glasilo organizacije združenega dela Iskra tovarna baterij Zmaj Ljubljana ZJ glcr> zmaja 1978 letnik XIII 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 j 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 57 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 75 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 E '55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 = 23. marec 1923 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 5^ 55 55 55 5=9. november 1978 % 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 Zadonele so fanfare V celotni 55 letni zgodovini Zmaja se bo datum 9« november 1978 zabeležil na pomembno mesto, ko smo uardno odprli novozgrajene upravne in proizvodne objekte v Stegnah. Dan poprej pa je bila svečana seja delavskega sveta v okviru 55 letnice obstoja in otvoritve novega Zmaja, naslednji dan pa proslava za vse člane kolektiva, na kateri so bila podeljena tudi državna odlikovanja sedemnajstim delavcem Zmaja. Nova tovarna - naš delovni uspeh, je geslo Zmajevih delavcev, ki so vse tri svečanosti v treh dneh uspešno organizirali in zelo dobro izvedli. Končala se je etapa naših priprav za nove uspehe. 1 H Ob zvokih fanfar je Srebrnjak Ivanka simbolično odprla novega ZMAJA E fi /; 117.111J /I {-VSkcimfi/*- 9. november 1978 Otvoritev nove tovarne naš delovni uspeh Uvodni pozdrav predsednika DS Četrtek 9. novembra 1978. Megleno in hladno dopoldne nekaj minut pred deseto uro. Pred vhodom v proizvodne prostore igra pihalna godba Ljudske milice. Med gostim špalirjem zastav, med katerimi so tudi zastave ISKRE in ZMAJA, prihajajo gostje. Otvoritveni prostor se polni. Med gosti vidimo sekretarja Mestne konference ZK Marjana Orožna, predsednika Skupščine mesta Ljubljana Marjana Rožica in še mnogo predstavnikov družbeno političnih organizacij, od občine Šiška do občine Grosuplje. Med njimi so predstavniki Jugoslovanske ljudske armade, ISKRE, Ljubljanske banke, Tehnike, Strojne fakultete, Metalurškega instituta, Raziskovalne skupnosti Slovenije, Croatie, Tesle in še mnogo drugih, vključno s predstavniki j avnega obveščanja. Kot častni gost na otvoritvi je tudi predsednik Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner, ki je 9. decembra pred tremi leti prisostvoval polaganju temeljnega kamna, imel tedaj priložnostni govor ter tudi v času gradnje spremljal napredovanje del. Pred svečano okrašenim otvoritvenim prostorom se v polkrog razvrščajo delavci Zmaja. Stroji so obstali. Napočil je svečan trenutek. Točno ob deseti uri je pihalna godba Ljudske milice zaigrala državno himno.Zatem je stopil na govorniški oder predsednik delavskega sveta tovarne Zmaj tov. Kranjac Zdenko: Tovarišice in tovariši, spoštovani gostje Otvoritev nove tovarne pomeni za naš kolektiv veliko delovno zmago, ki sovpada s praznovanjem 55 letnice našega obstoja. V novi tovarni smo si zagotovili človeka vredne delovne pogoje, hkrati pa ustvarili nove mož- Zmajeve! ob zvokih pihalne godbe Ljudske milice pričakujejo goste nosti za naš nadaljnji hitrejši in še uspešnejši razvoj, kar na stari lokaciji ni bilo mogoče. Ob tej priložnosti želim pozdraviti navzoče goste: - Sekretarja Mestne konference ZK tov. Marjana Orožna - Predsednika skupščine mesta Ljubljana tov. Marjana Rožiča - Predsednika izvršnega sveta skupščine mesta tov. Albina Vengusta - Predsednika Gospodarske zbornice SRS tov. Verbič Andreja - Predsednike skupščin in izvršnih svetov občin Ljubija-na-Šiška, Grosuplje in Ljubij ana-Center - Predstavnike družbeno političnih organizacij mesta Ljuhijana-Šiška, Grosuplje in Ljubijana-Center - General majorja Praprotnik Jožeta, predstavnika vojne mornarice iz Splita - predstavnika Vojno tehničnega inštituta iz Beograda in druge predstavnike JLA - Predstavnike zveznih in republiških organov za področje elektroindustrije - Predstavnike znanstveno raziskovalnih organizacij: Instituta Jožef Stefan, Instituta za celulozo in papir, Strojne fakultete, Metalurškega inštituta in Raziskovalne skupnosti Slovenije. Enako pozdravljam predstavnike Ljubljanske banke, predstavnike izvajalcev: Tehnike, Industrijskega biroja in IMP. Pozdravljam predsednika kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra tov. Jožeta Hujsa, člane poslovodnega kolegija, direktorje vseh DO Iskra, predstavnike družbeno političnih organizacij SOZD-a in druge. Nadalje predstavnike baterijskih tovarn v Jugoslaviji, poslovne partnerje in predstavnike sredstev javnega obveščanja. Posebej pozdravljam častnega gosta, predsednika Zveze sindikatov Slovenije tov. Vinka Hafnerja, ki je prisostvoval začetku del in je v času gradnje spremljal delo in nam dajal spodbudo. Ob tej priliki se zahvaljujem za vašo udeležbo s katero dajete našemu praznovanju še posebno slavnostno obeležje. Za tem smo poslušali govor direktorja Zmaja Milana Slemnika, ki ga objavljamo v celoti, priložnostni nagovor pa je podal tudi predsednik kolegijskega poslovodnega organa SOZD ISKRA Jože Hujs. /naslednja stran/ 5 J Dragi tovariš Tito Ob naši veliki delovni zmagi, izgradnji nove tovarne in 55- letnici obstoja, ti delavci Iskre - Industrije baterij ZMAJ, pošiljamo prisrčne pozdrave z obljubo, da bomo tudi v bodoče z dejanji in novimi delovnimi uspehi potrjevali pot, ki jo je začrtala ZKJ pod tvojim vodstvom. Želimo ti veliko zdravja z željo, da nas še dolgo vodiš po poti napredka, miru in sožitja med narodi. Delavci Iskre - Industrije Ljubljana, 9.11.1978 baterij ZMAJ Ljubljana Idi > /s prejšnje strani/ otvoritev Generaljamor Joža Praprotnik pa je v imenu Zveznega podsekretarja obrambe za mornarico generala Mamule prinesel pozdrave iz Splita, nakar je kolektivu Zmaja za skoraj dvajsetletno sodelovanje izročil plaketo. V imenu Zmajevcev jo je prevzel direktor Milan Slemnik. Ob koncu je predsednik zbora delovnih ljudi Marijan Mayer prečital brzojavko za tovariša Tita, ki mu jo pošilja kolektiv Zmaja ob 55-letnici obstoja in svečane otvoritve novih tovarniških objektov. Za tem se začenja še en svečan dogodek, kot je dejal član Mestnega gledališča ljubljanskega, ki je v celoti povezoval otvoritveni program. Ob vratih, preko katerih je bil pripet trak z barvami jugoslovanske zastave sta stali Srebrnjak Ivanka in Krek Antonija, ki sta bili izbrani, da simbolično odpreta novega Zmaja. Zadonele so fanfare...! Drget je spreletel večino prisotnih, še posebej tistih Zmajevih delavcev,ki so dolga leta sanjali in končno pričakovali ta trenutek. Srebrnjak Ivanka je segla po škarje, prijela za trak -zabrnele so filmske kamere, objektivi številnih fotografskih aparatov so ujeli trenutek, ko je bil prerezan trak in s tem simbolično odprta nova tovarna Zmaj. Delavci so pohiteli na svoja delovna mesta in pognali stroje. Vstopali so povabljeni gostje in za to določeni naši spremljevalci so jim pojasnjevali tehnološki postopek in odgovarjali na vprašanja. Z zanimanjem so si ogledovali posamezne proizvodne linije, se napotili v sodobno urejeno skladišče, v strojno delavnico ter se po podzemnem zmaj Za skoraj dvajsetletno sodelovanje je v imenu kolektiva prevzel srebrno plaketo direktor Milan Slemnik iz rok generalmajorja Joža Praprotnika. hodniku usmerili proti upravni zgradbi. Prav tako so si z zanimanjem ogledovali na stenah hodnika obešene številne fotografije, ki so predstavljale prerez zgodovine do sedanjosti, poleg pa vitrine z razstavljenimi našimi proizvodi, še posebno pozornost je vzbudila ročna stiskalnica, montirana na posebnem stojalu in ki bo v prihodnje našla stalno mesto poleg vhoda v Zmaj. Ročna stiskalnica je postala že simbol Zmaja, saj je dolga desetletja od leta 1925 dalje predstavljala v družbi sebi enakih edini strojni part za izdelovanje mošnjičkov. S tem je bil ogled novozgrajenih Zmajevih objektov zaključen. Goste smo povabili na zakusko v hotel "Ilirija". Povabljeni so bili tudi novinarji pomembnejšega jugoslovanskega periodičnega tiska in RTV, kjer so dobili ustrezne podatke o celotnem razvoju tovarne in tudi o sami investicijski naložbi za zgraditev novega Zmaja ob njegovi 55-letnici obstoja. My Govor sekretarja MK ZK Ljubljana Marjana Orožna Na otvoritvi novega Zmaja v Stegnah 9- novembra 1978 je bil slavnostni govornik sekretar Mestne konference ZK Ljubljana Marjan Orožen. Njegov govor objavljamo v celoti. Tovarišice in tovariši! Člani delovne skupnosti ZMAJ, spoštovani gostje! Ko me je delegacija vašega kolektiva povabila, da na slovesni otvoritvi nove tovarne spregovorim nekaj besed, sem to z zadovoljstvom sprejel. Z zadovoljstvom zato, ker gre v vašem primeru za delovno skupnost, ki si nenehno prizadeva za nadaljnji tehnološki, ekonomski in samoupravni razvoj. Vsak korak v tem razvoju pa pomeni istočasno tudi prispevek k utrjevanju celotne naše družbe in si- stema socialističnega samoupravljanja. Nova tovarna ne pomeni le pridobitev za vaš delovni kolektiv. Z njo dobiva naše mesto razširjeno dejavnost, ki neposredno ustvarja dohodek. To je vaš prispevek in prispevek velikega kolektiva Iskre in vseh sovlagateljev k spreminjanju socialno-ekonomske strukture Ljubljane, ki se mora vse bolj uveljavljati tudi kot proizvodno središče, oslanja-joč se na razpoložljive umske in materialne poten- ciale ter kolektive s staro in preizkušeno delavsko tradicijo. Posebej se mi zdi pomembno podčrtati dejstvo, da ni tukaj v Stegnah zrasla le nova tovarna, novi metri betona in stekla, ampak da so istočasno nastajali ter se razvijali novi proizvodni programi, novi originalni stroji in naprave kot plod vaše lastne ustvarjalnosti in ustvarjalnosti znanstvenih delavcev Strojne fakultete v Ljubljani. To je prav gotovo dober in spodbuden primer sodelovanja proizvodnje in znanosti kot dveh neločljivo povezanih in medsebojno odvisnih delov združenega dela, primer, ki daje rezultate, ki se izražajo v višji produktivnosti in večjem dohodku. Dejstvo, da ste kot nosilec licence in ne kot kupec licenc interesantni za druge, je zelo spodbudno. Mesto, ki ga ima vaša delovna organizacija na jugoslovanskem tržišču vas obvezuje, da ne obstanete niti trenutek, da greste vedno naprej novim do- /naslednja stran/ >• Visoki gosti, med katerimi so bili tudi predsednik skupščine mesta Ljubljana Marjan Rožič, sekretar Mestne konference ZK Marjan Orožen in generalmajor Joža Praprotnik - vsi na sliki - so še posebej prispevali k svečanemu obeležju otvoritve novega Zmaja. govor Marjano Orožna sežkom nasproti. Storiti morate vse, da izkoristite možnosti, ki se vam nudijo tudi na mednarodnem trgu, zlasti v gospodarstvu neuvrščenih držav, oziroma dežel v razvoju. Možnost zataš uspeh v pogojih močne konkurence razvitih industrijskih držav je v nadaljnjem iskanju novih izboljšav, v asortimanu in tehnologiji, je vaša poslovna solidnost, je odkrivanje skupnih interesov na podlagi novih, pravičnejših odnosov v medsebojnem gospodarskem sodelovanju z drugimi, za kar se kot socialistična samoupravna družba zavzemamo v mednarodni politiki. Proizvodnja baterij kot prenosnih virov energije ima poseben, strateški pomen za naš splošni ljudski odpor in obrambo, če bi to bilo potrebno. Zato morate storiti vse, da boste z vašo proizvodnjo pripravljeni tudi na najtežje pogoje, računajoč pri tem na razpoložljive domače surovinske izvore. V tem vidimo vaš prispevek h krepitvi naše obrambne pripravljenosti in sposobnosti, pripravljenosti, ki temelji na prvinah naše narodnoosvobodilne borbe, naše revolucije, sistema socialističnega samoupravljanja in družbene samozaščite. Vse te naloge pa boste lahko izpolnili le, če se boste enako aktivno prizadevali za takšne samoupravne odnose v kolektivu, ki bodo neprestano reproducirali zavest o enotnosti posameznih in skupnih interesov. Ob poslušanju govora direktorja Zmaja,ki je poudaril pomen zgrajenih objektov za nadaljni razvoj tehnoloških procesov izdelave baterij Tehnološki napredek in višja produktivnost