj tudi slepa kura včasih zrno najde.
»Vidiš, tu bo res kaj!« je skočil pokonci Tonček ob pogledu na lepo uglajeno luknjo v grči stare bukve.
Toda Marku se je zdelo zamalo, da je Neža našla polhnjo. »Nič ne bo. Saj po tleh ni kaj prida žirovih luščin.«
»Polhnja je gotovo, a če je kaj v njej, je drugo vprašanje. Poskusimo!«
Tonček je vrgel vrečko z rame in potegnil iz nje sekirico. Nato je stopil k deblu, se vzravnal in udaril z njo nekaj pod luknjo. Tok, tok, tok, tok! Vsi so prisluhnili.
Oho! Iz duplje seje oglasilo cviljenje. Kot bi hotela žival godrnjati: Zakaj mi ne daš miru? Mar ne veš, da sem vso dolgo noč lazil okrog?
»Polh, polh! Imamo ga!« je skoraj zakričal Tonček.
»Se že jezi, ko mu ne damo miru,« je uganil Marko in se razvnel, dasi je še pred eno minuto ugotavljal, daje duplja prazna.
»Pa sem ga le jaz našla,« seje koj pobahala Neža.
»No, še venkaj ga izvleci, če znaš!« ji je zabrusil brat in pripravljal vse potrebno. Markoje v grmovju izbiral primerno šibico, Tonček je pa nastavljal vrečico na luknjo. Sestra mu je pomagala držati, ko je iz mogočnega žepa vlekel na dan žebljičke, jih nastavljal na rob vrečke in zabijal okrog in okrog vhoda v dupljo.
»Tako, zdaj nam več ne uide!«
»Tudi šibica je gotova!« je Marko spravljal pipec.
Tonček je izvlekel iz žepa očetov sveder in ga nastavil na deblo precej pod luknjo. »Tu nekako se je menda oglasil.«
»Meni se zdi, daje tukaj zacvilil.«
Mojstrsko so se zedinili za kraj in Tonček je zavrtal.
»Dovolj! Sem že čez steno.«
Odvil je sveder. Toda šibica je bila predebela in Marko je moral znova izvleči svoj pipec. Vsi trije so staknili pravo. Marko jo je obelil, daje bila še tanjša, nato stajo kar oba fanta potisnila v zavrtano luknjo.
»Zdaj pa le venkaj, če se ti ne ljubi prenašati ščegetanja,« so se smejali otroci. Še Neži seje zdelo vse skupaj zelo zabavno.
Polh seje zopet oglasil. A zdaj so zaslišali iz duplje še drug glas in Tonček seje ves razvnel: »Dva sta, dva! Živio!«
»Bosta šla ven, bosta šla!« je drezal Marko, daje pod pritiskom kar čutil zavaljen polhov trebušček.
Končno je bilo polšjemu paru dovolj šale. Drug za drugim sta se med glasnim mrmranjem pognala iz svojega domka - naravnost v vrečo. Trije lovci so od veselja zakričali: plen je bil njihov.	Se	nadaljuje
£
svo raiaei
SYDNEY
P. Valerian )enko, OFM; p. Filip Rupnik, OFM St. Raphael Slovenian Mission 313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.W. 2160 (P.O.Box 280, Merrylands, N.S.W. 2160)
Tel.: (02)9637 7147 in (02)9682 5478 Fax: (02)9682 7692
POKOJNI
V petek, 25. februarja 2000, je v Mona Vale v NSW umrla ALBINA ZORA ŠINIGOJ, roj. Lutman. Rodila seje v kraju Skopo na Primorskem 10. 12. 1910 kot hčerka Valentina Lutmana in Rozalije, roj. Guluc. V Avstralijo je prišla septembra 1950. Poročena je bila z Danilom, ki je umrl leta 1976. Pokojnica je bila verna krščanska žena in mati, kije lepo vzgajala svojo družino. Rada je prebirala slovensko berilo. Albina zapušča Johna Renata, Erminio Bruno, ki je poročena z Jeffrijem McMathom, Viljema, ki je poročen z Beryl, roj. Mapleson, Aido, Tonija in Ivana. Pogrebna maša za pokojnico je bila opravljena v Mona Vale, pokopana pa je bila na tamkajšnjem pokopališču.
V torek, 7. marca 2000, je v bolnici za sklerozo multipleks v Dutton Parku (Brisbane) umrl JARO (JAROSLAV) KOKL. Rojen je bil 15. 9. 1930 v Poljčanah. V Avstralijo je prišel z ženo Marijo, roj. Kralj, 1.2. 1964. Jaro je imel nesrečo 15.8. 1965 in bil bolan ves ta čas; zadnjih dvajset let je bil v omenjeni bolnici v Brisbanu. V tem času so rojaki v Brisbanu skrbeli, da so ga pripeljali na Planinko ob raznih prireditvah. Tudi patri smo ga obiskovali, kadar smo bili tam za slovensko službo božjo. Poslovilne molitve za pokojnika so bile opravljene v Mt Gravatt krematoriju (Brisbane) v ponedeljek, 13. marca, nakar je sledila upepelitev, pepel pa bo poslan v domovino, kjer ima še dve sestri: Dalija živi v Mariboru, Viljemina pa v Ljubljani.
Na prvo postno nedeljo, 12. marca 2000, kmalu po sedmi uri zjutraj, je v bolnici Braeside, Prairiewood, NSW, umrla KRISTINA KUKOVEC, roj. Verzel. Rojena je bila v Ptuju 10. 9. 1943 kot hčerka Stanka Verzela in Vide, roj. Mlakar. Oče je po rodu od Sv. Barbare (Cirkulane), mama pa iz Šentvida pri Ptuju. Kristina je prišla v Avstralijo s starši in sestrami Vido, Nado in Marijo leta 1957. Kristina seje leta 1982 poročila z Emilom Kukovcem, ki je po rodu od Svete 1 rojice v
VII. postaja: Jezus pade drugič pod križen1
Občasno je prihajala tudi k molitveni skupini. Zbolela)e lansko leto v maju in seje podvrgla številnim preiskava!11,
V	avgustu so postavili diagnozo: rak. Vdano je sprejel3 to novico in je rekla: »Saj bom šla k Očetu v nebesa!** Kljub temu ni izgubila upanja in se je podvrgla vse151 preiskavam in terapijam, ki so jih določili zdravnik'
Slovenskih goricah in je po poklicu soboslikar in pleskar. Kristina je vodila knjigovodske posle. Rada je prihajala ob nedeljah k sveti maši v Merrylands, kadar pa je imela šport v nedeljo, pa je prišla k vigilni maši v soboto.
Zdravila se je v bolnici Fairfield, deloma pa tudi v Liverpoolu (obsevanje). Pogrebna maša za pokojnico je bila opravljena v Merrylandsu v sredo, 15. marca, ob veliki udeležbi rojakov. Prepeval je mešani zbor, moški zbor pa je zapel dve žalostinki. Članice balinarskega kluba Triglav so se udeležile Kristininega pogreba v uniformah. Ob odprtem grobu seje v imenu kluba Triglav poslovil od nje Peter Krope, Ivan Koželj pa v imenu društva. Nečakinja Vesna pa je zapela Amazing Grace. Pokojna Kristina zapušča moža Emila, sina Borisa, hčerko Tanjo, zeta Petra, vnuke Michelle, Renee, Jaxona, -Julijana in Monique, ter sestre Vido Matkovič, Nado Špehar in Marijo Lukežič.
