345
Obravnave deželnih zborov.
Deželni zbor Kranjski.
V 9. seji se je cestnemu okraju Kadeškemu privolilo 15°/0 pri klade , okraju Kočevskemu 20%? okraju Trebanjskemu 15% za leto 1879.; davčnim občinam Čatež, Čeri na in Globočica pa 29% priklade. — V imenu finančnega odseka je baron Ap-faltrern poročal o prošnji usmiljenih sester za podporo dekliški sirotnici v Ljubljani ter predlagal, naj deželni odbor se pogaja z usmiljenimi sestrami, z mestnim zastopom Ljubljanskim in z deželno vlado zastran pravil za sirotnico, oziroma zastran ustanovitve 20 ustanov (štipendij) iz deželnega sirotinskega zaklada: predlog je obveljal. Dr. Pokiukar je pri tej priliki na-svetoval, naj se tej sirotnici za stavbo privoli 1000 gid., kar pa nasprotna stranka ni hotela sprejeti. — Učitelju Mateju Mraku se dovoli 300 gold. letne pokojnine začenši od meseca septembra 1. 1878. ~~ Potem je Dež-man poročal v imenu finančnega odseka glede pokojnine učiteljev, vsled tega sta obveljala sledeča dva odsekova predloga: 1) Kar se tiče tistih učiteljev, kateri so po dobroti, ki jo daje c. kr. uk6vnega ministerstva razpis s 4. januarija 1877. leta, št, 17084, uže izprejeti v stalno službo, se deželni odbor pooblasti, da ta čas, kedar gredo v pokoj ali se njih posmrtnim svojcem določajo preskrbnine, on sme z dogovorom c. kr. deželnega uČilniškega sveta postopati tako, da jim službeni čas všteva od tedaj, od kar so dovršili preskušnje za podučitelja, ter da odpravam (Abfertigungen) in učiteljskim ter njih vdov pokojninam in dologam za odgojo v podstavo deva po 350 do po 400 gold. dejansko-siužbe-nega prejemka na leto,  pri čemer naj jim ne naklanja
•k.
346
Prošnja deželnih uradniških slug za zboljšanje plač se ni uslišala, tudi ne prošnja vdove Marije Smukavceve za povikšanje pokojnine. — Prošnja občine Hoteške glede všolanja Gornjega Loga v Hoteč se je izročila deželnemu šolskemu svetu v rešitev. — Podpornemu društvu slavjanskib vseučiliščnikov v Gradcu se 100 gold., podpornemu društvu Novomeških dijakov 200 gold, podpore dovoli. — Prošnja društva modro-slovcev na Dunaji za podporo se ne vsliši, isto tako ne prošnja gosp. P. Skale ta za živinozdravniško štipendijo svojemu sinu. — Zdravniku Francu Ipavcu se za zdravniška opravila v Novomeški bolnici dovoli 100 gld. nagrade. — Učitelju Francu Piberniku se 150 gold. pokojnine na leto dovoli pričenši od 1. oktobra t. 1.
Dr. Vošnjak v imenu finančnega odseka nasve-tuje, naj se podobčinama S t. Peter in Trnje za nov most čez Pivko dovoli 200 gold. podpore, kar obveljd. Prošnja županstva v Veliki Račni zastran povodenj v ondotni občini  se  izroči deželnemu odboru v rešitev.
V 10. seji je poslanec Klun z narodnimi tovariši vred zarad konfiskacije 110. lista „Slovenca", ki je površno posnel le nekoliko onega, kar se je o Litijskem glavarji vitezu Vestenecku in o njegovi Velikoga-berski šoli v deželnem zboru obširno razkladalo, stavil na gospoda c. kr. deželnega predsednika viteza Kalino sledečo interpelacijo:
1. Kako se vjema z načeli konštitucijonalne države , da se slovenskim listom ne dopušča preso-jevati postopanje ces. uradnikov in služabnikov, čeravno jim podaja postava vsa sredstva braniti se neresničnih napadov?
2. Je li res prišel tako poostren ukaz glede postopanja pri konfiskacijah, da se ima vsaki pot zapečatiti celi časnik, tedaj tudi nezaseženi članki, in bi li ne blagovolil povedati, kedaj, zakaj in od kod je prišel ta ukaz, in kako se to vjema s tiskovno svobodo?