dela bo možna le, če se bo delavec počutil gospodarja nad pogoji svojega dela in ustvarjenim dohodkom, če bo videl svojo perspektivo v novih dohodkovno interesantnih naložbah. To pa mu omogoča le temeljna organizacija združenega dela. Zato morate storiti vse, da se vaši obrati čimprej v skladu z zakonom o združenem delu konstituirajo v temeljne organizacije združenega dela. To je zlasti pomembno za vaš tki. "dislocirani" obrat v Šentvidu pri Stični, ki se mora počutiti kot samostojni in odgovorni subjekt, ki živi s svojo delovno organizacijo ter krajem in občino, v kateri deluje. Preraščanje "dislociranih" obratov v temeljne organizacije združenega dela je aktualna politična in družbena naloga, kajti od tega so v mnogočem odvisni procesi nadaljnjega povezovanja in s tem v zvezi nadaljnja specializacija, ki je nujnost, če hočemo iti v korak s produktivnostjo ter ceno, ki jo priznava širše tržišče blaga in storitev. Pred nami je obdobje močnejše akcije za samoupravno povezovanje delovnih organizacij v celovitejše sisteme, ki bodo usposobljeni za samoupravno družbeno planiranje, ki bodo učinkovitejši v razširjeni reprodukciji, pri izrabi osnovnih sredstev, pri skrbi za pripravljanje lastnih kadrov vseh profilov, pri nastopu na zunanjih tržiščih ipd. V to akcijo moramo iti odločno povsod tam, kjer to zahteva usklajenost razvoja in racionalno ravnanje tako z živim, kakor tudi minulim delom. Zato imamo vse osnove v tistih ustavnih in zakonskih določbah, ki govore, da se dohodek temeljne organizacije združenega dela ne more odtujevati oz. da se mora iz skupnih naložb vedno vračati tja, kjer je bil ustvarjen. Smatramo, da je to ena bistvenih predpostavk za to, da bo naš novi srednjeročni plan slonel na solidnejših, bolj čvrsto dogovorjenih osnovah, kot pa je to slučaj s sedanjim planom, v katerega smo, vsaj v Ljubljani, zapisali tudi marsikaj takega, kar se ne realizira. V prihodnjem obdobju moramo močneje, toda po samoupravni poti, s samoupravnim sporazumevanjem pa tudi z aktivnejšo vlogo družbenopolitičnih skupnosti obvladovati tokove reprodukcije, odpravljati vzroke razdrobljenosti ii neusklajenosti na vseh področjih, vključno s komunalo in stanovanjsko izgradnjo, kjer moramo elemente monopola brzdati s takšnim sistemom upravljanja, ki bo zagotavljal, da bo interes uporabnikov lahko prihajal polno do izraza. 0 tem je sklepala zadnja seja mestne konference. Njena stališča in sklepi bodo z jutrišnjo številko "Komunista" na razpolago vsem članom Zveze komunistov mesta Ljubljane. Danes smo soočeni s problemom upadanja akumulativne sposobnosti gospodarstva. Ta situacija je gotovo rezultat povečevanja obveznosti, ki jih prevzemamo kot država in vse večjega razmaha tki. družbenih dejavnosti. Kljub temu pa vsaj v Ljubljani mislimo, da je glavni problem v tem, da ustvarjamo premajhen dohodek, skupaj in po zaposlenem, kar lahko pomeni tudi, da nam raste število delovnih mest, kjer se ne ustvarja nobena nova vrednost, ampak se le troši ustvarjena. V Ljubljani se bo pri 2 % rasti produktivnosti dela, problem akumulati-vnosti še nadalje zaostroval. Zato nam vizija smernic razvoja za leto 1979, ki računa s 5 - 6 % rastjo, mora biti napotilo za konkretno akcijo in orientacijo v vsakem delovnem kolektivu. Pri tem morajo člani Zveze komunistov, naši sindikalni aktivisti in vsi samoupravljalci neprestano postavljati vprašanja, kje smo, zakaj ne dosegamo dogovorjenih ciljev itd. Če ne bo v vsakem kolektivu ustrezne akcije, bo vizija ostala vizija, mi pa soočeni z novimi problemi. Več moramo storiti, da odkrijemo in sprostimo vzvode, ki bodo pospeševali rast skupnega prihodka in dohodka. Eno od ključnih vprašanj je nagrajevanje oz. delitev po delu. Zakaj se bojimo razlik, ki izhajajo iz boljšega dela ih gospodarjenja? To je kvazi-socialna, konzervativna demagogija, ki nima niš skupnega s socialističnimi načeli. Elemente delitve po potrebah, ki jih imamo razvite v družbenih dejavnostih in socialni politiki, moramo spraviti v sklad s socialističnimi načeli delitve po delu. Tovarišice in tovariši! Naša današnja svečanost je povezana tudi s 55-letnico nastanka tovarne. Ta obletnica naj nam posluži, da predvsem primerjamo, kaj je tovarna pomenila takrat in kaj pomeni danes, kakšen je bil položaj delavca takrat in kakšen je danes. V tej tovarni so mnogi pustili ves svoj delovni vek. Njim gre v prvi vrsti zahvala, da se lahko danes ponašamo z novimi dosežki. Brez njihovega minulega dela, brez vlaganja ustvarjenega dohodka, z njihovim delom in delom vas, ki boste vračali ne tako majhne kredite, te svečanosti ne bi moglo biti niti danes niti jutri. Dovolite mi, da ob koncu posebej čestitam vsem, ki ste za vaše požrtvovalno delo do tej priliki prejeli priznanja in odlikovanja predsednika naše Federativne socialistične republike Jugoslavije, tovariša Tita. Celotnemu kolektivu pa čestitam k novi pridobitvi. Megleno, hladno in svečano dopoldne 9. novembra 1978 nekaj minut pred deseto uro, trenutkom uradne otvoritve novozgrajenega ZMAJA Govor direktorja DO ZMAJ Milana Slemnika Tovarišice in tovariši! Prihodnji mesec bo minilo 55 let odkar so na Mestnem trgu v Ljubljani, v hiši prvega slovenskega župana Petra Gra-selija zasvetile naše baterije - prve slovenske baterije. Od takrat do danes se naš glavni predmet poslovanja ni menjal. Že 55 let izpolnjujemo pomemben družbeni smoter z zadovoljevanjem potreb po energiji za porabo v prenosnih aparatih in napravah. Potrebe po tej energiji so med prebivalci zelo razširjene; od vseh porabljenih baterij v Jugoslaviji za široko potrošnjo jih je z našo eti- keto kar 46 %. Zato pozna naš zaščitni znak večina Jugoslovanov. Ta dolgoletni obstoj v dejavnosti, ki je za družbo pomembna je tisto, kar daje obstoju naše organizacije združenega dela pravi pomen. Vztrajati teh 55 let ni bilo lahko. Generacije so se menjavale, vsaka s svojimi težavami in uspehi. Danes bi se težko odločili za rangiranje težavnosti in pomembnosti nekega obdobja ali opravljene naloge. Če bi katero obdobje izdvojili posebej, potem bi bilo to brez dvoma vojno obdobje, ko so se zaposleni delavci pod vodstvom članov KPS in aktivistov OF znali organizirati in delati v tovarni taiko, da so obdržali tovarno do konca vojne. Zavedali so se strateške pomembnosti proizvodov in so večino v tovarni ali na domovih delavcev izdelanih baterij pretihotapili partizanom in aktivistom OF. Še živeči delavci tistega obdobja so nam lahko za vzgled, kako ravnati v podobnih razmerah tudi v bodoče. Tudi povojno obdobje za delavce takratnega Zmaja ni bilo lahko. Bile so krize in ponovni vzponi. Mi delavci, ki smo danes dediči tradicije in minulega dela prejšnjih generacij smo svoj del naporov usmerili v uresničitev dolgoletnih potreb po izgradnji nove tovarne. Prostore v stari tovarni na Šmartinski cesti smo izkoriščali do stopnje, ko ni bilo več možnosti za potrebno večanje zmogljivosti, za uvajanje novih programov, dobro organizacijo delovnega procesa in ureditev delovnih pogojev. Tako z današnjo otvoritvijo nove tovarne uresničujemo našo najpomembnejšo nalogo iz srednjeročnega plana. Upravičeno smo lahko zadovoljni, da smo jo opravili v roku in brez omembe vredne prekoračitve vrednosti. Dobro planiranje in skrb za vodenje kompletnega projekta se nam je izplačala. Morali smo preseliti celotno tovarno v času kolektivnih dopustov, pri tem pa še opraviti remonte strojev, prilagoditi stroje in naprave novim pogojem, dokončati izdelavo novih strojev in naprav ter vse to v novi tovarni na novo usposobiti, ne da bi bilo poslovanje moteno. Direktor Zmaja Milan Slemnik - prvi govornik na svečani otvoritvi Nova tovarna meri 7.000 m2. Gradbeni projekt zanjo je izdelal Industrijski biro iz Ljubljane. Gradbena dela je izvajalo Gradbeno podjetje Tehnika Ljubljana, projekt instalacij ter izvedbo instalacij pa IMP iz Ljubljane. Vsem izvajalcem se v imenu kolektiva zahvaljujem za dobro delo, ki je omogočilo realizacijo te naloge. Skupaj s tem objektom smo v zadnjih 3 letih investirali 9o milijonov din iz lastne udeležbe in iz združenih sredstev pri Ljubljanski banki. Približno polovico sredstev je bila porabljena za objekt, polovica pa za novo tehnologijo in opremo. Sekretar Osnovne organizacije ZK v Zmaju Mrhar Franc je popeljal goste v proizvodne prostore, kjer so si ogledali proizvodnjo baterij slimo da taka tehnologija spada v slovenski prostor. Ko bo Jugoslovanska industrija osvojila in vgrajevala mikroelektroniko v artikle za široko potrošnjo, npr. za kalkulatorje, digitalne ročne ure in slično, bomo tudi mi sposobni proizvesti za to ustrezne baterije. Za nekatere sisteme baterij, ki jih bomo v bodočnosti na novo osvajali, smo se obstoječi proizvajalci baterij že dogovorili, da ne bi osvajali vsi istih sistemov. Zavedamo se, da tako visoke strokovne zahteve lahko rešuje le dobro organiziramo V novi tovarni bomo začeli s serijsko proizvodnjo baterij novega elektrokemij skega sistema - alkalnih baterij, ki so kvalitetnejše in uporabne za napajanje zelo zahtevnih aparatov in naprav. Baterije smo razvili sami, na Strojni fakulteti pa razvijajo stroje. Naši strokovnjaki zelo aktivno delajo na več raziskovalnih in razvojnih nalogah, v katere so vključeni strokovnjaki iz raznih inštitutov ter profesorji s sodelavci iz fakultet. Tako se z osvajanjem lastnih spoznanj čimbolj izogibamo nakupom licenc in tehnologij v inozemstvu. Sami smo skonstruirali in izdelali že več zelo zahtevnih strojev, ki bi jih sicer bilo potrebno uvoziti. Lasten razvoj je težji in tudi dolgotrajnejši, rezultati pa so zato naši in so brez omejitev. Ker razvoj mikroelektronike za uporabo v široki potrošnji zahteva vedno manjše dimenzije baterij, količinsko z malo materiala a visokih in oplemenitenih kvalitet, mi- Generalni direktor SOZD ISKRA Jože Hujs v proizvodni hali združeno delo, zato smo se leta 1973 združili v SOZD Iskra. Pet let ni dovolj, da bi delovna organizacija s tako dolgo tradicijo, z dokaj specifičnim in v marsičem neodvisnim programom stkala vse potrebne vezi za izkoristek številnih prednosti, ki jih združevanje dolgoročno mora in lahko da. Vendar vztrajno in stalno poglabljamo povezavo, ki je v skupnem interesu. Prav te dni smo združili še eno od pomembnejših, če ne najpomembnejšo - tržno funkcijo. čeprav smo med Iskrinimi DO naj mlajši, imajo naši delovni uspehi že sedaj svoje korenine /naslednja stran/ ' /Ss /s prejšnje strani/ govor direktorja Zmaja v potencialu znanja in moči združenih v sestavljeni organizaciji. Prepričani smo, da bomo v bodoče še hitreje napredovali in še bolje izpolnjevali svoj družbeni smoter, zahvaljujoč prav sposobnostim, ki jo ima tako organiziran in združen sistem kot je Iskra. Čeprav smo se danes zbrali, da slavnostno odpremo novi objekt, pa je ta slovesnost vendarle zaradi nas delavcev, ki bomo v njem delali in upravljali. Objekt pridobi vrednost šele takrat, ko ga oživijo delovni ljudje, upravljale! in nosilci reprodukcijskega procesa in njegovih rezultatov. Lahko smo zadovoljni s tem, kako smo doslej opravili svojo dolžnost kot samoupravijalei. Ko smo se včeraj, na slavnostni seji delavskega sveta, ki jo je vodila piva predsednika delavskega sveta iz leta 1952 spominjali prehojene poti smo ugotovili, da je Zmaj do osvoboditve često menjaval dobička željne lastnike, ne da bi kdo namenil sredstva za razvoj tehnologije in za boljše delovne pogoje. Zato smo lahko tem bolj ponosni na novejšo zgodovino, povezano s samoupravljanjem. Za to, kar smo zgradili je bilo potrebno skrbno gospodariti. Izdelani program štednje, je vključeval vse zaposlene. Zahteval je dobro izkoriščanje delovnega časa, skrb za čim manjši izmet na materialu in izdelkih, odpravo izdatkov, ki niso hitro in neposredno prispevali k večjemu dohodku in pretehtano delitev dohodka. Prav zaradi odrekanja in skrbnega pretehtavanja