V	petek, 17. marca 2000, je na svojem domu v Mount Richardu umrl FRANC RUPNIK. Rojen je bil 10. 4. 1935 v Logatcu kot sin Jerneja in Frančiške Slabe. Devetnajstega marca 1957 se je v Rimu pri sv. Petru Poročil z Vido Škvar, kije po rodu iz Robidisca (okraj Tolmin). Petega avgusta 1957 sta prišla v Avstralijo. Pokojni Franc je bil bolan samo štiri tedne. Zdravil seje v bolnici Liverpool. Poleg žene zapušča tudi sina ^annyja, ki je poročen z Mary, roj. Xuereb in imata hčerko Jessico in sina Jeroma, hčerko Sonjo, ki je Poročena z Danielom Caneom in imata sinova Andreja 'n Natana, ter hčerko Renee, brata Slavka in Marjana, v Evropi pa še tri sestre (ena od njih živi v Rimu), dve pa v Logatcu in enega brata. Pogrebne molitve za pokojnika s° bile opravljene v cerkvi karmelske Matere božje. Mt Pritchard, pokopan pa je bil na livadnem pokopališču, Porest Lawn, Leppington.
Vsem sorodnikom omenjenih pokojnih naše iskreno s°žalje! Naj jim bo Bog - Sveii Duh tolažba ob izgubi dragih svojcev. Mati božja Marija, ki je žalovala pod križem svojega Sina, pa naj jim izprosi vdanosti v božjo v°ljo! »...le križ tako nam govori, da vid’mo se nad Mezdami«.
KRSTI
PATRIC ANDREW O’REILLY, Yagoona NSW. Oče J°hn, mati Ana Marija, roj. Bolko. Botra sta bila Steve 'n Irenka Bell (roj. Bolko). Krst je opravil pri sv. Rafaelu v Merrylandsu p. Ciril Božič, ko je bil tu na obisku, v nedeljo, 12. marca 2000.
JACOB MULLER, Abbotsbury NSW. Oče Daniel, ^ati Tania, roj. Vranič. Botra sta bila John in Sandra ^ruriič. - Sv. Rafael, Merrylands, 26. marca 2000.
MIKAELA EMILY GHERSINICH, Merrylands NSW. Oče Nevio, mati Ivy, roj. Baničevič. Botri so bili Anthony, Lydia Seman in Jason Baničevič. - Sv. Rafael, Merrylands, 26. marca 2000.
Novokrščenim malčkom, njihovim staršem, družinam in botrom iskrene čestitke k prejemu krsta. Bog daj, da bodo imeli lep zgled krščanskega življenja v svojih družinah!
POROKA
MARINKO RADOMIR, Hurstville NSW. Sin Marka in Nade, roj. Lončarevič, rojen v Novem mestu, in ŠPELA SLOBODNIK, Hurstville NSW. Hči Franca in Branke, roj. Levak. Rojena v Novem mestu, krščena v Krškem. - Priči sta bila Robert Golob in Mateja Slobodnik. - Sv. Rafael, Merrylands, 25. marca 2000
VELIKA NOČ V JUBILEJNEM
SVETEM LETU 2000 nas še posebej vabi k spravi z Bogom in bližnjim. Sklenimo, da bomo pravočasno pred prazniki pristopili k zakramentu sprave in doživeli duhovno pomlajenje, osvobojeni občutka krivde, ki nam marsikdaj greni življenje. - Sprava z Bogom in bližnjim sta tesno povezani med seboj. Preglejmo naš odnos do bližnjega. Začnimo z družinskimi člani. Ali smo povezani med seboj v pristni ljubezni in pripravljenosti za medsebojno pomoč in sodelovanje? Kakšen je moj odnos do drugih članov naše župnijske skupnosti? Ali se v to skupnost dejavno vključujem?
VELIKONOČNI SPORED -Na VELIKO
SREDO, 19. aprila ob pol osmih zvečer bo v cerkvi sv. Patrika, Allawah Street, Blacktown, krizmena maša, ko bo škof Manning posvetil sveta olja, duhovniki pa bodo ob isti priliki obnovili duhovniške obljube. Trije člani naše skupnosti bodo prejeli od škofa sveta olja in jih bodo na veliki četrtek prinesli k oltarju v naši cerkvi.
VELIKI ČETRTEK, 20. aprila. Zvečer ob sedmih bo sveta maša v spomin zadnje večerje, pri kateri je Jezus postavil zakrament sv. rešnjega telesa in mašništva. -Po maši bo ura molitve za Cerkev in duhovnike.
VELIKI PETEK, 21. aprila. Spomin Jezusove smrti na križu. Ob treh popoldne bo branje pasijona, češčenje križa in sv. obhajilo. - Zvečer ob sedmih pa bo sveti križev pot.
VELIKA SOBOTA, 22. aprila. Ob dveh in petih popoldne bo blagoslov velikonočnih jedil. Obakrat tudi
kratko češčenje Jezusa v božjem grobu. - Zvečer ob sedmih bo začetek obredov velikonočne vigilije: blagoslov ognja, velikonočne sveče, hvalnica Luči, branje sv. pisma, blagoslov krstne vode in slovesna maša velikonočne vigilije - sodeluje mešani zbor.
VELIKONOČNA NEDELJA, 23. aprila. Zjutraj ob osmih bo slovesno vstajenje, procesija, slovesna maša, zahvalna pesem in blagoslov. Sodeluje mešani zbor.
BOŽJI GROB bo od velikega petka popoldne ob štirih do konca križevega pota, kije ob sedmih zvečer, pa tudi ves dan na veliko soboto do obredov ob sedmih zvečer.
ZAKRAMENT SV. SPOVEDI za veliko
noč je tisto, kar spada nujno k pravemu praznovanju
velike noči. Ko sem bil otrok, se spomnim, kako smo bili veseli, če smo za veliko noč dobili novo obleko (gvant) ali čevlje. V tem je lepa simbolika: za veliko noč naj bi po besedah apostola Pavla slekli starega človeka in oblekli novega. Prilika za sv. spoved bo vse nedelje eno uro pred mašo in pol ure pred mašo v svetem tridnevju.
Vlil. postaja: Jezus nagovori jeruzalemske žene
Druga maša, z ljudskim petjem, bo ob desetih dopoldne (pol ure pozneje kot ob nedeljah). Lepa navada je, da se družina zbere okrog mize na veliko noč in uživa velikonočni žegen.
VELIKONOČNI PONEDELJEK, 24. aprila. Praznična maša bo ob pol desetih dopoldne, pa tudi ob šestih zvečer, ob 7.30 zvečer pa bo v dvorani že tradicionalno PIRHOV ANJE, ko nam bo igral ansambel The Masters. Na sporedu je tudi sekanje pirhov. Čaka vas deset lepih nagrad. Priporočamo se za rezervacije, najpozneje do 12. ure na dan prireditve. Telefon 9637 7147 ali 9682 5478.