Poslanec Pfeifer z narodnimi tovariši interpelira deželnega predsednika zaatran neprenehanih ekseku-tivnih dražeb na Dolenskem, navaja raznovrstne slučaje ter stavi konečno sledeča vprašanja:
1. ima vlada vednost o tu navedenih žalostnih razmerah , in ali hoče v vinskih krajih mobilarno ekseku-cijo zavoljo zaostalih davščin takoj ustaviti, ter davke iztirjati še le meseca novembra in decembra, ko bo že vinska letina spravljena? — 2. Ali hoče vlada v krajih, kateri so vsled večletnih slabih letin, povodenj in drugih elementarnih nezgod zlasti na Dolenjskem in Notranjskem v resnici obzira vredni,   zaostale davke odpisati?
3.  Ali hoče vlada eksekutu, kateri je dolžni davek plačal ter povrnil erarju gotove stroške — v ozira vrednem slučaju druge stroške (deservite in idealne koleke) prizane3ti,   če   tudi ni zato posebne prošnje vložil?   in
4.  ali hoče vlada svojo resno pozornost obrniti na to od leta do leta huje rastočo revščino kmetijstva po vsi deželi, in iskati sredstev, da kmetijstvo popolnem ne propade?
Gospod deželni predsednik je obljubil odgovor na obojno vprašanje.
Poročevalec Le de ni g je poročal v imenu poverii-nega odseka o volitvi deželnih poslancev V. Do liho f a in P. P a ki ž a. Debate so se vdeležili dr. Poki uk ar in Klun, ki pa je brez vspeha predlagal, naj se stvar še enkrat pretresa v odseku, potem c. k. deželni predsednik vitez Kalina in poslanec S ve te c. Konečno je bila volitev obeh poslancev potrjena. Obširnejše o tej obravnavi poročamo pozneje po stenografičnih zapisnikih.
Vitez Langer poročal je v imenu istega odseka o volitvi deželnega poslanca dr. E. Deu-a v Postojni. Debate so se vdeležili dr. Poklukar, dr. Zarnik, S ve te c, vitez Vesteneck.   Volitev se ve da je bila
po zborovi večini potrjena. Tudi o tej volitvi govorimo obširneje pozneje; za danes le toliko, da je nasprotna stranka pri obeh teh obravnavah po baronu Apfal-trernu predlagala in tudi sprejela konec debate, to je, konec besedi; kar je pač očiten dokaz nemškemu pregovoru: „den schuldigen Mann geht das Grausen an!" Potem se je potrdil proračun vino in sadjerej-s;ke šole na Slapu za leto 1879. s potrebščino 6396 gold. 79 kr., z zakladom 4700 gold., tedaj s pri manjk-ljejem 1696 gold. 79 kr., ki se ima pokriti iz deželno-kulturnega zaklada. — Dalje se je potrdil proračun dežeino-kultumega zaklada za leto 1879 (potrebščina 1796 gold. 79 kr., dohodki 966 gold. 79 kr., primanjkljej 830 gold.), ki je pokriti iz deželnega zaklada. — Potrdil se je tudi proračun norišno-stav-benega zaklada za leta 1879. (potrebščina 3124gld. 60 kr., zaklada 676 gold., primanjkljej 2448 gold. 60 kraje), ki je pokriti iz deželnega zaklada; ob enem je bilo sklenjeno, da upravni uradniki bolnišnice posestvo norišnice v Studencu smejo nadzorovati le o prilikah druzih upravnih opravil, zadevajočih podružnico na Studencu in to z dostavkom, da zaračunovanje njihovih diet ni pripuščeno. — Potem se je potrdil računski sklep norišno-stabenega zaklada za leto 1877.; in proračun gledišnega zaklada za leto 1879. (potrebščina 3245 gold. 49 kr., zaklada 3247 gold., presežek 1 gold. 51 kr.). Pri tej priliki je dr. Vošnjak predlagal, naj se dramatičnemu društvu kakor dosedaj dovoli 2400 gold. podpore, al poslanca dr. pl. Schrey in Dež man sta na vso moč spodbijala ta predlog, in njuna nasprotna stranka je privolila le 1000 gold. — Občini Radovici se je dovolila po 50°/0 priklada za leti 1878. in 1879. — Prošnja diurnista Friderika Dreni k a za spregled študij se izroči deželnemu odboru v določbo. — Posl. Pfeifer je poročal v imenu finančnega odseka o prošnji okrajnih ranocelni-kov glede priprežnine ter predlagal, naj se jim pričenši od leta 1879., kedar potujejo zastran cepljenja koz, pri-voljuje polpriprege z dostavkom, da se ne sme zaračunati nobena posebna vožnina za matere in tudi ne stroški za mazilo ali popravo vozd; ob enem ima deželni odbor paziti na to, da se za hrano materam predcepljenih otr6k praviloma na dan ne sme več ko 1 gold. 5 kr. zaračuna, v posebnih slučajih pa ne več ko 2 gold. na dan.