vseh izdatkov v lastni delovni organizaciji smo bolj občutljivi do delitve dohodka za Predsednik Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner, ki je prisostvoval polaganju temeljnega kamna, si je v spremstvu direktorja Zmaja ogledal notranjost zgrajenih objektov. Podatki kažejo, da je bilo potrebno za splošne, skupne in ostale potrebe iz dohodka pred 3 leti nameniti 9,9 %, lani pa že 15,2 %. Posnemajoč smisel razprav na družbeno političnih organizacij ah, samoupravnih organih in zborih delavcev, se bodo morali delegati naše delovne organizacije v samoupravnih interesnih skupnostih zavzeti za razrešitev takega stanja. Ob omenjeni skrbi za čimvečji dohodek in pretehtani delitvi pa nismo zanemarili skrbi za razvoj družbenega standarda zaposlenih. Brezplačno in za vse delavce smo organizirali tople obroke, zaposleni lahko letujejo na morju in v Goste je še posebej zanimalo delovanje zahtevnega stroja, ki so ga strokovnjaki skonstruirali in izdelali v lastni delavnici in ki pomeni velik uspeh osvojenega teoretičnega in praktičnega znanja. splošno in skupno porabo. Ta je tudi v naši delovni organizaciji rastla hitreje kot dohodek in kot smo planirali v srednjeročnem planu. To je kljub štednji imelo za posledico našo manjšo reprodukcijsko sposobnost. planinah, organiziramo obiske kulturnih predstav, uspešno pomagamo pri reševanju stanovanjskih problemov itd. V novi tovarni smo sanirali težke delovne pogoje, ki smo jih imeli na stari lokaciji. V vsakodnevni praksi želimo V celoti uveljaviti načelo, da so le delovni ljudje nosilci kadrovske politike, zato se zavzemamo za njeno realnost, razumljivost, jasnost, doslednost, dolgoročnost in stabilnost. Uveljavlja se spoznanje, da je vlaganje v kadre gospodarska investicija in da je to eden od pogojev za hitrejši razvoj. Veliko naših delavcev se izredno šola ob delu ali na drug način dopolnjuje svoje znanje. Delavcem nismo omogočili samo študija ob delu, ampak smo vzporedno razvili tudi sistem spremljanja in napredovanja lastnih kadrov. V izvajanju kadrovske politike je izredno pomembno omejevanje prekomerne in neupravičene rasti števila zaposlenih. V prvih 9 mesecih letošnjega leta smo ustvarili večji rezultat z manjšim številom zaposlenih kot v letu 1977. Iz leta v leta ugotavljamo, da se izboljšuje tudi delovna in tehnološka disciplina, kar vpliva na produktivnost in dohodek tovarne in je nenazadnje tudi barometer notranje čvrstosti kolektiva, saj se delavci vedno bolj zavedajo svoje pomembne in odgovorne vloge v procesu samoupravnega odločanja. Za uveljavitev demokratičnega samoupravnega odločanja smo uveljavili zbore delavcev in delovne skupine, kot najprimer- nejše oblike za kvalitetno obveščanje in odločanje v organizaciji združenega dela. Novo poslovno leto bomo začeli na novo organizirani, saj bo naš dislocirani del proizvodnje v Šentvidu pri Stični postal TOZD. Zaradi gospodarjenja, ki je bilo skrbno, enotnosti kolektiva, zaradi kadrov, organiziranosti v SOZD Iskra in v lastni delovni organizaciji, perspektivnih programov, ki bodo lahko uresničeni v tej -novi tovarni, moramo biti optimisti, da bomo v novem obdobju naše zgodovine, ki jo začenjamo tu v Stegnah poslovali še uspešneje tako, da naš obstoj in razvoj, naša socialna varnost ne bosta nikdar več ogroženi. pogoj za uspehe Tovariš Jože Huj s,predsednik poslovodnega organa Sestavljene organizaciježdruženega dela ISKHA, je ob svečani otvoritvi novozgrajenega Zmaja imel priložnostni nagovor. Tovarišice in tovariši! Dragi gofetje! Iskraši! Dovolite mi, da se vam tudi j elz v imenu SOZD-a ISKEE, vseh njenih 29.000 članov zahvalim za trud, ki ste ga vložili v to delovno zmago. Čeravno ste najmlajši član -kot je povedal že direktor Zmaja - te naše družine, moram reči, da se je vaš kolektiv tvorno in zagnano vključil v delo v ISKRI in to ne samo za ureditev svojega položaja ampak tudi za ureditev vseh odnosov znotraj te naše SOZD. Generalni direktor SOZD ISKRA čestita k doseženemu uspehu Zmajevega kolektiva. Novi prostori, nova tovarna, ki jo danes odpirate, ni samo izboljšanje delovnih pogojev, ki so bili do zdaj neprimerni že dolgo vrsto let, ampak pomeni obenem prvo fazo nekega daljšega plana, kakršne-ga smo si skupaj začrtali v našem srednjeročnem programu razvoja, za povečanje profesionalizacije, večje kvalitete naših asortimanov in proizvodov. Ustvarili ste si osnovne pogoje za to z to novo zgradbo in sem globoko prepričan, da boste z enakim uspehom, kot ste ustvarili to prvo fazo, začrtali in končali tudi naslednje faze, ki naj pripomorejo k temu, da bo vaša delovna organizacija z enakim uspehom kot nastopa doma v prihodnje nastopala tudi na svetovnem tržišču. Hvala vam! Po magn.zapisu My Zmaju srebrno plaketo Pozdrave delovni organizaciji ISKRA - ZMAJ smo prejeli tudi iz Splita. Prinesel jih je generalmajor Joža Praprotnik, kot predstavnik komande Vojne pomorske oblasti iz Splita. Stopil je na govorniški oder in dejal: Dragi Zmajevci! Dragi gostje! Dovolite mi, da v imenu Zveznega podsekretarja obrambe za mornarico generala Mamule prisrčno pozdravim in vam izročim čestitke celega mornariškega kolektiva k vaši 55-letnici in k pomembni zmagi ob preselitvi v no ve, upam boljše prostore, kot so bili dosedanji. Sodelovanje mornarice z Zmajem traja skoraj dve de- setletji. Od skoraj tridesetih stihih elementov, ki jih mi uporabljamo v naši obrambni tehniki so vaši asortimani preko polovice, to je, 16 vaših vrst baterij bdi v naših senzorjih, ki noč in dan budno motrijo na vse, kar se dogaja na obali, na dnu ali na površini morja ali v zraku. Pri tem je seveda vloženega veliko napora, morda celo več, kot znese finančni efekt in mi smo vam zelo hvaležni. Posebno pa smo vam hvaležni zato, ker vaši strokovnjaki skupaj z našimi neprestano kontrolirajo kvaliteto vaših proizvodov, obstojnost in zanesljivost. Dovolite mi, da vam v imenu admirala Mamule podelim srebrno plaketo mornarice. Vsak stroj posebej je predstavljal zanimivost in gosti so si ob razlagi strojnika Jelena pozorno ogledovali etiketiranje baterij Pozdrave iz Splita je prinesel generalmajor Joža Praprotnik in izrazil čestitke v imenu Zveznega podsekretarja obrambe za mornarico generala Mamule. Generalmajor Joža Praprotnik je obrnil plaketo proti poslušalcem in nadaljeval: Kot vidite, plaketa ima obliko jadra, kar naj simbolično pomeni, da s tem želimo ugodno plovbo celemu kolektivu in seveda ugoden veter v krmo, kar pa ni samo vaša stvar, ampak vseh prilik na našem trgu. Hvala. Sledil je aplavz, direktor Zmaja Milan Slemnik pa je v imenu kolektiva prevzel plaketo iz rok generalmajorja Joža Praprotnika. Po magn.zapisu priredil My Svečana seja delavskega sveta V sredo 8. novembra 1978 je bila v počastitev 55-let-nice obstoja in izgradnje nove tovarne svečana seja delavskega sveta Zmaja, katere so se poleg vseh delegatov udeležili tudi delavci, ki so prejeli pohvale in darila za uspešno delo, krvodajalci, vodje sektorjev in služb, predsedniki družbeno političnih organizacij in samoupravnih organov. Poleg 82 prisotnih v naši veliki jedilnici so bili tudi novinarji. Dnevni red svečane seje delavskega sveta, s katero se je začela uradna tro-dnevna slovesnost, je bil prilagojen zgodovinskemu trenutku, čeprav tudi tokrat niso bile zapostavljene tekoče naloge: nova samoupravna organiziranost v Zmaju. Slavnostno sejo je simbolično odprla Francka Vrbec, prva predsednica delavskega sveta v Zmaju iz leta 1952, danes pa naša upokojenka ter pozdravila vse prisotne. 1 Sejo je vodil Kranjac Zdenko, sedanji predsednikdelavskega sveta. Slovesni govornik je bil predsednik zbora delovnih ljudi Marijan Mayer. Le“ta je v kronološkem zaporedju prikazal celoten razvoj tovarne od njenega nastanka do današnjih dni in posebej težavna obdobja, v katerih so že razmišljali o ukinitvi proizvodnje, pa spet svetla, mnogo obetajoča, kjer je dosegla tovarna svoj dotak-ratni največ ji proizvodni uspeh z izvozom baterij vi7 držav. Člani delavskega sveta so z burnim ploskanjem pozdravili odkrito besedo govornika, nato pa prešli na delovni program. Obravnavali so novo notranjo samoupravno organiziranost s predlogom dveh tozdov in delovno skupnostjo skupnih služb. Eden naj bi bil poslej v dosedanjem dislociranem obratu v Šentvidu pri Stični, drugi pa v novih prostorih v Stegnah. Člani delavskega sveta so se strinjali z novo orga- Vrbec Francka, prva predsednica DS v Zmaju je tokrat predsedovala svečani seji, vodil pa jo je sedanji predsednik Kranjac Zdenko. Odpiram današnjo svečano sejo delavskega sveta v okviru otvoritve nove tovarne in 55 letnici obstoja ter vse prisotne prisrčno pozdravljam, je dejala Francka Vrbec, naša upokojenka in prva predsednica DS v Zmaju niziranostjo in razpisali zbor delavcev 23. t.m. v Ljubljani in 24. t.m. v Šentvidu. V naslednji točki dnevnega reda je predsednik delavskega sveta ob 55-letnici delovanja tovarne podelil 45 delavcem "Zmaja" pismene pohvale in hkrati knjigo "4o let na čelu ZKJ", nato pa je podpredsednik občinskega odbora Rdečega križa občinske skupščine Ljubljana-Šiška tovariš Vrhovec podelil še 19 krvodajalcem iz Zmaja pismena priznanja in značke za njihovo večkratno humano in solidarnostno pomoč bolnikom. Sledila je samo še obrazložitev in podelitev priznanj zunanjim sodelavcem in poslovnim partnerjem Zmaja, na kar je svečano sejo zaključila Vrbec Francka ter dodala, da celotnemu kolektivu želi še mnogo delovnih uspehov v novi in lepi tovarni ZMAJ. My TUKAJ JE NAŠ ZMAJ Govor predsednika zbora delavcev na slavnostni seji delavskega sveta Tovarišice in tovariši! V prijetno dolžnost mi je, da na današnji svečani seji delavskega sveta kot predsednik zbora delovnih ljudi pozdravim člane delavskega sveta ter vse povabljene oziroma prisotne, še posebej tovarišico Vrbec Francko, prvo predsednico delavskega sveta, ki je leta 1952, torej pred 26 leti bila izvoljena, da vodi prvi samoupravni organ v našem Zmaju. Upam si trditi, da v tistem času, takrat, niti najmanj ni pomislila, da vstopa v zgodovino tovarne in da bo čez polnih 26 let kot naša upokojenka povabljena na današnjo sejo; še več, da ji častno predseduje. Vse to pa ni slučajnost, kajti delavci Zmaja današnjega časa se lahko navdušujemo nad doseženimi uspehi in jih ustrezno ovrednotimo le tedaj, ko ne pozabljamo prehojene poti v 55-letnem obdobju naše baterijske tovarne z vsemi temnimi in svetlimi dogodki, težavami in uspehi in ob trdi vztrajnosti nekdanjih in sedanjih delavcev pri utiranju nadaljnjega obstoja in razvoja Zmaja do današnjega dne, do tega trenutka, ko lahko z obilico ponosa priznamo: tukaj je naš ZMAJ. V stoletju, v katerem živimo, je tehnika doživela neverjeten napredek. Podlago za to iščemo v električni energiji in ta nova sila na začetku stoletja je večkrat vzbujala bolj preplah kakor veselje. V tej novi sili je bilo nekaj skrivnostnega in celo hudo nevarnega. Izraz tega občutja pa je bil instiktivno zadet prav z imenom, ki so ga pred več kot pol stoletja dali ustanovitelji majhnemu podjetju v beli Ljubljani -ZMAJ. Tako je ogenj bljuva-vajoča hidra postal in ostal ime naše tovarne v današnji dan. Ko danes ob našem delovnem jubileju ocenjujemo prehojeno pot in ko vsaj v mislih merimo padce in vzpone, moramo vsaj omeniti prvo sejo delavskega sveta pred 26 leti. Zbrali so se in posedli za mizo, izvoljeni člani, resni in zaskrbljeni, na prvo in najtežjo sejo. Niso govorili o uspehih, ne o razvoju, pač pa le o obstoju. Od 23. leta pa do prve seje delavskega sveta leta 1952 je Zmaj često menjaval dobička željne lastnike, ne da bi kdo namenil sredstva za razvoj tehnologije in za boljše delovne pogoje. V zastarelost in popolno izrabljenost tedanjega Zmaja se je od zunaj vrivala Prizor iz naše jedilnice, v kateri je 8. novembra 1978 potekala svečana seja delavskega sveta in kateri so poleg članov