WOLLONGONG-FIGTREE ima redno
službo božjo 9. in 23. aprila (velika noč), izredno pa na cvetno nedeljo, vedno ob petih popoldne tudi na veliki petek, 21. aprila, ob sedmih zvečer.
NEWCASTLE ima ‘velikonočno’ službo božjo na belo nedeljo, 30. aprila, v stolnici Srca Jezusovega, Hunter Street, Hamilton ob šestih zvečer. Takrat bo merrylandski mešani zbor imel izlet v Newcastle s piknikom in petjem pri sv. maši v imenovani cerkvi. Odbornikom, članom tamkajšnjega društva in rojakom že vnaprej hvala za pomoč ob priliki izleta naših pevcev.
CANBERRA ima slovensko mašo na cvetno nedeljo, 16. aprila, na veliko noč, 23. aprila in 21. maja ob šestih zvečer. Junija, julija in avgusta pa bo čas službe božje ob petih popoldne. Obvestite se med seboj.
ZLATA OBALA pride spet na vrsto za
slovensko službo božjo v soboto, 6. maja ob 7.3^ zvečer. Kraj je isti kot vedno, cerkev Srca Jezusovega.
50	Fairway Drive, Clear Island Waters (Merimac), Ql^-
CORNUBIA, QLD — Planinka ima slovensko službo božjo v velikonočnem času, v nedeljo, 7. maj1' ob 10.30 dopoldne. Ta dan je tudi redni piknik, kot vedn° na prvo in tretjo nedeljo v mesecu. Lepo vabljeni!
PERTH, W.A • ima letno službo božjo na nedelj' 21. in 28. maja, obakrat ob dveh popoldne. Kraj je is11 kot vedno: cerkev sv. Kierana, Osborne Park (Tuart HilD-
Čas med tednom bo namenjen obiskom bolnikov po domovih. Hvala cerkvenemu svetu, ki prireja občasna molitvena srečanja in klubu, ki nam redno pošilja klubski vestnik.
»...BOLAN SEM BIL IN STE ME OBISKALI « (Mt 25,36) - Tako bo rekel Jezus ob sodbi tistim, ki so imeli ljubezen in usmiljenje do bolnikov, ker so se zavedali, da v bolnikih strežejo Jezusu samemu. Bolnikov je med nami vedno več, kar pomeni, ^aje tudi na nas večja odgovornost, da jih obiskujemo ln pomagamo. Priznam, daje v tej smeri veliko dobrega storjenega in imamo zavidljive zglede, koliko ljubezni,
časa in potrpljenja imajo nekateri v skrbi ne samo za svoje domače bolnike, ampak tudi druge, s katerimi niso sorodstveno povezani. Vendar se kdaj še najdejo bolniki, ki nimajo nikogar, ki bi jih obiskoval in jim v bolezni pomagal. Zato smo vam hvaležni, če nas obvestite o takih bolnikih, da jih pater obišče. Za tiste pa, ki so oddaljeni od naših verskih središč, naj poskrbe rojaki, ki vedo zanje. Poskrbe naj, da bo krajevni duhovnik obiskal bolnika in mu podelil zakramente Cerkve. Če želite, to lahko storimo preko našega verskega središča po telefonskem dogovoru.
Večkrat sem že zapisal, da se kvaliteta naših skupnosti meri po tem koliko skrbimo za svoje v težavah in bolezni.
p. Valerijan
z vseli VETROV
Papež - jeruzalemski romar
V	okviru priprav na sveto leto 2000 je papež Janez ^avel II. več let v sebi gojil željo, da bi obiskal Sveto ^eželo - kraje, ki so povezani z zgodovino odrešenja, ^elja se mu je skoraj v celoti izpolnila. Zataknilo seje le obisku Ura na Kaldejskem, od koder je Abraham sledil božjemu klicu in tudi krajev, kjer je deloval apostol avel, papež ne bo videl. Zato pa je pred tedni obiskal
*	§ipt z goro Sinaj, kjer je Bog sklenil zavezo z Izraelci. ^■°nec marca pa se je mudil v Sveti deželi, kamor Prištevamo del Jordanije, Izrael in Avtonomno Palestinsko ozemlje. Namen njegovega potovanja je bilo Podoživljanje velikih dogodkov, na katerih temelji ^ščanska vera. Kljub temu ima njegovo svetoletno ^Klanje tudi državniški pomen, saj seje povsod srečal *e z voditelji narodov.
Če smo sledili poročanju nekaterih medijev, smo ni°rda dobili vtis, daje šlo za turnejo voditelja države, je najbolj kriva za zločine 2000-letne zgodovine, ki Se Začenja s Kristusovim rojstvom. Tudi poročevalci v slovenskem medijskem prostoru so imeli največkrat pred °žmi politično plat. Večkrat so izbrali najbolj kritične °cene; glede pastoralnega dela obiska pa je pogosto prišlo 114 dan njihovo neznanje o osnovah krščanstva.
^a katoličane in tudi druge vernike je bil papežev obisk
Svete dežele, pričevanje in oznanjevanje veselega sporočila, vabilo k novemu začetku, poudarjanje temeljnih resnic evangelija ter povabilo k izbiri dobrega in zavrnitvi zla. Papeževo romanje je nagovarjalo tudi v ekumenskem smislu. Po Abrahamu so si Judje, kristjani in muslimani bratje in sestre po veri. Krščanstvo, ki seje skozi stoletja večkrat razdelilo, ima skupne svete kraje in vsaj tisoč let sobivanja pod vodstvom Petrovega naslednika. Ta misel je prišla posebej do izraza pri papeževi maši v dvorani zadnje večere. Postavitev evharistije na večer pred Jezusovim trpljenjem in njegova velikoduhovniška molitev: “Da bi bili vsi eno!” je pravo izhodišče prizadevanja za edinost med različnimi Cerkvami. Temu je sledila slovesnost na Gori blagrov in podoživljanje Jezusovega govora na gori. Deset zapovedi z gore Sinaj ostaja v veljavi tudi z Jezusovim prihodom na svet. Nova zapoved ljubezni le spreminja pristop k temu temelju, ki vzpostavlja nov odnos do Boga in sočloveka. Temu Jezus doda blagre, ki postavljajo na glavo logiko moči, veljave, denaija, bogastva... Ubogi, zatirani, miroljubni, žalostni bodo deležni nebeškega kraljestva. Obisk Nazareta na praznik Gospodovega oznanjenja je postavil v ospredje ženo, ki je najbolj zaznamovala zgodovino človeštva. Zgovoren je bil tudi zadnji dan, ko je sveti oče najprej obiskal muslimansko
svetišče Al Aksa v Jeruzalemu, zatem molil pri judovskem Zidu objokovanja in se nazadnje srečal z voditelji krščanskih Cerkva v baziliki Jezusovega groba.
IX.	postaja: jezus pade tretjič pod križem
Vse to moramo postaviti v ospredje papeževega obiska, če hočemo biti objektivni.