Deželni zbor Goriški.
Mož-beseda moram biti; zato naj posnamem izmed obravnav našega zbora to , kar sega čez meje zgolj lokalne pomembe.
Prišel sem v 39. listu „Novic" (od 25. sept. t. 1.) do 5. seje (21. sept.). — 6. seja (27. sept.) Potrdil se je preudarek deželnega zavoda za gluhoneme (poročevalec dr. Tonkii). Dovolilo se je marsikaj poprav in novih naprav. — Primanjkljej znaša čez 12.000 gold., katerih 2/5 ima založiti Goriška dežela, 2/5 pa Istra. — Sklenil je dalje zbor v tej seji podati ministerstvenemu svetu peticijo, da bi se znane pre-naredbe glede uka deželnih jezikov v tukajšnjih srednjih šolah in pa preuravnava c. k. vadnice ne izvršila. — 7. seja (28. sept.). Poslanec vitez Vilh. Ritter je sprožil nasvet, naj bi zbor izjavil svojo lojalnost nasproti demonstracijam v italijanskem z mi slu. Deželni glavar dr. Pajer je imel na to jako zanimiv govor, polen izrazov zvestobe do cesarske hiše in avstrijske države, in je h koncu povabil poslance, naj bi mu v istem zmislu pritrdili, kar se je tudi zgodilo. — 8. seja. (4. okt.) Dr. Deperis je podal nasvet zadevajoč prenaredbo postave zastran vojaške službe.    Vse   3 točke tega nasveta ao^sprejete edino-
347
glasno. — Poslanec Dottori je naznanil predlog zadevajoč četvero resolucij; te so: Reserva naj se (iz Bosne) zdajci nazaj pokliče; nove določbe zastran pobiranja davkov naj se prenarede; nekateri zbo-rovi Bklepi iz prejšnjih sejnih dob naj se zopet predložijo (med temi sta ta dva: deželno šolsko sveto-valstvo naj se dopolni in naj ima svoj sedež v Gorici; šolske počitnice naj bodo meseca septembra in oktobra.) Dotične peticije ima napraviti in odposlati deželni odbor. — Dnevni red (poročevalec Del-Torre): Prošnja Goriškega mesta in občin okraja Gradiščanskega, da bi se poduk v ljudskih in srednjih šolah v jemal s Členom 19. ustave od 21. dec. 1867. izroči se deželnemu odboru z naročilom , da jo vis. vladi predloži z uoo peticijo, ki je bila v tej isti zadevi sprejeta 27. septembra. — Gesta po Ne diski doli od Kobarida proti italijanski meji se izreče zaskladovno. — Dolga in živa debata je bila o postavi zastran čbelarstva (poroč. Winkler), katera se drži srednje poti med zahtevanjem Paglia-ruzzievem, po Čigar menjenji načrt postave čbelorejo preveč omejuje, in zahtevanjem laskih poslancev (so-sebno Del-Torre-a), kateremu je postava še preveč ugodna čbelarjem in nevarna poljedelcem v ravnini. V naslednji seji je bil načrt Wioklerjev — oziroma — pravnega odseka odobren. (Dnevni red se ni mogel ves obravnavati, ker je bilo že pozno.)