prisostvovali še delavci, ki so prejeli pohvale in darila za uspešno delo, krvodajalci, vodje sektorjev in služb, predsedniki družbeno političnih organizacij in samoupravnih organov ter novinarji. Slovesni govornik na svečani seji delavskega sveta je bil predsednik zbora delovnih ljudi Mayer Marijan, ki je v kronološkem zaporedju prikazal celoten razvoj tovarne do današnjih dni. misel o dokončni opustitvi slovenske tovarne baterij. ZMAJ - ogenj bljuvajoča hidra je trznila. Zavihali so rokave tedanji delevči in napeli svoje moči do skrajnosti. Živ ogenj odpora med vojno, z žico obdane Ljubljane, in vnema takrat zaposlenih, da Zmaja oživljajo in vzdržujejo za svobodni čas, je leta 1952 prasnil iskre novega odpora. Tokrat odpora proti ukinitvi tovarne baterij. Uspeli so in Zmaj je dosegel vrhunec svoje moči. Že pet let za tem so izvažali baterije v 17 držav. Čas pa je tekel in usmeril svoje kolesnice tudi v Zmaja - zelo globoko. Leta 1965 je Ljubljanski dnevnik zapisal v naslovu z debelimi črkami: Zmaj bo odpustil 4oo delavcev. Temu naslovu je bil sicer na koncu postavljen vprašaj. Pa vendar - resno je bilo. Uspeli smo in vzdržali, še veš, po raznih napornih akcijah smo obnovili velik del strojnega parka z nakupom strojev na Dunaju. Ponoven vzpon pa je bil podlaga za pomemben uspeh v letu 1968 ko smo starega Zmaja adaptirali in kupili v Angliji nove stroje za izdelovanje členov po sistemu paper-lined. Vsa te leta pa je več ali manj tekla želja, da bi se moral Zmaj prostorsko razširiti. Za uresničenje takšnega načrta pa so delavci Zmaja v zadnjem desetletju ustvarjali otipljive pogoje ob spoznanju, da na stari lokaciji ni perspektive. Delavci Zmaja, stalno navajeni na neko bojazen pred prihodnostjo in poleg tega navajeni kljubovati nezaželj enim prepihom in ko smo obenem zaupali v našo vztrajnost in dosegli tudi izredne uspehe pri delu, smo se zbrali 9. decembra pred tremi leti na tem travniku in vzidali teme- ljni kamen za Zmaja prihodnosti. Danes imamo v tem Zmaju - v novem Zmaju - 7-ooo m^ površin, kar je enkrat več kakor na Šmartinski cesti. Vanj smo investirali lastna sredstva in kredit Ljubljanske banke. Kaj še omenim, da je objekt grajen tako, da je možna nadaljnja širitev. Že sedaj pa so dani pogoji za hitrejši tehnološki razvoj, širitev programa in sodobno organizacijo tehnološkega procesa. Tovarišice in tovariši! Prihodnji mesec bo minilo 55 let odkar so na Mestnem trgu v Ljubljani v hiši prvega slovenskega župana Petra Grasellija zasvetile naše baterije. Vsa leta pred vojno so predstavljale luksuz. Danes pa od vseh porabljenih baterij v Jugoslaviji, jih je skoraj polovico z našo etiketo. Baterija ZMAJ - ime je ostalo in mora ostati pojem našega izdelka tudi v prihodnje. Ko danes, na svečani seji delavskega sveta v okvira uradne otvoritve novega Zmaja ustvarjamo vzdušje veselja nad doseženim uspehom, si lahko čestitamo. Obenem pa si zadajamo nove naloge za jutrišnji dan. Med te nedvomno sodi tudi stalno vrednotenje opravljenega dela. Zavedati se moramo, da je novi Zmaj podoba sedanjosti, zrasel na trdnih koreninah, ki pa lahko tudi z leti oprhnijo, če ne bomo negovali njegove krošnje. To pa pomeni, nadaljevati naš razvoj z raz- /naslednja stran/ /s prejšnje strani/ govor predsednika zbora Pohvale in darila vojem v svetu, slediti času, novi tehnologiji in drugim razmeram, ki so bistvenega pomena za naš nadaljnji obstoj. Jutrišnji dan, 9. november 1978 bo zapisan v našo zgodovino z dopolnilom: Dan začetka nove dobe za starega, 55-letnega Zmaja. Dan, ko se začenja nova prihodnost in dan, ko nas vse zaposlene v Zmaju obvezuje, da bomo ustvarjali in uresničevali vedno boljši jutrišnji čas. Pogoji za ta namen so že ustvarjeni. Na svečani seji delavskega sveta dne 8. novembra 1978 je 45 delavcev Zmaja prejelo pohvalo in knjigo "4o let na čelu ZKJ": HOČEVAR Drago NOVAK Ciril ERJAVEC Slavica KERZNAR Marija LAVRIČ Nežka PETEK Rozina PRIMC Jožefa PUNGERŠIČ Marija VIDIC Danica BOLTA Janez TRATNIK Janez VEZJAK Franc PEPIČ Sulejman VARDIČ Ilija VUJAKOVIČ Ljubiša ROM Meda KOLAR Slavica ŠTEFANČIČ Marija NERAT Anton MARKOVIČ Milica NOVAK Anica ERBEŽNIK Lado SOTLER Angelca PRISTOPEČ Julka Priče smo tega dogodka! GERDINA Anton GROŠELJ Oto MUHIČ Vinko POKOVEC Dušan Pohvale in darila, knjige: SETNIKAR Anton 40 let na čelu ZKJ,je 45. delavcem izročal predsednik TISU Mirko DS. Na sliki: Gerdina Anton sprejema pohvalo in darilo. ŠRIBAR Slavica KASTELIC Anica KASTELIC Avgust ERJAVEC Albin ŠUŠTAR Franc KONČINA Stane KOPREK Poldka OTRIN Mara OSTANEK Jožef KRAŠEVEC Miro DUŠA Štefanija PUŠ Majda GAMZE Anica BRULC Štefan LIPOVEC Ivan zmaj Priznanja krvodajalcem Podpredsednik občinskega odbora Rdečega križa občinske skupščine Ljubijana-Šiška tovariš Vrhovec je podelil priznanja našim delavcem, ki so pet in večkrat darovali kri. Orisal je pomen te izredno humane akcije ter se vsem darovalcem krvi zahvalil. Priznanja so prejeli: BOLTA Janez 5x CERAR Franc 5x Zmaj s televizijskega ekrana Na dan otvoritve novega Zmaja 9. novembra 1978 smo v večernem televizijskem dnevniku ob 19.3o tiri videli tudi slikovni zapis s svečanosti ter iz same proizvodnje baterij. Tekst je pripravil novinar Jančar Janez, napovedovalec pa je začel z napovedjo: Čeprav s prometno varnostjo še ne moremo biti zadovoljni, pa smo toliko bolj veseli vsakega delovnega uspeha, ki pomeni možnost.za boljšo izrabo uma in razpoložljivega znanja. To velja tudi za novo tovarno baterij v Stegnah. Delovni kolektiv Zmaja je namreč z današnjo otvoritvijo nove tovarne uresni- ERBEŽNIK Lado 5x HAJDAROVIČ Anka 5x HOČEVAR Drago 5x JERŠE Marjan 5x PUC Anica 5x ŠALEJ Anton 5x ŽELEZNIK Anton 5x KONČINA Stane lox MIKLAVEC Stanka lox REBERNIK Janez lox PRISTOPEČ Julka lox SIRNIK Vera lox KRISPER Brigita lox MAJNIČ Marija 15x ŠTIH Milan 15x DRČAR Jernej 22x BOLTE Metod 37x čil del svojih načrtov, ki sledijo zahtevam domačega in tujega tržišča. Ob tej priložnosti je sekretar mestnega komiteja Zveze komunistov Ljubljana Marjan Orožen podčrtal pomen nove prisobitve, ki je tudi sad dobrega sodelovanja raznih strokovno usposobljenih ustanov. Konec leta 1975 je bil položen temeljni kamen za novo tovarno, v kateri se je začelo izdelovanje baterij letošnjo jesen. Resda so delovni stroji samo preseljeni, toda v novih obratih, ki merijo skoraj 7 tisoč kvadratnih metrov, bodo že drugo leto nastajali novi, popolnejši izdelki. Tovarna Zmaj, ki v tem trenutku na domači trg daje kar polovico jugoslovanske proizvodnje raznih baterij, vidi svoj obstoj v izpopolnjenem delovnem programu. To so alkalne baterije, ki bodo sposobne napajati z energijo najzahtevnejše profesionalne naprave doma in v tujini. BOLTE Metod - že 37 kratni darovalec krvi Drugo leto jih bo kolektiv, ki šteje 43o članov, izdeloval sam. V sodelovanju s Strojno fakulteto, Inštitutom Jožef Stefan, Inštitutom za celulozo in papir ter Raziskovalno skupnostjo Slovenije so delavci Zmaja razvili vso potrebno zahtevno tehnologijo. Novi izdelek pa jim odpira velike možnosti hitrejšega napredka. V okviru sestavljene organizacije Iskra, ki so se ji pridružili leta 1973, bodo uspešno prodrli na tuji trg, kjer imajo že za okoli 600 tisoč dolarjev sklenjenih pogodb. Tak razvoj pa jim bo tudi omogočil, da bodo najbolj neposredno preverjali svoje znanje, razvoj in tehnologijo. Obenem pa bodo edino tako lahko še naprej uresničevali razvojne težnje republike in Ljubljane, da mora razvoj industrije sloneti na nenehni uporabi lastnega znanja, v povezavi z raznimi raziskovalnimi in strokovnimi ustanovami . Prejeli so državna odlikovanja MIKLAVEC Stanka BED REPUBLIKE Z BRONASTIM VENCEM Delavka se je leta 193-3 vključila v aktivno delo in ves čas okupacije delala kot obve-ščevalka in kurirka. Poleg tega je z mladinci delala za partizanske enote (zbiranje hrane, sanitetnega materiala, propagandne akcije) in bila 1944 sprejeta v SKOJ. Leta 193-7 je odšla na mladinsko delovno akcijo Šamac - Sarajevo in 1938 je bila sprejeta v ZKJ. Ko je 1953 prišla v tovarno Zmaj je nadaljevala s svojim družbenopolitičnim delom in se aktivirala kot član izvršnega odbora sindikata, večkrat je bila predsednik samoupravne delavske kontrole, večkrat član delavskega sveta, član upravnega odbora, delegat v zboru združenega de la; prav tako se je vključila v delo v krajevni skupnosti. V tovarni Zmaj je nastopila delo kot preddelavka in posto- poma se je usposabljala preko obratnega kontrolorja, oddel-kovodje, inštruktorja delavcev do pomočnika vodje izmene. Pozna vse delovne naloge in lahko uspešno nadomešča vodjo izmene v odsotnosti. Njen osebni napredek je rastel vzporedno z napredkom tovarne in je tudi njena zasluga, da je tovarna ena od najstabilnejših, saj je tovarišica Miklavčeva vedno znala vsklajevati in uspešno reševati interese tovarne in posameznikov. Kot sodelavka je cenjena, upoštevana in kreativna. Predlagana je za odlikovanje kot angažirana samoupravijalka, disciplinirana delavka z močnim občutkom odgovornosti in pripadnosti kolektivu, za tovariški odnos do sodelavcev in dolgoletno zvestobo kolektivu. SLEMNIK Milan RED DELA Z ZLATIM VENCEM Izhaja iz delavske družine, oče je bil borec za Koroško, član ZKJ. Po izučitvi za KV-delavca se je za dve leti zaposlil, nato pa nadaljeval šolanje na tehniški srednji šoli in se ponovno zaposlil. Ob delu je končal VEKŠ in si pridobil poklic diplomiranega ekonomista. Že v času rednega šolanja in kasneje kot član ZK je aktivno delal v mladinski organizaciji; predsednik aktiva na TSŠ in član OK ZSM Ljubljana. Trikrat je bil tudi v mladinski delovni brigadi -nazadnje kot komandant. V Mariboru je ob delu opravljal dolžnosti predsednika OK ZSM Maribor-Center, bil član OK ZK in predsednik ter član ideološke komisije Okrajnega komiteja ZSM Maribor. Od prve zaposlitve dalje je tudi aktivno delal v samoupravnih organih in bil večkrat predsednik samoupravnih teles. V tovarni Zmaj je kot sekretar OOZK veliko prispeval, da so se samoupravni odnosi,prej zrahljani, bistveno izboljšali. V tovarno Zmaj je prišel leta 1966 in opravljal delo referenta za kooperacijo. Postopoma je napredoval preko vodje priprave dela, vodje obrata Ljubljana do imenovanja za direktorja leta 1973. V letu 1977 je bil ponovno izvoljen za individualnega poslovodnega organa. V času, odkar opravlja naloge direktorja, je organizacija dosegla pomembne delovne uspehe, od katerih bi posebej izdvojili: - utrditev notranjih razmer v kolektivu z razvejanim sistemom samoupravljanja, utrditvijo medsebojnih odnosov, uveljavitvijo team-skega dela, s šolanjem in napredovanjem lastnih kadrov, s čimer je skoraj povsem odpravil hitro menjanje vodilnih kadrov in utrdil notranji samoupravni red, - vključitev DO v proces širšega samoupravnega povezovanja, katerega rezultat je bil integracija v SOZD Iskra, - širša naslonitev na lastne kadre in znanje ter povezava z domačimi znanstveno raziskovalnimi institucijami, katerega rezultat je bil osvojitev dveh novih sistemov baterij, ki jugoslovansko baterijsko proizvodnjo približujejo svetovnemu razvoju, - izgradnja nove tovarne na novi lokaciji, ki omogoča nadaljnji uspešni razvoj te 55-let stare proizvodnje in saniranje slabih in neustreznih delovnih pogojev, ki jih je pogojevala stara lokacija, kjer je bila tovarna že od leta 1929. Nova tovarne je bila zgrajena z naporom delovnega kolektiva, ki je za baterijsko proizvodnjo v neugodnih gospodarskih razmerah pričel gradnjo z lastnimi sredstvi in jo s pomočjo kreditov in z lastnim odrekanjem v roku dokončal. Za odlikovanje ga predlagamo zaradi uspehov, ki jih je kolektiv dosegel v veliki meri tudi po njegovih zaslugah, kljub neugodnim gospodarskim razmeram, požrtvovalnega dela, velikega občutka odgovornosti in pripadnosti delovni organizaciji. NEMEC Marija BED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNIM VENCEM V času