Za tem pride na vrsto politična dimenzija, ki jo sedanji papež oblikuje že tretje desetletje. Dialog z muslimani je dobil nove razsežnosti že v Kaira, ko je obiskal islamski inštitut. Pritrditev temu je bil tudi obisk v Jordaniji, pa tihota med mašo v Betlehemu, ko je glas z minareta povabil k molitvi. Papeževe besede voditeljem krščanskih Cerkva v Sveti deželi kažejo isto smer. Obisk Petrovega namestnika so sprejemali z neverjetnim spoštovanjem. Tudi Judje kot verniki so začeli spoznavati, daje za sobivanje z dragimi nujno potrebno iskati skupna izhodišča, zapisana v Mojzesovi postavi.
Politična plat obiska je prišla do izraza ob srečanjih z državniki. Posebej sta bila pomembna obiska palestinskega begunskega taborišča pri Betlehemu in
šotora spomina žrtvam holokavsta. Oba dogodka sta svetega očeta tudi najbolj izpostavila pred očmi kritične javnosti, ki je glavni namen obiska postavila v ozadje. Beguncem je papež povedal, da ima vsak pravico do svojega doma, strehe nad glavo, izobrazbe, pa tudi do duhovnih dobrin. Poudaril je nujnost medsebojne pomoči, spoštovanja in sobivanja /, drugačnimi po verski ali narodni pripadnosti. Zavzel seje za temeljne pravice palestinskega naroda v celoti. Ker pa ni izrečno obsodil izraelske invazije na ozemlje tega naroda, in se zavzel za čimprejšnjo vzpostavitev palestinske države, so ga nekateri že napadli. Drag kritičen trenutek njegovega obiska je bila spominska slovesnost za žrtve holokavsta. Papež je po molitvi psalma dejal, da na tem kraju srce, duša in razum čutijo potrebo po tišini. Tega se hočemo spominjati tudi zato, da zlo ne bi nikoli več zmagalo. Zmagoslavje zla in njegova moč je bila in je v odvrnitvi od Boga. Ohranjanje spomina in kesanje nad zlom je osvobajajoče in nujnost za nov začetek. Govoril je še o velikem razkoraku med Judi in kristjani. Tudi predsednik izraelske vlade zatrdil, da so pripadniki obeh verstev krivi za velik razkorak. Hkrati je priznal, daje sedanji papež osebno s strani katoliške Cerkve storil največ za to, da bi se znova zbližali. Mnogi upajo, da bo k temu prispevala tudi papeževa prošnja za odpuščanje grehov vseh kristjanov, ki jo je izrekel v imenu Cerkve teden dni pred obiskom Svete dežele. O sami odgovornosti Cerkve za nacistične zločine, ali bolje za molk ob tem, pa kljub pričakovanju nekaterih ni bilo govora. Tuje drugi razlog za kritične napade na svetega očeta. Če je kdo spremljal celoten potek dogajanja v spominskem šotora žrtvam holokavsta, lahko ugotovi, da seje papež prišel poklonit spominu žrtevm, molit zanje. O preganjanju Judov in odnosu Cerkve do tega vprašanja je podrobneje spregovoril že pred leti, raziskave arhivov pa še potekajo. Že dosedanje pa so pokazale, da je Cerkev že nekaj let pred začetkom holokavsta obsodila nacizem v okrožnici, ki jo je v veliki meri sestavil kasnejši papež Pij XII. še preden je nastopil papeško službo. Med vojno je Sveti sedež rešil kakih sedemsto tisoč Judov, kar kritiki navadno ne omenjajo. Po drugi strani je v šotoru spomina molil in govoril papež, kije sam doživljal strahote holokavsta, nekateri njegovi najbližji prijatelji so izginili; ob koncu vojne jc preživelim osebno pomagal; srečal seje z gospo, kij0 je rešil kot otroka. Z milijoni Judov je v plamenih zgorelo tudi precej Poljakov. V taboriščih je izgubil0 življenje tudi kakih deset tisoč Slovencev. Tega ne more
nihče zanikati. Srečanje svetega očeta z rojaki, ki so preživeli strahote taborišč, ali njihovimi sorodniki, je bilo dovolj zgovorno. Priznanje, obžalovanje imata smisel samo, če smo sposobni novega začetka, če smo Pripravljeni zlo premagovati z dobrim. Tisti pa, ki bi Papežu Piju XII. radi naložili krivdo, ki bi jo morali Pripisati Hitlerju, na Poljskem pa še posebej njegovemu Povezovanju s Stalinom, ne razmišljajo o novem začetku. Taje nujno potreben tudi za sobivanje ver in narodov v
današnji Sveti deželi.Papež s svojim obiskom in pričevanjem sredi divjega bližnjega vzhoda govori o tem, da je mirovni proces možno pripeljati do konca le s spreobrnjenjem posameznikov in narodov, ki na tem območju bivajo. Desetletja strahot, tudi holokavst, naj bodo opomin, daje pritrjevanje zlu pogubno. V svetem letu naj bi dopustili, da Bog znova vstopi v našo zgodovino in ostane z nami za vedno.
TONE GORJUP
S¥o <0
rnizma
ADELAIDE
Fr. Janez Tretjak, OFM Holy Family Slovenian Mission
51	Young Ave, W. Hindmarsh
S.A. 5007
(P.O.Box 479, Welland, S.A. 5007) Tel.: (08) 8346 9674 Fax: (08) 8346 3487
VELIKI TEDEN V CERKVI
CVETNA NEDELJA - Na cvetno nedeljo se cerkev sPominja Jezusovega slovesnega vhoda v Jeruzalem, kjer Je dokončal velikonočno skrivnost. V spomin na ta vhod Je pri maši procesija. Ljudje se zberejo pri vratih z °ljčnimi vejami, butarami, zelenjem in cvetjem. Po blagoslovu zelenja in evangeliju o Jezusovem vhodu v Jeruzalem, gre procesija med petjem v čast Kristusu Kralju v cerkev.
Med mašo poslušamo in premišljujemo sporočilu evangelista Marka o Jezusovem trpljenju. Tako se Notranje pripravimo na obhajanje skrivnosti.
VELIKI ČETRTEK - V stolnicah in katedralah je ^opoldne škofova krizmena maša s somaševanjem duhovnikov in posvečenje svetih olj; krizme, ki ga rabimo pri krstih, krstnega in bolniškega s katerim ^azilimo bolnike. Krizmena maša izraža povezanost škofa s svojimi duhovniki.
Zvečer je maša velikega četrtka s trojnim spominom; Jezus je na veliki četrtek pri zadnji večerji postavil
Evharistijo (mašo), duhovništvo in dal novo zapoved, Zapoved Ljubezni. Po končani maši je prenos ^ajsvetejšega k stranskemu oltarju, ki po nazarja ječo, kjer je na smrt obsojeni Jezus čakal na izvršitev sodbe VELIKI PETEK - Ta dan ni maše, ker mislimo na Jvavo Kristusovo daritev na križu. Okrog tretje ure Popoldne so obredi v čast Gospodovemu trpljenju, ki 'majo tri dele: berila, poročilu o Jezusovem trpljenju, sWesne prošnje za vse potrebe, duhovnik razkrije križ
It
X.	postaja: Jezusa slečejo in mu ponudijo vina z žolčem mešanega
in ga da ljudem v češčenje. Nato je sveto obhajilo. Pri božjem grobu častimo Jezusovo telo, za nas darovano na križu. Ta dan je strogi post; tako se vsaj nekako pridružimo Kristusu v njegovem trpljenju. Osrednja skrivnost tega dneva je križ, saj nam je ta dan prišlo z njega odrešenje.