okupacije se je delavka s starši selila iz Birčne vasi pri Novem mestu na Travni dol pri Uršnih selih. Kot članica SKOJ je pomagala partizanskim štabom in bolnišnicam (nabiranje čajev, pospravljanje prostorov). Njen oče je bil interniran v taborišču na Rabu. V tovarni Zmaj je zaposlena od 1954 leta, vseskozi kot knjigovodja. Njena odlika je delovna disciplina in pripravljenost pomagati sodelavkam pri izvrševanju delovnih nalog. Vedno je pripravljena delati preko delovnega časa in že 15 let vztrajno dela kot blagajnik vzajemne pomoči. Tudi v samoupravi je bila večkrat član delavskega sveta, komisije za medsebojna razmerja, upravnega odbora, stanovanj -ske komisije in druge. Včasih je v krajevni skupnosti v organizaciji RK veliko pomagala pri zbiranju materiala. Za odlikovanje je predlagana zaradi dolgoletne zvestobe kolektivu, delovne discipline in delovanja v samoupravnih organih. STRAH Agata RED DELA S SREBRNIM VENCEM Strah Agata je bila V času od leta 194-1 do 194-5 v več ih taboriščih v Nemčiji, kamor je bila transportirana s svojimi starši in sorodniki. Težka otroška leta niso vplivala, da ne bi vestno inv pošteno delala na najtežjih delovnih mestih v tovarni, kjer so včasih delali le moški. Vedno je sodelovala v samoupravljanju (član delavskega sveta, večkrat j član izvršnega odbora sindikata, samoupravne delavske kontrole) in s konstruktivnim delom prispevala svoj delež, da se je samouprava praktično potrjevala. Kot delavka ne opravlja samo dela, ki se od nje zahtevajo, pač pa opozarja tudi na slabo kvaliteto izdelkov, tako da je število izmeta minimalno in dosega v svoji skupini lepe uspehe. Z ozirom na dolgoletno delo je usposobljena, da popravlja sama okvare na stroju in dela veliko del, za katera ni posebej plačana. Od sodelavcev je cenjena in ziiradi vzglednega dela in odnosa vzor. Predlagana je za odlikovanje zaradi dolgoletne zvestobe tovarni, konstruktivnega dela, občutka odgovornosti in tovarištva. odlikovanja STRMOLE Ignac BED DELA S SREBRNIM VENCEM V Sasu okupacije je tovariš Strmole živel v rodnem kraju Stični in se ni organizirano udeležil NOB zaradi specifične bolezni (hemofilije). V tovarno Zmaj je prišel že leta 1957 na delovno mesto skladiščnika. Postopoma je napredoval preko pomožnega operativnega planerja, pomočnika terminerj a-lanserj a do planerja-terminerj a. Delo opravlja vestno, vedno je tudi pripravljen sprejemati dodatne naloge, ki ne sodijo v njegov delokrog. Pri organizaciji in razporeditvi planskih nalog daje konstruktivne predloge za izboljšanje. Kot sodelavec je dober tovariš, cenjen in zna pridobiti ljudi za skupno stvar. Njegova kvalir tejba je tudi poštenost in organizacijske sposobnosti kot npr. priprava in vodenje raznih proslav, srečanj, krvodajalskih akcij, športnih srečanj; uspešno je znal pridobiti ljudi za vpisovanje posojila za ceste. V tovarni se je angažiral pri uvajanju internih samoupravnih aktov in je aktiven član samo. upravnih organov in komisij (predsednik izvršnega odbora 00S že najmanj 5 mandate, delegat v SIS za vzgojo in izobraževanje, za kulturo, za telesno kulturo, član disciplinske komisije in drugih, vodja delovne skupine) Tov. Strmole je izredno aktiven v krajevni skupnosti. Od leta 1951 do 1961 je bil član KUD Stična, deluje v gasilskem društvu in se vedno angažira pri delu in akcijah za razvoj svojega kraja (v odboru za elektrifikacijo in za druge komunalne ureditve). Je član SZDL in deluje v šolskem svetu ter je bil delegat v zboru združenega dela dva mandata. Za odlikovanje ga predlagamo zato, ker je delavec z velikim občutkom odgovornosti, pošten in tovariški, samoiniciativen in požrtvovalen, kadar gre za interes kraja ali delovne organizacije, in ker je s svojim dolgoletnim delom v tovarni veliko prispeval za uspešen razvoj. SMOLIČ Franc RED DELA S SREBRNIM VENCEM Izhaja iz delavske družine (oče je bil udeleženec NOB). Po končani I. stopnji pravne fa- kultete se je zaposlil in nadaljeval študij na FSPN in po zaključku II. stopnje vpisal III. stopnjo na isti fakulteti. S svojim angažiranim delom je pričel že lot mladinec na gimnaziji. Udeležil se je tudi dveh mladinskih delovnih brigad in se posebno aktiviral pri delu sindikata (tajnik, predsednik, član 10 sindikata delavcev prometa in zvez). Kot komunist se izredno zavzema za dosledno izvrševanje zastavljenih ciljev, kritično in samokritično osvetljevanje problemov in za celovit sistem informiranja vseh zaposlenih delavcev. Zaradi osebnih kvalitet je bil delegat na 8. kongresu ZKS. Tudi v krajevni skupnosti so ga izvolili za delegata, deluje pa tudi kot mentor pri delu mladinske organizacije. Posebno se angažira pri uveljavljanju samoupravnih odnosov v našem kolektivu. Veliko je pripomogel k dobri pripravi gradiv za samoupravno odločanje in informiranje delavcev. Sodeluje v številnih strokovnih in samoupravnih komisijah. Bil je člandelav-skega sveta skupnih služb, član republiške skupnosti za otroško varstvo, član uredniškega odbora, sodnik porotnik pri Okrožnem sodišču, delegat pri DU Boris Kidrič, glavni in odgovorni urednik glasila delovne organizacije in član uredniškega odbora glasila v SOZD Iskra, član 10 za štipendiranje v občini Ljubljana-Center in delegat Ljubljanske banke. V svoji lo-letni delovni dobi je opravljal dela in naloge na kadrovskem, pravnenin splošnem področju. Od 1974, odkar je v naši tovarni opravlja dela vodje splošno kadrovskega sektorja, lahko posebno izdvojimo delo na samoupravnih splošnih aktih, kjer nismo posnemali šablon, paš pa smo vgrajevali svoje lastne izvirne rešitve. V obdobju njegovega dela se je zmanjšala flu-ktuacij a delavcev, porastel je interes za izobraževanje ob delu in uveljavil se je princip rasti lastnih kadrov. Za odlikovanje je predlagan kot angažiran samoupravij alec, dober in kreativen delavec in organizator ter dober tovariš. SREBRNJAK Ivanka RED DELA S SREBRNIM VENCEM V dolgoletnem delu v organizaciji Zmaj (od 1956) je tovarišica Srebmj akova na delovnih mestih v neposredni proizvodnji pokazala svojo zavzetost, kar se je kazalo zlasti pri kvaliteti izdelkov. V preteklosti, ko je bila zelo pomembna pripravljenost za delo ob vsakem času, je vedno sodelovala in požrtvovalno delala za tovarno (kurjenje peči ob 4h zjutraj). Kot samouprav-1jalka je bila večkrat član delavskega sveta, član izvršnega odbora sindikata, upravnega odbora, disciplinske komisije, stanovanjske komisije, član komisije za ocenjevanje delovne uspešnosti, delegat v SIS za zdravstvo. Povezovanje samoupravljanja in dela je njena odlika, prav tako korekten odnos do sodelavcev. Za odlikovanje je predlagana, ker je vestna, požrtvovalna in dolgoletna delavka v Zmaju, ker je uspešna samouprav-1 j alka in korektna sodelavka. SREBOTNIK Franc RED DELA S SREBRNIM VENCEM V tovarno Zmaj je tovariš Srebotnik prišel leta 196o in se zaposlil kot tehnični risar. Ob delu se je izobraževal na srednji tehnični šoli in kasneje na I. stopnji fakultete, obenem pa napredoval na delovnem mestu preko elektrotehnika, planerja, tehnologa, glavnega tehnologa, do vodje tehniško tehnološke priprave dela. Svojo formalno strokovno usposobljenost je izkazoval pri delu, kjer je dosegal nadpovprečne uspehe. V zadnjem obdobju dveh let je na inventivnem področju dosegel izredne uspehe - razvil je poseben postopek izdelave specialnih baterij, katerega smo tudi patentno zaščitili. Posebno zadovoljstvo zanj je bilo, ko je strokovni team, (za teamsko delo ima izreden smisel) uspel iz kladičnega sistema izdelave baterij predelati na sistem paper-lined. Delo opravlja z velikim občutkom odgovornosti, prevzema dodatna dela in je pripravljen delati ob vsakem času. Dovzeten je za vse novo, entuziast; zato je postal strokovnjak, ki je vzor drugim. Izredno tovariški, s posluhom za malega človeka, ustvarja pristne odnose med sodelavci in s tem vpliva na dobro in kreativno delo. Kot samoupravij alec je bil član delavskega sveta, upravnega odbora, član disciplinske .komisije, predsednik samoupravne delavske kontrole in predsednik zbora delavcev. Za odlikovanje je predlagan, ker je izreden strokovnjak, kreativen, vesten in požrtvovalen, izreden tovariš in pošten. VARDJAN Mara RED DELA S SREBRNIM VENCEM Dolgoletno delo v tovarni (od 1954) je pokazalo, da je tovarišica Vardjan izredno delavna, požrtrevalna, z močnim občutkom odgovornosti. Zaposlila se je kot delavka v neposredni proizvodnji in ob dopolnilnem izobraževanju napredovala preko kontrolorja, poenterja, administratorja, tajnice direktorja, vodje administracije do referenta v splošno kadrovskem sektorju. Zaradi poznavanja problema- /naslednja stran/ odlikovanja tike dela je priljubljena med delavci in tudi dobra tovarišica. Delo je vedno uspešno povezovala s samoupravljanjem in je bila večkrat imenovana v razne organe in komisije: blagajnik in evidentičar v OOZK, član odbora za oceno kršitev delovnih obveznosti, vodja delegacije SIS za zaposlovanje, delegat SIS, član disciplinske komisije, samoupravne delavske kontrole, komisije za medsebojna delovna razmerja, član plenuma Zveze sindikatov kemijske industrije in drugo. Zaradi dolgoletnega požrtvovalnega dela, prepletenega s samoupravnim delovanjem in tovarištva, je predlog za odlikovanje utemeljen. KOBOŠEC Štefka RED DELA S SREBRNIM VENCEM V tovarni Zmaj je zaposlena od 1954 kot delavka v neposredni proizvodnji. Odlična delavka in samoupravi j alka (večkrat članica izvršnega odbora sindikata ter delavskega sveta, upravnega odbora delovne enote, disciplinske komisije, komisije za sprejem in odpoved, delegat v SIS za raziskovanje), je cenjena od sodelavcev in jim je obenem za zgled. Njeno tovarištvo ima odziv na sredino, kjer dela, tako da je skupina ustvarjalna, prizadevna in uspešna tako v delu kot v samoupravljanju. Za odlikovanje je predlagana zaradi dolgoletne privrženosti kolektivu, tovarištva in dela v samoupravnih organih. KRANJ AC Zdenko RED DELA S SREBRNIM VENCEM Ob vstopu v tovarno Zmaj (leta 1962) je imel poklic mizarja in potem je ob delu doštudiral srednjo šolo in skoraj že dokončal višjo. Vzporedno s študijem je napredoval pri delu preko evidentičarja, skladiščnika, dokumentarista, analitika, tehnologa do vodje operativne priprave dela proizvodnje. Svoje znanje je dopolnjeval z vrsto tečajev in seminarjev. Poleg uspešnega dela predvsem izstopa njegova družbenopolitična vloga, kjer ima številne funkcije ii naloge. Bil je dvakrat predsednik delavskega sveta, član delavskega sveta SOZD Iskra, tajnik odbora za narodno obrambo, sekretar OOZK - 2 mandata, predsednik izvršnega odbora sindikata, član sekretariata ZMJ, večkrat član sekretariata OOZK, član upravnega odbora, član komisije za sprovajanje Zakona o združenem delu in drugih komisij. Tudi v krajevni skupnosti deluje - delegiran je za zbor potrošnikov. Njegova posebna zasluga je uspešno sprovajanje samoupravljanja na vseh področjih in posebej je dobro urejena notranja samouprava v primerjavi z nekdaj. Za odlikovanje je predlagan zaradi uspešnega uvajanja samoupravljanja na vsa področja dela, zaradi vestnega dela, zvestobe kolektivu ter čuta odgovornosti. ■■■ Pl' C LHsr, 2-1. 