VELIKA SOBOTA - Tihota jutra velike sobote nas spominja na Jezusa v grobu. Zjutraj je blagoslov ognja. Čez dan obiščemo božji grob in premišljujemo Gospodovo trpljenje in smrt. Blagoslov velikonočnih jedil nas navaja k temu, da uporabljamo vse, kar nam je potrebno za življenje, po božji volji. Za žegen je treba pripraviti potico, (šarkel), bel kruh, svinjsko gnjat ali
XI.	postaja: Jezusa pribijejo na križ
pleče, klobase, pirhe in hren. Potica pomeni Jezusovo trnovo krono, gnjat ali pleče Jezusovo telo, pirhi rane in hren žeblje, s katerimi je bil Jezus pribit na križ.
Velikonočna vigilija je zaklad, ki ga morda še nismo dovolj odkrili. Morda je Slovencem bolj blizu vstajenska pobožnost. Ko duhovnik zapoje ‘Zveličar naš je vstal iz groba’ človeka prevzame ginjenost, kije ne doživlja skozi vse leto. Zvečer je opravilo velikonočne vigilije s štirimi deli:
1. Slavje luči, blagoslov ognja s katerim duhovnik prižge velikonočno svečo, simbol vstalega Kristusa.
2. Besedno bogoslužje o velikih božjih delih, vmes so psalmi in prošnje.
3. Krstno bogoslužje, blagoslov vode in obnovitev naših krstnih obljub. V prvih stoletjih so krščevali katehumene, ki so se pripravljali določen čas, da so sprejeli krščansko vero.
4. Nato je slovesna vstajenska maša, ali pa v zgodnjih jutranjih urah velike nedelje.
VELIKA NOČ - Velika nedelja je največji krščanski praznik; veselimo se Kristusovega vstajenja od mrtvih, ki je poroštvo našega vstajenja. Veselje velikonočnega jutra naznanjajo zvonovi, ki so molčali od velikega četrtka zvečer in opevajo velikonočne pesmi. V krščanskem veselju nam odmeva v srcih ‘Kristus je vstal, vstanimo tudi mi!’
PIRHI - Slovenski pirhi, pisanice, pisanke, remenke ali remenice se uvrščajo med najlepše okrašene primerke v Evropi. Za belokranjske pisanice in prekmurske remenke so značilni geometrični in stilizirani liki, medtem ko na primorskih in gorenjskih pirhih prevladuje izrazito po naravi posneta ornamentika, največkrat rastline in cvetovi. Zato najdemo na belokranjskih pisanicah ravne cikcakaste in valovite črte, križe, spirale, trikotnike, srca, kroge in pike, ki izpolnjujejo prazne ploskve. Pridružujejo se jim krščanska znamenja: Kristusov in Marijin monogram (IHS in MARIA) in križ-
Na pirhih zahodnoslovenskih pokrajin nastopajo detelja, marjetica, tudi smrečica, grozd in ptice. Napisi so predvsem voščila Aleluja, Vesela velika noč ali Vesel vuzem...
SEKANJE PRIRUOV - Za sekanje pirhov veljajo določena pravila. Sekača se dogovorita, ali se seka za prijeti ali za skriti ali za skozi.
Pri prvemu načinu naj se kovanec (20 centov) vsaj toliko zasadi v pirh, da prebije lupino in v njem obtiči, a ostane viden.Pri drugem načinu se mora kovanec skrit' pod lupino, da ga ni videti. Pri tretjem načinu mora kovanec pirh popolnoma predreti in zleteti skozenj ali pa vsaj na drugi strani pogledati iz lupine.Kdor te pogoje izpolni, dobi pirh. Če ne, si vzame kovanec tisti, ki j6 dal pirh sekati.
Pri sekanju se pirh postavi predse na tla. Sekač ga skuša zadeti iz tolikšne oddaljenosti, da pride nagnjen s stegnjeno roko do okoli 30 cm blizu pirha.
-Vsem rojakom želim poln jerbas božjega žegna za , veliko noč!
p. Jane* i
a dJot&stdc&ustatisti 40faAo#t & rfvdJta/y/,
Mi/Jza Mcduuč
Po dveh pregibnih besednih vrstah - po samostalniku in pridevniku tj. po imenih, njunem skupnem imenu ~3B2cfejasSLrprtozZAIMKI (pronomen, pronoun).
Tudi zaimki so pregibne besede (se sklanjajo), kijih uporabljamo namesto imen, odtod za-ime; se pravi, da imen ni treba ponavljati: poslušal je več kitar, potem pa povprašal, katera (brez: kitara) je boljša.
Obstajajo samostalniški in pridevniški zaimki.
Je več vrst zaimkov:
1. Osebni (personalni) zaimki “izražajo udeleženca (jaz in ti) in neudeleženca pogovora (on). Jaz in ti sta trospolna: jaz sem bil, jaz sem bila, jaz sem bilo.” Osebni zaimki se sklanjajo v ednini, dvojini in Množini (jaz, midva, mi...), pri njih ločimo tudi spol, razen pri prvi in drugi osebi ednine (jaz, ti). Imajo daljše in krajše oblike: mene - me, meni - mi, tebe - te, njega - ga, njemu - mu, njih - jih, njim - jim. Daljše oblike uporabljamo, kadar je zaimek poudarjen, krajšim nepoudarjenim oblikam pravimo naslonke (enklitike): vprašali so njega, ne mene - vprašali so ga po vremenu; samo njo sem videl - videl sem jo. Skupaj pišemo predlog in zaimek: zanje, Mednje, predse, predme...
la. Povratno osebni zaimek se sklanja za vse spole in števila takole: (imenovalnika nima), sebe-se, sebi-si, sebe-se, pri sebi, s seboj-sabo. Rabimo ga, “kadar se dejanje obrača na osebek istega stavka” (Breznik): sebi orjem (orješ, orjemo, orjejo), sebi bom tudi žel; sodiš po sebi; branil je sebe.
2. Svojilni (posesivni) zaimek odgovaija na vprašanje čigav: moj, tvoj, njegov, njen, najin, njun, naš, vaš, njihov. I'ri njem razločujemo osebo, spol, sklon in število. Rabimo jih samo, kadar so poudarjeni: Glava me boli. Moja glava me boli (je nepotrebno).
2a. Povratno svojilni zaimek svoj, svoja svoje. Tu pogosto delamo napake, smo v dvomih. Rabimo ga le, kadar se nanaša na osebek istega stavka. Ljubim svojo mater, ljubiš svojo mater, mi ljubimo svojo mater... nikoli mojo, njegovo, našo. Le kadar gre za skupno svojino (npr. domovina), uporabljamo svojilni zaimek: Ljubim našo domovino, ljubimo našo domovino... Zaupam naši vladi...
3. Kazalni (demonstrativni) zaimek kaže določeno osebo ali stvar: ta, ta, to-tisti, tista, tisto-oni, ona, ono., .tak, takšen, tolikšen, tale, tistile. Sklanjamo jih kakor pridevnike, ločimo sklon, število, le ta se sklanja malo po svoje. Ta kaže na bližnjo, tisti na bolj oddaljeno, oni na najbolj oddaljeno osebo ali stvar. (Ne zamenjuj osebnega zaimka °n, ona, ono s kazalnim oni ona, ono!) Neslovensko je namesto oni, tisti rabiti pridevnik dotični (dotična oseba mi Je zaupala...).
4. Vprašalni (interogativni) zaimek: samostalniški kdo (za osebo) in kaj (za stvar), pridevniški kak, kakšen, kateri, čigav, kolik, kolikšen, koliker. Kdo in kaj imata samosvojo sklanjatev, vse druge sklanjamo kot pridevnike.
5. Oziralni (relativni) zaimek: nanašajo se na predmet, o katerem se govori v nadrednem stavku: kdor, kar (samostalniška), kateri (ki), kakršen, čigar, kolikoršen... Kdor in kar se sklanjata po svoje: kdor, kogar (čigar), komur, kogar, pri komer, s komer kar, česar, čemur, kar pri čemer, s čimer. (Zaimek kar se lahko sklanja, ali pa tudi ne: česar iščeš, boš našel - kar iščeš, boš našel. Uporabljaš lahko kateri ali ki (človek, katerega sem poznal - ki sem ga poznal), vendar nekateri slovničarji razločujejo: kateri rabimo, kadar oseba ali stvar ni znana, ki pa pri določeni, znani osebi ali stvari: kateri ste s tem zadovoljni, dvignite roko - ima samo eno pot, ki hodi po njej.
6. Nedoločni (indefinitni) zaimek: samostalniški nekdo, nekaj nihče, malokdo, marsikdo, vsakdo, kaj, nekaj, nič "pridevniški: kak, neki, marsikak, vsak, sleherni, vsakteri, ves. Nič sklanjaj: nič, ničesar, ničemur, nič, pri ničemer,
*	ničimer. Namesto pridevnika gotov (nemško: ein gewisser) rabimo v slovenščini nedoločni zaimek neki, nekak, Nekateri, nekaj (Gotovi ljudje so nezadovoljni - neki, nekateri ljudje).
Sodobni slovenski slovničar Jože Toporišič, pisec velike Slovenske slovnice (588 strani, 1976) je v podobo zaimka vnesel še druge oznake: nikalni zaimek (nikogaršnji), vprašalno ali oziralno količinski zaimek (koliko ljudi je prišlo " kolikor ljudem boš pomagal...), poljubnostni, celostni, istostni, totalni, nikalno količinski zaimki, odkrival je njihove drugačne položaje in funkcije. Seveda - saj jeziku nikoli ne prideš do dna.
1’rihodnjič pa o števniku. Pozdravljeni.
izpod
TRIGLAVA
v
St ii pen ul ii j c za šolsko loCo
2000/2001
Tudi letos Ministrstvo za šolstvo in špoil Republike Slovenije objavilo razpis za vpis v srednje in visoke šole v Sloveniji za Slovence, ki žive izven matične domovine. Prav tako je objavljen tudi razpis štipendij. Filozofska fakulteta v Ljubljani je razpisala celoletno šolo slovenskega jezika, ki bo trajala od oktobra 2000 do konca maja 2001 .Vse zainteresirane obveščamo, da lahko več informacij dobijo na internetni domači strani Ministrstva za šolstvo: http:' /stipend.mss.edus.si ali pa na veleposlaništvu v Canberri.
Prav tako je izšel javni razpis Ministrstva za kulturo RS za zbiranje predlogov za financiranje in sofinanciranje kulturnih programov in projektov, k* jih bo v letu 2001 financirala Republika Slovenija iz dela proračuna, namenjenega za kulturo. Razpis, k1 bo objavljen v Uradnem listu je dostopen tudi na internetu (stran Ministrstva za kulturo)1 www.sigov.si:90/mk/slo/. Opozarjamo, daje rok oddajo predlogov 17. maj 2000
HELENA DRNOVŠEK ZORKO, OD?
XII.	postaja: Jezus umre na križu	POSLOV, CANBERRA, ACT
j[ aLor mlatili L I o Im inska 2000
Obogateni z izkušnjami pri organizaciji taborov mladih iz Slovenije in slovenskih rojakov iz tujine v preteklih letih, bo Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa tudi za letošnje leto pripravila taborjenje mladih. Potekalo bo na Tolminskemm v kampu Nadiža v Podbeli pri Kobaridu, od 30. julija do 6. avgusta 2000.
Tabor je namenjen druženju mladih slovenskih rojakov
iz zamejstva in tujine, starih od 12 do 16 let, z vrstniki iz Slovenije, medsebojnemu spoznavanju in povezovanju.
Prijave že sprejemamo in urejamo registracijo udeležencev. Rok za prijavo je 15. 6. 2000. Udeleženci iz tujine ne plačajo prispevka za udeležbo.
Prijavo s podatki o udeležencu (ime, priimek, datum rojstva, naslov bivališča, telefonsko številko, podatek o znanju slovenskega jezika) pošljite na:
Svetovni slovenski kongres, Cankarjeva 1 /IV, 1000 Ljubljana, Slovenija; tel./faks: +386 61 125 24 40; elektronska pošta: ssk.up@eunet.si Več o taboru v prihodnji številki.
XIII.	Jezusa snamejo s križa in ga položijo
Mariji v naročje
Novi L e ograji s L n nadlškoi
Na praznik Gospodovega oznanjenja je bil za novega beograjskega nadškofa s pravico ladsledstva imenovan salezijanec Stanislav Hočevar. To bo že tretji Slovenec na tem mestu.
Pred dvajsetimi leti je vodstvo nadškofije prevzel Alojzij Turk, njega pa je konec leta 1986 nasledil Prane Perko. Kot izvrstni poznavalec pravoslavja 'n ekumenski delavec je vodil nadškofijo v težkih razmerah zadnje balkanske vojne. Že pred leti je Zaradi slabega zdravja svetega očeta zaprosil za uPokojitev. Želja se mu bo izpolnila, saj se bo v Poletnih mesecih lahko poslovil od Beograda.
Pred tem naj bi se še enkrat uradno odpovedal dosedanji službi in uvedel v delo novega nadškofa. Stanislav Hočevar seje rodil 12. novembra leta '945 v Jelendolu, v župniji Škocjan pri Novem Hestu. Po osnovni šoli je odšel k salezijancem in tem končal gimnazijo, noviciat ter bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1973. Vrsto let se Jeposvečal vzgoji mladih v salezijanskih zavodih v Sloveniji in na avstrijskem Koroškem. Zadnja 'eta pa je bil inšpektor - vrhovni predstojnik slovenskih salezijancev, ki delujejo tudi v beograjski nadškofiji. Stanislav Hočevar naj bi novo službo nastopil sredi meseca maja.