5« • 0 JAKOMIN Milan RED DELA S SREBRNIM VENCEM V sorazmerno kratkem času (prišel je 197*) je pokazal veliko prizadevnost, kar se odraža v delovanju njegovega naj-ožjega kolektiva - avtoparka. Prej je bila ta služba privesek nabavne službe, z novo organizacijo, predvsem pa z njegovo zaslugo se je avto-park povsem osamosvojil in razvil (dokupili so 3 kombije in 1 tovornjak). Njegova kvaliteta je dobra organizacija dela (šoferji so prej sami popravljali vozila, zdaj je to organizirano smotrno; racionalno izkoriščanje vozil -včasih so imeli veliko prevoženih "praznih kilometrov"). Veliko se delavec udejstvuje v samoupravi. Je predsednik izvršnega odbora 00S, član koordinacijskega odbora sindikata SOZD Iskra, član sekretariata OOZK, bil je član delavskega sveta, tarifne in drugih komisij. Kot predsednik izvršnega odbora sindikata je vključen v vse organe in komisije. Uspešno delo sindikata se izraža v tem, da je le-ta ustvarjalno vključen v vse organe, kar se za popreje ne bi moglo trditi. Predlagan je za odlikovanje kot uspešen samoupravljalec, odličen organizator in dober tovariš. KOCMAN Marija MEDALJA DELA V tovarno Zmaj je delavka prišla 1966 leta, na delovno mesto v neposredni proizvodnji. Ob delu je končala administrativno šolo in se na delovnem mestu tajnika organov upravljanja potrdila ter se še naprej izobraževala. Študira na Višji upravni šoli in se kljub nekaterim osebnim težavam nenehno izkazuje kot izredno vestna, natančna, kreativna in hitra delavka, ki se ne brani sprejeti delo tudi izven rednega delovnega časa. Kot samoupravijalka je prav tako poJ.no angažirana. Bila je član delegacije v tovarni za zbor združenega dela, predsednik odbora za informiranje, član sekretariata OOZK (2 mandata) in namestnik sekretarja, sekretar OOZK, predsednik aktiva ZSMS, član uedniškega odbora tovarniškega glasila, član delavskega sveta. Kot tajnik pa sodeluje pri vseh organih upravljanja. V krajevni skupnosti,kj er stanuje, je evidentičar in blagajnik OOZK. V času ko je bila predsednik aktiva OOZSMS je njena samoiniciativnost močno izstopala; dotedaj mlačna organizacija je zaživela aktivno, se vključevala v samoupravo in doživela pravi razcvet. Za odlikovanje je predlagana zaradi večletnega plodnega dela na delovnem mestu in samoupravljanju, zaradi požrtvovalnosti in vestnosti. BBEZOVAB Franc MEDALJA DELA V tovarno je prišel leta 1974 in v tem dokaj kratkem času pokazal svojo veliko strokovno usposobljenost, ki jo je pripravljen prenašati tudi na svoje sodelavce. Svoje strokovno znanje izpopolnjuje s šolanjem in predlaga izbolj- šave in inovacije, za katere ne zahteva denarnega nadomestila. Pripravljen je delati preko delovnega časa brez plačila (ko je bila okvarjena centralna kurjava) in s svojim tovariškim odnosom ugodno vpliva na počutje delovne skupine. Kot samoupravljalec je delegat v SIS za stanovanjsko gospodarstvo. Predlagan je za nagrado zaradi svoje kreativnosti, samoiniciativnosti, strokovnosti in tovarištva. ŽELEZNIK Anton MEDALJA DELA V tovarno je prišel leta 1971 kot voznik in vseskozi dokazoval svoj korekten odnos do fiovarišev, vozila. Je izredno dober in skrben šofer, vesten, hiter ter z močnim občutkom odgovornosti. V sedmih letih je službeno prevozil 2$o.ooo kilometrov brez sleherne ne-sršče, niti ni bil kaznovan zaradi prekrškov. V svojem poklicu dokazuje humanost, ki je na tako visoki stopnji, da služi kot vzgled drugim in je zato celoten kolektiv voznikov zdrav in učinkovit. Kot samoupravljalec je bil član disciplinske komisije, tarifne komisije, predlagan /naslednja stran/ odlikovanja za člana delavskega sveta. Včasih je aktivno sodeloval v turističnem društvu občine Kamnik. Za odlikovanje je predlagan zaradi svojega izjemno kvalitetnega dela, občutka odgovornosti, humanosti in tovarištva. VELIKONJA Božidar MEDALJA DELA Delavec je s svojim delom v tovarni Zmaj (od leta 1971) pokazal svoje odlike kot delavec, tzrariš, socializator, racionalizator in samouprav-Ijalec. Na delovnem mestu ključavničarja v proizvodnji se učinkovitost odraža v produktivnosti njegove linije, kateri je vodja. Kolikor mu dopušča delo, koristi vmesni čas za izboljšanje tehniških rešitev in povečanju produktivnosti linije in se je večkrat uveljavil kot uspešen racionalizator. Njegova kvaliteta je, da tesno sodeluje s sodelavci in neposredno podrejenimi in jetato ! uspeh njegove delovne skupine očiten v mabrialnem smislu in obenem ustvarja vzdušje tovarištva, pristnosti in dobrih medsebojnih odnosov. Kot samoupravljalec je tvoren prenešalec informacij in zastopa delovno skupino z jasnimi stališči. Je član delavskega sveta, komisije za pripravo tozdiranja in član komisije za ocenjevanje delavčeve učinkovitosti. AMBROŽ Alojzija MEDALJA gu znanja obvlada veliko več, kot se pričakuje od njenega delovnega mesta, je samoiniciativna in kreativna. Mnogo se angažira na samoupravi v delovni organizaciji in krajevni skupnosti. Večkrat je že bila član in blagajnik v izvršnem odboru sindikalne organizacije, član delavskega sveta in upravnega odbora, delegat v zboru združenega dela, član komisije za medsebojna delovna razmerja in drugih. Tudi v aktivu ZSMS je bila delovna, ko je bila še član. Njena posebna zasluga je, da je pridobila mnogo sodelavcev za vpis posojila za ceste. Zelo se angažira tudi pri organizaciji krvodajalskih akcij in zbiranju prispevkov za RK. Predlagana je za odlikovanje zaradi kvalitetnega dela na delovnem mestu in sodelovanje v samoupravljanju. V tovarno Zmaj je prišla 1965 leta in vseskozi dela na specialnih baterijah. Kot proizvodna delavka kljub ozkemu kro- Podpredsednik Skupščine mesta Ljubljana LUKEŽ Niko je podelil državna odlikovanja 17 delavcem Proslava ob zaključku slovesne otvoritve Zaključek slovesne otvoritve Zmaja v okviru 55-letnice obstoja je bil v petek lo. novembra 1978 ob 17. uri v hotelu LEV namenjen samo kolektivu Zmaja. Začel se je s kulturnim programom, katerega je povezoval Milan Kalan, član Mestnega gledališča ljubljanskega. Ze uvodoma je zapel ženski pevski zbor "ZMAJ" Pahorjevo: Pesem žena. Mastopili so tudi člani primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec. S šaljivim monologom iz Jurčičevega Desetega brata o Krjavlju pa je poslušalce razveselil tudi igralec MGL Janez Eržen. Pevski zbor "ZMAJ" pa je zapel še: "Leži, leži .ravno polje" ter "V Gorenjsko oziram se". Ob slovesnem trenutku je pristopil podpredsednik skupščine mesta Ljubljana Siko Lukež in podelil državna oslikovanja. Maršal Tito je najzaslužnejše v Zmaju odlikoval - skupaj 17 delavcev. Seveda pa nismo prezrli tudi naših jubilantov, ki imajo že lo in 2o letno delo. Umetniški izdelek kiparja Janeza Boljke pa je prejelo še lo delavcev. Ob koncu programa pa je pevski zbor "ZMAJ" zapel še rusko narodno: "Osamljeno doni zvonček" in požel veliko priznanje za ubrano petje. Po večerji pa smo se ob zvokih orkestra poveselili še pozno v noč. Hy Govor predsednika DS Tovarišice in tovariši! Danes, ko proslavljamo 55-let-nico obstoja tovarne in ta naš pomembni jubilej združujemo z veliko delovno zmago, katere rezultat so novozgrajeni tovarniški prostori, se s kratkim sprehodom skozi desetletja spomnimo pomembnejših mejnikov iz zgodovine naše tovarne. Za ustanovitveni datum tovarne štejemo 26. marec leta 1923, ko so Zadružna gospodarska banka in Dunajska tvrdka "Hydra" ustanovile delniško družbo za galvanske elemente in elektro- Slovesni govornik na proslavi ob zaključku otvoritve ZMAJA in 35 letnici obstoja je bil predsednik DS Kranjac Zdenko tehniko. Tako se je začela prva organizirana izdelava galvanskih elementov v Sloveniji, na katere tradiciji nadaljujemo mi danes. Y kronologiji prvega desetletja obstoja zasledimo že leta 1925 likvidacijo delniške družbe ter prehod podjetja z odkupom delnic od tvrdke Hydra, popolnoma V slovenske roke. Novo vodstvo tedanjega podjetja je vso skrb posvetilo dvigu kvalitete in uveljavitvi na tržišču. Napredovanje proizvodnje in prodor na tržišče je narekoval, da podjetje /naslednja stran/ Ženski pevski zbor ZMAJ iz Šentvida pri Stični je na proslavi v hotelu LEV zapel štiri pesmi in s tem popestril kulturni program govor predsednika DS k splošnemu opisnemu imenu doda še posebno ime, tako je le temu leta 1927 dodano še ime Zmaj. Med pomembnejše dogodke spada tudi* preselitev tovarne leta 1929 iz neustreznih prostorov na Miklošičevi cesti v novo adaptirane prostore odkupljenega Putin-gamovega posestva na Šmartin-ski cesti, kar je za tedanji obseg proizvodnje bilo nedvomno velikega pomena. Med ostale karakteristike predvojnega obdobja velja omeniti izrazito sezonsko naravnanost proizvodnje, tako je v povprečju 7o - 9o zaposlenih delalo le sedem mesecev na leto in med tem časom proizvedlo okrog 3,5 milijonov celic, kar ustreza približno enemu milijonu baterij. V medvojnem obdobju se je delo v tovarni nadaljevalo le da se je število zaposlenih nekoliko znižalo. Prav posameznim članom Osvobodilne fronte gre zasluga za nadaljevanje proizvodnje v tem času, ker so z veliko prizadevnostjo organizirali delo in vzdržali navkljub pogostemu preganjanju in delu v posebnih pogojih. Po osvoboditvi se je tovarna vsled iztrošenosti delovnih sredstev in naprav še nadalje borila za svoj obstoj. Med takratne značilnosti lahko štejemo tudi priključitev tovarne najprej k Iskri,nato k Elmi, vse z namenom izboljšati si materialno osnovo in tako utrditi svoj obstoj. Obe združitvi nista prinesli pričakovanih rezultatov, zato je že leta 195o tovarna postala ponovno samostojna. Šele po letu 1952 si je tovarna s sanacijo kvalitete in prodorom na tuja tržišča zagotovila solidnejše mesto in temelj za nadaljnji razvoj. Tega leta je bil izvoljen tudi prvi delavski svet v tovarni. Prodor na tuja tržišča je imel za posledico povečanje obsega proizvodnje, razširitev asortimana in rast števila zaposlenih iz dotedanjih llo na 4oo. Razširitev programa predvsem specialnih baterij in omejene prostorske možnosti so privedle leta 1956 do ustanovitve obrata v Šentvidu pri Stični, kjer se je na začetku izdelovala kartonska embalaža, pozneje pa še ogljeno grafitni izdelki ter drugo. Resnejši posodobitveni poseg v izdelavo celic je bil narejen šele leta 1964 ko smo z uvozom že rabljenih strojev delno mehanizirali proizvodnjo ter tako zmanjšali za cca 3o% delež ročnega dela. Ta delna mehanizacija proizvodnje je v naslednjih letih izzvala pozitiven premik v strukturi strokovnih kadrov, kar je v času priprav za nadaljnjo modernizacijo odigralo ključno vlogo. Za prelomno obdobje lahko štejemo čas po letu 1967 ko smo bili priča obsežnim rekonstrukcijam in prostorskim adaptacijam v povezavi s prihodom nove strojne opreme, kupljene pri angleški firmi Vidor, kar je dotedanji napol obrtniški način izdelave baterij, dvignilo na raven moderne industrijske proizvodnje. Kontinuiteta modernizacije se je nadaljevala z osvojitvijo nove 9 V baterije zračnodepolarizacijskega sistema v obratu Šentvid. Povečanje proizvodnje baterij, ki je v desetletju narasla od 21. milijonov celic v letu 1967 na 55 milijonov celic v letu 1977, za kar so bile izkoriščene vse prostorske možnosti, ki so jih nudili prostori na Šmartinski cesti,je že v letu 1974 narekovala odločitev o izgradnji nove to- varne. Priprave na gradnjo so potekale vse do 9. decembra 1975 leta ko smo s položitvijo temeljnega kamna začeli z etapno izgradnjo novih tovarniških prostorov, katere smo v letošnjem letu z dograditvijo proizvodnih hal in aneksa s skupno površino 7.000 m2 uspešno zaključili. Ta kratki prikaz razvoja in prizadevanj kolektiva skozi desetletje bi bil nepopoln če ne bi omenili kvalitativnih sprememb, socialnih, idejnih in nazorskih ter njihovih revolucionarnih razsežnosti v delu in življenju kolektiva, le kdo bi lahko ocenil pomen dejstva, posrednega in neposrednega odločanja, s katerim kolektiv posega v vse pore svojega dela in življenja. Ta zgodovinski skok, to nematerialno dobrino slehernega izmed nas bi lahko dojel le delavec izpred 3o in več let, ki teh pravic še ni imel. Prav v letu ko proslavljajo 55-letnico obstoja so naši pogledi in akcije usmerjene v prihodnost. Tako bomo že v novo poslovno leto vstopili z novo samoupravno organiziranostjo dveh TOZD in delovno skupnostjo skupnih služb, kar bo prineslo novo kvaliteto v odločanju, dohodkovnem povezovanju in krepitvi samoupravnih vezi. Dosežena stopnja razvoja materialna in samoupravna ter dolgoročnost zastavljenih programov so nam zadosten garant za doseganje še boljših rezultatov pri bodočem delu in za nadaljnji razvoj tovarne. Na proslavi je 