T.G.
Zamolčani resnici
Pri založbi Nova revija sta izšli knjigi rojakov, ki sta Pred desetletji zapustila domovino, v kateri sta bila do ^davnega zamolčana. Prva nosi naslov Srečanja z Majcnom. Avtor Zorko Simčič je v njej objavil korespondenco s pisateljem Stankom Majcnom, ki so prisilili v eksil v njegovi lastni domovini, kot pravi S'mčič. Njuno dopisovanje v šestdesetih letih osvetljuje življenje in kulturno dejavnost argentinske skupnosti Slovencev, skrivne poti pisemskih stikov in priča o hudi ^sodi Majcna. Emigrant Leva Detele - iz dnevnika Urejena knjiga, pa je dokument o posebni usodi avtorja, k' ga je notranja sila gnala k resnici, nedostopni v ,otalitami družbi. Knjiga prinaša tudi podrobnejši popis tezmer v italijanskem in avstrijskem zamejstvu ter osebe 'dušenje avtorja, ki je s prevajanjem in drugače l>remoščal zaradi ideologije prekinjene vezi med Slovenci na tujem.	T.G.
Škofjeloški pasijon
V	Škofji Loki bodo tudi letos uprizorili znameniti Romualdov pasijon. Gre za najstarejše dramsko besedilo v slovenskem jeziku kije bilo večkrat uprizorjeno v prvi polovici 18. stoletja. Prikazuje prizore iz Jezusovega življenja od prvega greha Adama in Eve, ki je vzrok trpljenja na svetu, prek Jezusove obsodbe, njegovega trpljenja, smrti in vstajenja. Prireditelji lanskega Škofjeloškega pasijona, na katerem je sodelovalo približno 600 nastopajočih, so se odločili za ponovitev, saj je lani prireditev obiskalo nad 40 tisoč gledalcev. Pasijonsko procesijo bodo pripravili na cvetno soboto in nedeljo, terna veliko soboto, veliko noč in velikonočni ponedeljek. Uprizarjanje pasijona bodo letos dopolnili vokalni in komorni koncerti v škofjeloški nunski cerkvi in kapeli Loškega gradu.	T.G.
KRIŽANKA
v
Ivanka ./^alblk
ar
VODORAVNO: 2. žensko ime; 5. dobil je sive lase;
7.	častitljiv starec; 8. letovišče ob ženevskem ježem; 11. trimestno število; 12. velika sprejemna soba; 14. negibnost ali neobčutljivost zaradi prenehanja dejavnosti organa; 16. prepir, spor; 17. naselbina; 18. gneča, množica; 20. vrsta olja; 21. priprava za škropljenje vinskih trt; 22. večja razkošna stavba.
NAVPIČNO: 1 .domača žival, samec (množ.); 2. veliki afriški sesalec; 3. priprava; 4. lastnik manjšega posestva;
6.	ženska, ki daje nasvete; 9. duha; 10. agavi podobna rastlina; 12. moč; 13. nasprotno od desna; 15. krava ljave barve; 18. del telesa; 19. lepa hiša.
SmEšNiO
e
ADAMOVA TAŠČA
Janezek se vrne od verouka in vpraša očeta:
»Ati, kako je bilo ime Adamovi tašči?«
»Adamovi tašči? Saj ni imel tašče, tam je bil raj, sinko moj, raj!«
JUNAKI
»Moj stric je župnik in vsi mu pravijo prečastiti.«
»To ni nič posebnega. Moj stric je kardinal in ga vsi kličejo eminenca.«
»To ni še nič. Moj stric tehta 150 kilogramov in ko ga ljudje zagledajo, vzkliknejo: Ljubi Bog!«
LJUBEZEN DO ŽIVALI
»Obtoženi, torej priznate, da ste sosedu ukradli tri kokoši?«
»Ne, ni bilo tako. Odnesel sem jih domov, ker so bile od dežja mokre in prezeble.«
»?«
»Potem pa sem jih dal v pečico, da so se posušile in ogrele...«
MUŠJA
»Očka, danes sem videl štiri muhe. Dve sta bil' moškega, dve pa ženskega spola.«
»Kako si pa lahko ugotovil njihov spol?«
»Dve sta se gledali v ogledalo, dve sta pa zlezli v pivsko steklenico.«
DEVICE
»Ali veš, daje v tistem ženskem samostanu med sto redovnicami samo 25 devic?«
»Nemogoče! Tak razvrat v samostanu?«
»Razvrat? Ne, druge so vodnaiji, tehtnice, kozorogi. • -(<
YOU R
I FORTUNE
Zaceli boste z dolgim postom...
Ogrizek Solicitors
• Conveyancing
• Wills
• Probate & Deceased Estates
• Associations & Club Law
^OUR FIRST 15 MINUTE CONSULTATION IS
fkee of charge
Mick Ogrizek, MA, LLB (Hons)
Legal Practitioner
Telephone	(03) 9748 3650
Mobile	0418 326170
pAx	(03)9748 3619
Email	mog@netspace.net.au
postal Address:
p O Box 175, World Trade Centre Vic 3005
j^buurni h
______leim Slovcnccm %c pnporoii
Kamnoseško podjetje
LUCIANO VERGA 8. SONS ALOO «r>d JOE MEMORIALS P/L
I 0 BANCELL street campbellfield vie
’.i
,,79
/ H 94 70 4046
306 1
drli »o
pod | X/ ATIC 1JO
PRODAJA IN NAKUP HIŠ
WALTER DODICH
AGENT ZA PRODAJO NEPREMIČNIN
HOCKING STUART	Camberwell	Office
693 Burke Road, Camberwell, Victoria 3124 Tel: 9882 4700	Fax:	9882	4766
Internet: www.hockingstuart.com.au Email: camberwell@hockingstuart.com.au Mobile: 0413 262 655
<3>
TOBIN BROTHERS
a better wav
Viktorijskim Slovencem na uilugB v casu lalovanja
H*.»d Office
NORTH MELBOURNE I 89 Boundary Road
9328 3999
BERWICK	9~9<> 286#»	NOflE PARK	9S58 49M
BRIGHTON	9396 2233	PAKENHAM (03) 5940 1277	
CRANBOURNt (01)	1946 721 1	RINCWOOO	9870 8011
DONCASTER	9840 1 1 53	ST ALIANS	9364 0099
EAST BURWOOO	9886 1600	SUNSHINE	9364 8711
ESSENDON	9331 1800	WERRIBEE	9748 7900
erankston	977j 5022		
CIENROY	9)06 721 1	Frances Tobin A Associates	
MALVERN	9576 0433	IA5T 1URWOOO	9802 9888
MOORA88IN	9532 2211	BRIGHTON	9596 8144
Are your dentures more comfortable in a glass 9 II so. f0r a free consultation contact Stan Krnel Cental Technjcian Specialising in dentures ar>d mouthguards.