10 delavcev Zmaja prejelo plaketo v obliki umetniškega izdelka kiparja Janeza Boljke Prav ti rezultati zavezujejo in terjajo še večjo organiziranost slehernega izmed nas pri čuvanju doseženega in nadaljnji graditvi boljšega jutri. LETOŠNJI JUBILANTI 2o LETNEGA DELA BEBČAN Terezija BRUS Marija GRČA Marija REGVAR Marija SL1VIČEK Kati TRDIN Ana TURJAČANIN Marija ZOREC Genovefa MOSTAR Nada DERČAR Emilija MEDVED Marija PETAN Albina GAMZE Ana SEDEJ Rozalija JERIiAH Cirila PETELIN Urška KRAŠEVEC Miro LETOŠNJI JUBILANTI lo LETNEGA DELA JURAS Milko BOLTA Janez NERAT Anton PIRC Janez TKALEC Frančiška AZINOVIČ Stojan SEMIZ Aleksa MATJAŽ Tanja Na proslavi v okviru otvoritve nove tovarne in 55 letnici obstoja ZMAJA je lo delavcev prejelo plaketo in umetniški izdelek kiparja Janeza Boljke: ŽAGAR Anton ZALETEL Peter PODRŽAJ Zlatko JEŽ Zdravko ČAMERNLK Janez ŠALEJ Anton MAKER Marijan HREN Jože 0B0ŽIM Anton FRANCELJ Rudolf Kratek prerez skozi zgodovino Prvi začetki ZMAJA Letos bo ob koncu leta poteklo natanko 55- let, odkar so prvič "zasvetile" ploščate baterije, izdelane v Ljubljani na Mestnem trgu št. 25 v poslopju, ki je bilo last prvega slovenskega župana Petra Grasselija. Dne 26. marca leta 1923 je bil namreč ob 16. uri v prostorih Zadružne gospodarske banke v Ljubljani ustanovni občni zbor delničarjev novoustanovljene tovarne za gal-vanične elemente in elektrotehniko z imenom "Hydra" s sedežem v Ljubljani in z osnovno delniško glavnico 75.ooo din. Teden dni kasneje je bila tovarna že vpisana v trgovski register pod številko 7726. Čeprav je bila tovarna ustanovljena že meseca marca, so šele pozno jeseni prispele od Dunajskega partnerja stare, že obrabljene naprave za izdelovanje baterij in manjvreden material in surovine. Za tem je prišel tudi nemški strokovnjak, ki je - nam Slovencem prvi pokazal, kako se izdelujejo baterije. V začetku decembra leta 1923 je bilo sprejetih v službo Dolga desetletja najbolj uporabna ročna "preša" za stiskanje mošnjičkov je postala simbol naše preteklosti. Montirana na posebnem stojalu bo poslej stalno razstavljena v bližini vhoda v ZMAJ prvih osem deklet iz Ljubljane in okolice. Prve baterije so bile izdelane v drugi polovici decembra, nekoliko kasneje pa so jih naredili že po 5oo komadov dnevno. Dunajski strokovnjak Pavel Schonfeld, ki je bil tedanjim delavkam dodeljen kot inštruktor, ni bil nič kaj zadovoljen, če so se začeli zanimati za "skrivnost" izdelovanja baterij tudi drugi delavci. Zato sta takratni poslovodja Černe in Franjo Kristan (naš današnji upokojenec) spoznala, da se bosta marsičesa morala domisliti sama, česar "nista smela" vedeti in videti pri inštruktorju. Ustrezne literature ni bilo na razpolago. Marsikatero noč sta prebila v podjetju ob študiju, v lekarni pa kupovala destilirano vodo z namenom, da izboljšata kvaliteto baterij. Po raznih dogodkih in po takratnem načinu dela je tovarna zahajala v vedno večjo izgubo, ki je samo v enem letu presegla 600.000 takratnih dinarjev. K tej izgubi je znatno pripomogla tudi neustrezna kvaliteta baterij, zaradi česar jih podjetje ni moglo uspešno plasirati na tržišče. Zato je 27. julija leta 1925 izredni občni zbor podrtja sklenil, da tovarna zaradi visokih izgub preide v likvidacijo. Delovni prostori na Mestnem trgu so bili po ugotovitvah takratnega vodstva neprimerni in premajhni za proizvodnjo baterij. Vodstvo družbe in Zadružna gospodarska banka je kupilo prostore bivše predilnice na Miklošičevi cesti 17, kamor se je po končani adaptaciji preselila tovarna Hydra leta 1924. Zaradi naraščanja proizvodnega programa in uvajanja tržišča se je pokazala potreba, da dobi tovarna razen splošnega opisnega imena še posebno ime. Sklep izrednega občnega zbora je bil: "Glasom sklepa izrednega občnega zbora z dne 19. avgusta 1926 se glasi sedaj firma družbe: ZMAJ tovarna za galvanične elemente in elektrotehniko družbe z.o.z. v Ljubljani." V Zmaju je bilo tedaj zaposlenih 3o do 4o delavcev, delovni pogoji pa so bili na primitivni ravni. Vendar se je število proizvodov večalo, prihajalo pa je tudi spoznanje, da sedanji prostori postajajo pretesni in nemogoči. Zato so se začeli ozirati po najemu ali nakupu novih prostorov. Končno se je tovarna Zmaj v jeseni leta 1929 preselila na Šmar-tinsko cesto, v objekte, v katerih je imela pred prvo svetovno vojno svoje prostore pivovarna Putingam. Za omenjene objekte so tedaj plačali 1.2oo.ooo din, koliko pa je stala'predelava, pa ni znano. Ha novi lokaciji na Šmartinski cesti bo tako Zmaj ostal skoraj 5o let. "ZMAJ" med obema vojnama Po šestih letih obstoja tovarne in po preselitvi na Šmar-tinsko cesto so delavci za takratne razmere dobil-i znatno boljše delovne pogoje. Sicer pa je bilo v celotnem obdobju med obema vojnama proizvodnja izrazito sezonska. 60 do 9o zaposlenih je bilo več kot polovico leta, od februarja do julija na brezplačnem dopustu. Baterije so izdelovali le za domači trg, saj do izvoza nikoli ni prišlo. Baterije so bile pred vojno precej drage in veliko ljudi jih je prištevalo med luksuzne predmete. Povprečna predvojna letna proizvodnja je znašala okrog 3.5oo.ooo členov, ki so bili izdelani na starih in izrabljenih strojnih napravah. Tsa ta dolga leta se strojni park ni niti najmanj spremenil ali izboljšal. V tem času je Zmaj izdeloval predvsem BD baterije (3B 12), BC (2R lo), EJ (R 2o) in BA elemente. Plače so znašale 2,75 din do 4,25 din na uro, kar je v povprečju 3,5o din na uro. Hobe-na delavka ni imela letnega dopusta in ni bila pokojninsko zavarovana. Prav tako v tistem času ni bilo nobene zaščite delavk, ničesar ni bilo storjenega za preprečevanje nesreč pri delu in za zaščito mater. V tistem času je vladalo v Zmaju zelo mučno vzdušje, ki je bilo posledica klerilal- MANUFACTURERS of BAT T E R I E S ZMA3 LJUBLJANA SMARTINSKA c. 28 Delegacija Zmaja na 1.majski paradi v Beogradu leta 1946. Na levi je Emica Jakopič in na desni Anton Škofič, danes oba Zmajeva upokojenca. nega vodstva, ki je hotelo tovarno spremeniti v klerikalno politični tabor. Do leta 1934 ni bilo v tovarni nobene sindikalne organizacije. Vendar so bili poedi-ni, ki so se borili za boljše življenje delavca. Leta 1934 je bila ustanovljena delavska organizacija "Jugoslovanska strokovna zveza" z namenom, da se bori za zaščito delavcev, za zvišanje plač in proti odpustom delavcev, ki so bili brez sredstev. Omenjena organizacija je po razpadu stare Jugoslavije prisluhnila navodilom Komunistične partije ter začela z zbiranjem denarja in baterij za Osvobodilno fronto. V tovarni med vojno partijska celica ni obstajala,vendar so nekateri posamezniki bili sprejeti v KP že leta 1941 na terenu. /naslednja stran/ skozi zgodovino Povojno obdobje ZMAJA Po končani drugi svetovni vojni je prišlo v Zmaju do izredno pomembnih sprememb v pogledu lastništva. Tovarna je bila do tedaj vsa leta svojega obstoja v zasebnih rokah, odnosno v rokah banke in je bila takoj po končani vojni zasedena od Jugoslovanske armade in je na ta način prišla pod državno oblast. Leto kasneje je bil Zmaj združen z Iskro iz Kranja, vendar se je osamosvojil že leta 1947. Dve leti kasneje je prišlo do spojitve z Elmo iz Črnuč, v mesecu juliju 195o pa je Zmaj postal samostojno podjetje. Medtem, ko so v povojnih letih druge tovarne rasle in se razvijale, je Zmaj nazadoval. Prevladovalo je mišljenje, da nima pogojev za nadaljnji razvoj. Zato se v totemo ni investiralo niti dinarja. Zmaj je tedaj imel majhen promet, denarja pa bi ogromno potreboval zaradi do skrajnosti zanemarjenih in neprimernih delovnih prostorov in sanitarij, kakor tudi zaradi izredno pomanjkljivega strojnega parka. V prvih povojnih letih je znašala povprečna letna proizvodnja 2 do 3,5 milijona celic. Novih proizvodov ni bilo; program proizvodnje je bil isti kot pred vojno, le da se je kvaliteta baterij poslabšala. Število zaposlenih v povojnih letih je bilo 6o v nesezonskih in 9o v sezonskih mesecih. Z izvolitvijo prvega delavskega sveta leta 1952 je nastopilo Primc Joža se dobro spominja ročnega natikanja kapic na člene za Zmaja novo obdobje. Prvi in največji problem delavskega sveta je bilo vprašanje: ali bo tovarna obstojala ali bo propadla. Z izrednimihapo-ri vseh zaposlenih tovarna ni propadla. Že naslednje leto 1955 so bili doseženi večji rezultati zaradi velikih naročil iz Turčije. Zato se je število zaposlenih v obdobju treh mesecev povečalo od prejšnjih llo na preko 4oo. V letu 1955 je bilo samo v Turčijo prodanih baterij za llo.ooo dolarjev, naslednje leto pa še za 215.ooo dolarjev. V letu 1957 je Zmaj izvažal baterije v 17 držav. Tedaj je Zmaj serijsko izdeloval že 2o vrst baterij v raznih kvalitetah in pod raznimi znamkami. V relativno kratkem času je Zmaj osvojil okrog 3° vrst raznih baterijskih svetilk ia železne pločevine, aluminija in bakelita. V letu 1957 je Zmaj poleg navedenega osvojil še proizvodnjo ogljenih izdelkov; elektrode za različne namene in nekaj vrst ogljenih krtačk, itd. Tedaj je bila zelo pomembna ustanovitev novega obrata v Šentvidu pri Stični, kamor se je preselila novo osvojena proizvodnja. V tem obdobju - do leta 1957 je bilo veliko urejenega tudi v pogledu higiensko tehnične zaščite. Kljub pomanjkanju denarja so vsaj provizorično razširili in preuredili kopalnice in garderobe, uredili ventilacijo v proizvodnji, skratka, izboljšali delovne pogoje, omogočili brezplačne malice in za to organizirali menzo. Za tisti čas je Zmaj doživel pravi "razcvet". Delavci so poleg volje za delo in enotnost, razpolagali z velikimi izkušnjami, strokovnim kadrom, precejšnjim strojnim parkom in zadostnimi tratnimi prostori. ZMAJ po letu 196o (do 1975) Zmaj je zadnjih nekaj let začel ponovno drseti navzdol in v letu 1963 dosegel že tolikšno kritično točko, da je tedaj "Ljubljanski dnevnik" zapisal vprašanje v naslovu članka: ali bo tovarna Zmaj odpustila 4oo delavcev? Toliko nas je bilo takrat zaposlenih. Tej krizi je botroval zunanji predpis, da podjetje uvaža lahko, če tudi izvaža, s čimer si ustvarja devize za nakup surovin v inozemstvu. Le nekaj lo.ooo baterij v Nemčijo in Afriko nas ni moglo rešiti vzporedno z nizko produktivnostjo in čevalje večjo konkurenco svetovnih firm in povišani ceni repro-materiala. Leto 1964 smo pričakali z večjim optimizmom, ko smo imeli odobren kredit za nakup novih strojev. Za I8.000 dolarjev smo na Dunaju kupili sicer rabljene, vendar za naše razmere moderne stroje za avtomatsko povezovanje mošnjičkov in formiranje celic. Tehnologija je bila še vedno klasična, pač pa se je izredno dvignila produktivnost in tudi kvaliteta izdelkov. V proizvodnih prostorih smo začeli z linijskim delom in občutno zmanjšali notranji transport,predvsem ročno prenašanje zabojev z baterijami. Tako je Zmaj leta 1964 doživel ponoven vzpon. Mnogo operacij dela, ki smo jih opravljali od začetka leta 1923 je z novimi stroji v letu 1964 v celoti odpadlo. Tržišče pa je zahtevalo vedno večje količine baterij, naraslo je povpraševanje po baterijah H 6, kar pa vse na obstoječi ravni proizvodnih le dobrih deset let je minilo, odkar smo še greli vodo za umivanje v kotlih oziroma pečeh na premog zmogljivosti, izredno slabih delovnih pogojev (ogrevanje, razsvetljava, sanitarije in drugo), ročnemu delu velikega števila pomembnih delovnih operacij nismo mogli iti v korak s časom. Leta 196? smo v celoti adaptirali notranje prostore, uredili sodobne pogoje dela in leto kasneje - 1968 - kupili že prve stroje za formiranje členov po sistemu paper-lined. Zmaj doživlja nov razcvet. Ha kratko naj zabeležimo nekaj pomembnih uvajanj v proizvodnjo na primer: negativne elektrode po sistemu Grillo in Schuler, proizvodnja elektrolitskega papirja in samolepilnih etiket v tovarni Aero, uvedli smo kot tretji na svetu nov elektrokemijski sistem zračne depolarizacije za 9 voltno baterijo, osvojili eksploatacijo domače manganove rude iz rudnika Čelinac. Omenimo naj še, da smo sklenili pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju z ameriško firmo Malorj. Predmet poslovanja Zmaja, ki ga zasledimo še v letu 1973 je bil: 1. proizvodnja baterij 2. proizvodnja mangana in ostalega repromateriala 3. proizvodnja aparatov ii naprav na baterijski pogon 4. opravljanje trgovinskega prometa na debelo z baterijami in napravami na baterijski pogon. Značilnost tedanje dejavnosti Zmaja je bila izražena tudi v novem emblemu: krog s plusom in minusom, kot simbola enosmerne električne napetosti. My število zaposlenih Proizvodni sektor moških 71 žensk 11$ Skupaj 184 Obrat Šentvid moških 3o žensk 85 Skupaj 115 Skupne službe moških 52 žensk 61 Skupaj 113 Dne 31.lo.78 je bilo v tovarni Zmaj zaposlenih 412 delavcev, od tega 153 moških in 259 žensk. Zaposleni na dan otvoritve novega Zmaja REBERNIK Janez, 6*7*64 SBTNIKAR Anton, l.lo.65 SIREC Nataša, 15.11.71 SLAK Jože, 1.1.1977 ŠTIGLEC Franjo, 25-9.65 ŠUŠTAR Atiton, 1.9*78 TOMŠIČ Miran, 9.10.78 ŽAGAR Anton, 5.4-. 