'47 Morack Rd, Vermont South Tel: 9801 3066
Mobile: 019 695 576
Bi ra|e imeli umetno zobovje v kozarcu...? Če ne, za prvo brezplačno posvetovanj*, z zaupanjem pokličite: Stanko Kknel Zobni Tehnik specialist za umetno zobovje in zaščitne proteze.
Suite 7/14 Market St, Box Hill Til: 9698 8293
GLAS SLOVENIJE
Informativni mesečnik z angleško prilogo “For you - our future”
P.O.Box 167 Winston Hills. NSW 2153 Telefon: (02) 9674 9599 SLOVENSKA TV 31 - Sydney Vsak ponedeljek ob 18.00 uri Domača stran na internetu:
STIČIŠČE AVSTRALSKIH SLOVENCEV
glasslovenije.com.au
r?
DISTINCTION PRINTING PTV. LTD.
Lastnih Simon Špacapan
Tiskarna za brošure, knjige in barvna dela
164 Victoria Street. Brunswick, 3056 VIC.
Telephone: 9387 8488
f	>
DIPLOMATSKA KONZULARNA PREDSTAVNIŠTVA
Veleposlaništvo Republike Slovenije
Telefon: (02) 6243 4830 Fax: (02) 6243 4827
Embassy of Republic of Slovenia, P.O. Box 284 Civic Square, Canberra, ACT 2608
Generalni konzulat RS Sydney
Telefon: (02)9517 1591
Fax: (02) 9519 8889
P.O. Box 188, Coogee, NSW 2034
Generalni konzulat RS Nova Zelandija
Telefon: (04) 567 0027
Fax: (04) 567 0024
P.O. Box 30247, Lower Hut, NZ ali
P.O. Box 5, Smithfield, NSW 2164
Viktor ijskim roukom se priporo^amo j.i ra-na obnovitvena Jela na grobovih in tudi iv.'ve spomenike na vseh pokopaliških Viktorne
R 6» R Memorials Pty Ltd
AC N OOo X88 024
20 F'cld Street C rai^iebur n VK 30o4 Telephone ^$00 777 2 Mobile 0412 448 1)04 018 SSI 927 F\i' simile 9305 7ib9
%.
&
%.
GOJAKS MEATS
&
3 r\/i /\ l
R o | • k o m v Sydmy j
o o o £
»• toplo pr iporod am f
220 Burwood Rt). Burwood NSW 2 1 34 Phonc:(02)747 4028
*-§ * ]? a
K
Novo in staro branje iz Baragove knjižnice
NOVO! MODERNI ANGLEŠKO-SLOVENSKI IN SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR v žepni Uvedbi s trdimi platnicami. Cena je 80 dolarjev.
Jožko Šavli, Matej Bor, Ivan Tomažič: VENETI, First Builders of European Community, na v°ljo samo še dva izvoda v angleščini. Cena je 45 dolarjev.
•van Tomažič: SLOVENCI - Kdo smo? Od kdaj in od kod izviramo? Samo še 2 izvoda. $45.-Draga Gelt, Magda Pišotek, Marija Penca: UČIMO SE SLOVENSKO - LET’S LEARN SLOVENIAN, I., II. in III. del. Cena I. dela je 10 dolarjev, cena II. in III. dela 15 dolarjev. Slikanice za najmlajše, ki pripomorejo k učenju slovenščine:
THE CHILDREN BIBLE - cena je 20 dolarjev.
NOVO! Ivan Kobal: THE SNOWY - CRADLE OF NEW AUSTRALIA, cena knjige s trdimi Petnicami $30, z mehkimi platnicami $20.
NOVO! Dr. Velimir Vulikic: TRIDESET DNI MED SLOVENCI V MELBOURNU - iz Sevnika, cena 25 dolarjev.
NOVO! Jožica Polak: TIHI GLAS IZ GLOBOČINE SRCA - zbirka pesmi rojakinje iz ^fisbana, ki je izšla v samozaložbi. Cena je 15 dolarjev.
Janez Janša: PREMIKI - Nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992. Cena $40.
Glasba iz Baragove knjižnice	nove	kasete	cena	$12
velikonočne pesmi
ANSAMBEL BRATOV AVSENIK - Vse življenje same želje ANSAMBEL BRATOV AVSENIK - V deželi glasbe in petja DRUŽINSKI TRIO POGLADIČ - Ko v slogi družina igra ANSAMBEL BRATOV AVSENIK - Vse življenje same želje FANTJE S PRAPROTNA - Pojo slovenske ljudske pesmi Melodije MORJA IN SONCA - Največji uspehi TRŽAŠKI OKTET - V živo - dal vivo - live ŠTAJERSKIH 7 - Povej, da Slovenec si SIMONA WEISS - Mati; največji uspehi
fiOŽlČNE PESMI - Bog je ^vet tako ljubil (pojejo sestre klarise)
Vse čeke z naročili prosimo napišite na Baraga Library. Prosimo, vključite poštnino.
r—-
Dom počitka matere Romane	Mother Romano Home
Slovenski dom za ostarele	Slovenian Hostel for the flged
U-15 R'Beckett St., Keuu, Vic.	3101	Phon®	03-9853-1054
3
Dom počitka matere Romane je slovenska ustanovo, ki zo daljši ali krajši Čas '% nudi domače okolje ter postrežbo ostarelim in vsem, ki potrebujejo nego. tiN Osnovna ceno je 85 % od pokojnine.
“C7 (jz ste somi že razmišljali o selitvi v dom, poznate koga, ki bi nas potreboval ali ste 1^ samo rodovzdni. kakšni so pogoji za sprejem, pokličite upravnika po telefonu, ali pa se v domu oglasite osebno. Z veseljem Vam bomo odgovorili na vsa vprašanja.
CELEBRATING THE MILLENIUM YEAR 2000
IF YOU ARE PLANNING A TRIP IN AUSTRALIA OR OVERSEAS DURING THIS SPECIAL TIME, PLEASE CONTACT US AND MAKE AN EARLY RESERVATION TO AVOID DISAPPOINTMENT.
GROUPS FOR SLOVENIA departing from ADELAIDE, BRISBANE, CANBERRA, MELBOURNE and SYDNEY 13/5/2000, 31/5/200, 24/6/2000 and 12/8/2000 *********
We are now sole agents in Australia for the ABC' Car Rental
Company in Slovenia.
m
Please contact us fox very economical rates.
Lie No
3 0 2 18
SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE!
PRIGLASITE SE ZA ENO SKUPINSKIH
POTOVANJ NA OBISK SLOVENIJE V LETU 2000 IDOMVALE
Zelo dobre ekonomske prilike
za obisk lepe Slovenije
in vseh strani sveta . . .
TRAVEL
Pokličite ali ooišfite naS urad za podrobnejia pojasnila, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in potrebne vize!
ERIC IVAN GREGORIČU
Na pozabit«, da ja ža od lota
1952 ima GREGORICH dobro	Slovenija Travel / Donvale Travel
poznano in rta uslugo vtam, ki	„
m odpravljajo na potovanja!	1042-1044 Doncaster Road,
PRIDEMO TUDI NA DOM!	KAST DONCASTKR, Vic. 3109
Telefon: 9 842 5666