65 Na dan otvoritve nove tovarne ZMAJ 9- novembra 1978 in 55-letnici obstoja so bili v rednem delovnem razmerju: GROJZDEK Anton, 4.5.72 HOČEVAR Drago, 1.8.72 JELEN Jože, 16.12.74 JERIHA Metod, 18.4.77 JERŠE Marjan, 27-9.76 Proizvodni obrat Ljubljana - obratna režija: IKIČ Olga, 51.5.74 JOVANOVIČ Nada, 16.8.60 PROIZVODNI SEKTOR Priprava proizvodnje: JEŽ Zdravko, 28.12.7o KRANJAC Zdenko, 4.5.62 PETERLIN Milena, 25.9.53 PRIMOŽIČ Bojan, 1.9.66 ŠTIH Milan, 1.12.64 JURAS Milko, 8.1.68 KERŠIČ Leon, 15-8.75 KOBE Peter, 18.7*77 KOSTADINOVIČ Miodrag, 1.9.78 KOSTIČ Milosav, 16.2.78 MAGVAR Franc, 21.8.64 MAZI Branko, l.lo.73 MRHAR Franc, 1.7-75 LEMUT Tilka,16.lo.54 MAJNIČ Marija, 15-9.55 MIKLAVEC Stanka, 17.9*53 MOHORKO Venčeslav, ll.lo.71 SATLER Justina, 4.5-76 SETNIKAR Ivanka, 7-8.57 STANOJEVIČ Miodrag, 5-10.77 VUKOVIČ Krista, 15.12.76 Obrat vzdrževanja: BOLTA Janez, i5.lo.68 BOLTE Metod, 50.5.65 BREZOVAR Franci, 1.5-74 DEBELEC Djuro, 11.11.74 DERČAR Jernej, 8.8.65 GERDINA Anton, 22.11.58 NOVAK Ciril, 14.5-67 PERME Vinko, 2.10.78 PETEK Alojz, 11.7.77 PODRŽAJ Franc, 21.4.77 PRAŠNIKAR Pavel, 1.9.69 PRIMC Bogo, 50.4.66 FUSTAVRH Boško, 1.6.78 Spominski posnetek z BD linije v starem Zmaju v poletju 1978 - proizvodni delavci: BAJRAMOVIČ Bulsa, I.I0.76 BALANTIČ Vera, 27.8.64 BAMBIČ Marija, 17.8.62 BENKO Justina, 21.1.53 BIZJAK Tanja, 21.2.78 BOMBEK Edvard, 16.1.76 BOŽIČ Marjan, 27.1*77 BRUS Marija, 18.8.58 ČERIMOVIČ Olga, 5-10.77 ČEŠNOVAR Pavle, lo.ll.7o DJURIČ Anka, 1.9.60 DOLANC Ivica, 5.12.73 DOLNIČAR Terezija, 5.9-64 BOGIČ Senija, 11.9-75 BUKIČ Savka, 6.1o.64 DUKARIČ Marija, 16.11.65 ERJAVEC Slavica, 6.4.65 FILIPOSKA Fanija, 26.2.65 FLIS Amalija, 29.4.54 GALI Emica, 15.8.75 GLAVAN Jožica, 21.lo.77 GIAIŠAC Stojanka,25.2.76 GOGIČ Jordana, 17-11.76 GOLOB Anica, I.I0.78 GRABUEVEC Avgust, 29.5.65 GRČA Marija, 1.9.58 GRILJ Cirila, 21.lo.75 GROBOLJŠEK Karla, i7.ll.74 GROŠELJ Marija, 22.6.55 GROŠELJ Oto, 1.10.65 HAJDAROVIČ Ana, 1.5.60 HASANAGIČ Sevda, 20.8.62 HOKAL Ljubica, 15.lo.75 HRANIČ Marija, 16.4.6o ILIČ Bosta, 14.7.66 ILIČ Vojka, 5.8.71 JAKUPOVIČ Bejza, 17.2.75 JAMNIK Jožica, 22.lo.73 JERANT Pavla, 1.8.60 KELVIŠAR Frančiška, 5o.7.66 KERZNAR Marija, 8.9.53 KLEPIČ Sava, 26.7-71 KNEŽEVIČ Grozdana, 20.7*64 KOČIŠ Marija, 17.3.61 KOJIČ Zora, 29-7.64 KOLUPČIČ Šalih, 15-5.75 KORDAN Alojzija, 10.1.57 KOROŠEC Štefka, 15.lo.54 KOŠTRICA Rozalija, 26.2.57 KRANJC Marija, 4.8.54 KREK Antonija, 25.8.60 LAVRIČ Neža, 15.1.58 LEBAN Dragan, 1.11.77 LIVADIČ Suada, 5o.8.76 LOHKAR Marija, 16.4.60 LUČIČ Stana, 19.11.75 LUŠTRIK Marija, 1.5*78 MADIČ Marija, 4.11.75 MANOVA Vena, 50.9.76 MESIČ Rasim, 1.4.78 MOŽINA Frančiška, 1.8.60 MRAMOR Justina, 12.8.61 MUHIČ Vinko, 5.9.74 NARTNIK Francka, 2.8.66 NOVAK Ivan, 15.lo.75 OBAL Milka, 11.11.59 OBOLNAR Jožica, 1.9*77 OBRENOVIČ Radinka, 4.12.76 PANTIČ Andja, 2.11.64 PAVLIHA Frančiška, 25.9-59 REPIČ Sulejman, 25.6.75 PESTOTNIK Marko, 25-5.77 PETEK Rozina, 22.6.61 PETROVIČ Koviljka, 26.5-76 PETROVIČ Milivoje, 25.6.78 PETROVIČ Miodrag, 18.11.76 PODGORELEC Angela, 22.8.62 POKOVEC Dušan, 15.12.7o POPOVIČ Olga, 27.8.64 POZVEK Marija, 7-7.77 PRAH Pavla, 8.6.64 PRIMC Jožefa, 15.lo.52 PUC Ana, 27.8.60 PUNGERŠIČ Marija, 2.8.57 RACAJ Rizah, 16.5-78 RECEK Majda, 7Jo.77 REGVAR Marija, 1.8.58 RETAR Katica, 9.10.64 RISTEVSKI Zagorka, 9-10.59 Smeh in veselje pred napovedano selitvijo Zmaja v Stegne, pa še kakšna solza vmes oh slovesu po dolgih letih starega delovnega domovanja . RIVO Anka, 11.8.58 RUS Marija, 12.5-65 SIJAMHOBIČ Husein, 15-5.75 SIRNIK Alojz, 5o.12.65 SIRNIK Vera, 16.1.56 SKOK Jožica, 21.5.61 SLABOJEVIČ Mara, lo.12.64 SLAVIČEK Francka, 5.10.55 SMREKAR Katarina, 25-8.75 SMERAJC Jožica, 2o.lo.77 SMILJANIČ Majda, 15-5.65 SREBRNJAK Ivanka, 51.8.56 STANISAVLJEVIČ Miloš, 6.9.77 STARINA Ivanka,1.10.76 STEFANOVIČ Ikonija, 22.8.72 STOJANOVIČ Ružiča,8.6.75 STRAH Agata, 17-4.57 ŠALJA Nasuf, 29-5.65 ŠERJAK Marija, 29.9-75 ŠTEFANČIČ Ivanka, 22.6.57 ŠTIRN Viktor, 17.1.65 ŠUL Marija, 12.5*65 TADIČ Mira, 5o.l.78 TELBAN Vladimir, 1.9.64 TISU Mirko, I0.8.76 TRATNIK Janez, 15.12.7o TRAVNIK Marija, 21.11.66 TRDIN Ana, 2.8.58 TURJAČANIN Marija, 50.7-58 VARDIČ Ilija, 1.9-75 VARGEK Katarina, 24.5.61 VELIKONJA Božidar, 2.8.71 VEZJAK Franc, 22.11.75 VIDIC Danijela, 1.9-59 VOZELJ Angela, 15.3-76 VRHAR Marij a, 1.lo.76 VUJAKOVIČ Ljubiša, 17.5.74 ZADRAVEC Alojzija, I.I0.65 ZAMAN Rudi, 17.6.65 ZORC Genovefa, 9.6.58 ŽEROVNIK Marija, 1.8.56 ŽINKO Ana, 11.8.64 Proizvodni obrat Šentvid: - obratna režija: ANŽLOVAR Jože, 25.9.65 BUTKOVIČ Martin, 1.5-74 BEKANOVIČ Milojko, 1.11.75 GAJIČ Sarajka, 14.11.77 HREN Jože, 1.12.68 JOVANOVIČ Marija, 15.4.69 JOVANOVIČ Milivoje, 21.8.56 KAMNIKAR Mihael, 4.8.60 KOVAČIČ Ivan, lo.lo.57 KRISTAN Franc, 16.6.60 MARKOVIČ Ivana, 17.11.55 MATIČ Silva, 14.12.74 MOSTAR Bernarda, 9.6.58 MRZEL Anton, 9-9.57 OVEN Marija, 16.1.75 STRMOLE Ignac, 1.9.57 ŠKRABEC Marija, 2o.5-72 ZADEL Peter, 1.4.71 - proizvodni delavci: AMBROŽ Alojzija, 5.4.65 BAVDEŽ Matjaž, 19-7.76 /naslednja stran/ /s prejšnje strani/ zaposleni na dan otvoritve BERDAJS Julka, 24.9.74 BOBNAR Olga, 3.6.7o BREGAR Anica, 19.8.76 ČEBULAR Anica, ll.lo.71 DERČAR Emilija, 10.6.58 DRAB Gabrijela, 5*4.65 DROBNIČ Jože, 7.5-62 DUŠA Štefanija, 14.8.56 REMO Anton, 15.6.71 FORTUNA Anica, 17.2.75 GABROVEC Marija, 3.12.73 GABROVEC Rozalija, 9.8.72 GIEREK Ljubica, 1.6.69 GORIŠEK Fani, 12.11.7o GORIŠEK Frančiška, 28.9.64 GORIŠEK Frančiška, 12.8.76 GORIŠEK Vida, 3o.5.72 GRABLJEVEC Pavla, 2.12.59 GRDEN Ana, 12.8.70 GRDEN Franc, 8.3.65 HRIBAR Marija, 5-7.72 IHAN Štefanija, 16.9.74 JANOŠ Marija, 2.3.56 JERIČ Milena, lo.7.72 JERIN Andreja, 1.9.73 JERLAH Cilka, 9.9.61 KAHNE Milan, 12.11.64 KASTELIC Vida, 21.9.64 KLEMENČIČ Alojzija, 5-8.76 KLEMENČIČ Karolina, lo.8.72 KLEMENČIČ Rozalija, 17-1.77 KOCJANČIČ Anica, 5.11-74 KOLENC Ana, 2.10.64 KONČAR Anton, 15.6.66 KOREVEC Marija, 15.4.69 KOZLEVČAR Marija, 3-6.72 KOŽELJ Alojzija, 15.lo.71 KRALJ Amalija, 1.6.69 KRALJ Darinka, 5-8.76 KRAŠEVEC Jožefa, 10.5.56 KRAŠEVEC Miroslav, 1.8.66 KRISTAN Alojzija, 5-6.7o KRISTAN Jožica, 16.8.72 KUTNAR Alojzija, 15.lo.71 LIFUŠ Katarina, 9.8.72 LOHKAR Jelka, 20.1.72 LOŽAR Jože, 7.11.61 MANDELJ Edvard, 23.9.57 MARKOVIČ Jožica, 5.1.76 Zadnji "šiht" na Šmartinski cest 28 se bo za mnoge delavke z deset, dvajset in več let dela ohranil tudi na tej fotografiji MARKOVIČ Jožefa, 9.12.74 MAVRIN Anica, 5.11.74 MEDVED Alojzij, 25-11.63 MEDVED Filip, lo.6.59 MEDVED Gordana, 18.9.1959 MEDVED Janez, 9*9.61 MEDVED Marija, 9-6.58 MIKLAVČIČ Albina, 21.1.72 MIKLAVČIČ Sonja, 9-8.76 OMAHEN Alojz, 2.11.59 OSTANEK Jožef, 1.9.56 OVEN Vida, 9.5.72 PEČNIK Gabrijel, 29.8.66 FEKOLJ Marija, 17.1.77 PETAN Albina, 9-6.58 PLANINŠEK Jožica, 1.6.7o FUŠ Majda, 22.8.56 RESNIK Vilma, 17.lo.77 RETAR Ana, 1.9.72 ROBIDA Jožefa, 15.4.69 ROZINA Marija, 5.8.76 RUS Amalija, 14.8.56 SINJUR Marko, 9.1.78 SINJUR Tončka, 4.9-73 SIRK Ljudmila, ll.ll.7o STRAJNAR Ivanka, 7.8.76 ŠKRABEC Marija, 11.11.76 ŠKRABEC Olga, II.8.70 ŠKRABEC Rozalija, 15.12.75 ŠTRUS Marija, 5-2.72 ŠTRUS Marija, lo.11.75 TRNOVŠEK Jožefa, 14.9.76 TUREK Jože, 1.7.74 TUREK Jožefa, lo.5*72 ULČAR Franc, 3.6.60 ULČAR Frančiška, I.7.70 VERBIČ Alojzija, 9.8.74 VERBIČ Amalija, 1.9.61 VERBIČ Rozalija, 9.5.57 VIDIC Rozalija, 4.6.59 ZOREC Alojzija, 26.2.59 ŽEFRAN Branka, 14.4.7o VODSTVO: SLEMNK Milan, I.I0.66 ZALETEL Peter, 11.8.69 PLANSKO ORGANIZACIJSKA SLUŽBA: BRICELJ Staša, 15.11.71 JAMNIK Ljubomir, 15.6.78 KELBIČ Janja, 1.7.78 KOHETIČ Olga, 2.9.76 SMRDEL Aleš, 2.12.7o ŽELEZNIK Tatjana, 2.9.74 SPLOŠNO KADROVSKI SEKTOR BARBORIČ Marta, 1.3.74 DIMITRIJEVIČ Stanka, 28.lo.64 ČUBEROVIČ Živka, 5.6.73 KAVAŠ Marija, 1.8.59 KLEPIČ Mika, 28.1.75 KOCMAN Marija, 2.8.66 KOVAČIČ Dragomil, 1.1.60 MARKOVIČ Milica, 9.4.65 MESIČ Jožica, lo.9.74 MILIčlč Ljubica, 24.8.61 NOVAK Anica, 3.4.72 PODRŽAJ Alenka, 11.5.72 PODRŽAJ Zlatko, 2o.ll.76 REBIČ Marija, 26.11.74 RIŽNAR Biserka, 6.5.77 SMOLIČ Franc, 1.10.74 ŠAL JA Sabrija, 1.5-78 VARDJAN Mara, 7.5-54 FINANČNO RAČUNOVODSKI SEKTOR ANTONČIČ Slavko, 27.2.69 BABIČ Frančiška, 1.7-7<> GERMŠEK Simona, 20.1.75 FERKULJ Amalija, 15.8.78 JAZBEC Ivica, 1.6.66 KEKIČ Mira, 9.8.72 KALIŠEK Jožica, 21.11.59 KOLAR Slavica, 15.lo.54 KOFREK Polda, 1.12.49 LOŽAR Metka, 2o.5.74 MARGUČ Milan, 16.5.72 NEMEC Marija, 14.4.54 OGRIN Marija, 16.9-77 ROM Meda, l.lo.59 RONČEVIČ Stanislava,16.4.73 SMERAJC Zdenka, 15.4.74 ŽAGAR Nada, 19.1o.7o ŽNIDARŠIČ Danica, 22.7*74 ŽNIDARŠIČ Desanka, 15*5.74 TEHNIČNO RAZVOJNI SEKTOR ČADEŽ Vida,1.5.77 ČAMERNIK Janez, 24.5.72 ČERNE Andrej, 11.4.77 HITTI Roman, 12.11.74 KONČAN Jurko, 5-1.77 LAVRIN Jože, 19.9.67 MATJAŽ Tanja, 16.lo.78 NERAT Anton, 9.1.68 OGRIN Tomaž, 16.8.76 PERKON Iztok, 1.5-75 PIRC Janez, 1.7-75 ROBAR Dragica, 25-2.77 ROGLIČ Marjan, 1.8.74 RUPAR Tatjana, 1.11.71 SAVIČ Stane, 5-lo.77 SREBOTNIK Franc, 4.10.65 ŠALEJ Anton, 15.11.71 ŠTEFANČIČ narija, 1.4.75 ŠTRAUS Ivan, 15-9.64 TKALEC Frančiška, 1.8.68 ŽEMVA Peter, 2.11.73 SLUŽBA KAKOVOSTI: ALIBEGOVIČ Fadil, 27-5.70 GAMZE Ana, 9.6.58 GERBEC Jana, 23-5.57 MAVER Marijan, 1.8.62 MARKOVIČ Katarina, 16.7*57 MARTINEC Marjan, 1.7*77 MIHELČIČ Bogomir, 1.lo.69 OTRIN Mara, 29.6.53 PERETIČ Julijana, 14.9.64 PREK Marija, 4.9.56 RADINKOVIČ Anica, 15*3.61 SEDEJ Rozalija, 9.6.58 STRNAD Lizika, 15-4.69 ŠALJA Vera, 11.3*65 ŠKOF Marija, 6.3.5o VRČEK Anka,7-10.74 MARKETING SEKTOR GAJSKI Braminir, 2o.2.75 NOE Rajmund, 17.4.72 OROŽIM Anton, 17.4.72 SLEMENJAK Adi,18.4.77 Skladišče: ERBEŽNIK Lado, 2.11.7o ERJAVEC Albin, 9.1.60 KASTELIC Anica, 17.11.52 KASTELIC Avgust, 23.12.71 KONČINA Stane, 24.9.64 MLAKAR Alojz, 21.5.62 PRISTOPEC Julka. 19.2.60 SOTLER Angelca, 4.1o.61 ŠRIBAR Stanislava, 16.8.57 ŠUŠTAR Franc, l.lo*71 Nabavna služba: AZINOVIČ Stojan, 1.12.68 CERAR Franc, 15.9*71 FRANCELJ Rudolf, 1.12.57 MIKLIČ Jelka, 15*9*71 NANUT Ljuba, 15*1.63 Prodajna služba: BRULC Štefan, 1.8.51 KIRER Djura, 21.7-76 KOPAČ Marija, 15-1.71 KRISPER Brigita, 1.8.60 LENDERO Franc, 1.12.55 MAJSTOROVIČ Zoran,16.6.75 VALENTAK Marija, 31.3.61 VINKLER Terezija, 18.6.62 Avtopark: DIMIČ Stevan, I0.6.7I GRABNAR Alojz, 16.9.63 GROJZDEK Peter, 27.4.57 JAKOMIN Milan, 1.5-74 JUHANT Milan, 11.8.77 KAMIN Rudolf, 3.11.71 KRIŽ Pavle, 6.5.76 LIPOVEC Ivan, 15.3*72 PRETNAR Vladimir, 11.3*76 ŽELEZNIK Anton, 19*7*71 Takole smo selili Zmaja v poletju 1978 Z novim letom nova organiziranost v Zmaju POTEKANJE PRIPRAV ZA ORGANIZIRANJE TOZD IN DSSS Delavski svet delovne organizacije je že dne 7.7.1976 konstituiral komisijo za formiranje TOZD. Osnovna naloga komisije je bila, da se ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za organiziranje temeljnih organizacij združenega dela in delovne skupnosti skupnih služb. Komisija je ugotovila: 1. da sta proizvodna obrata Ljubljana in Šentvid vsak zase delovna celota; proizvajata izdelke, ki predstavljajo zaključen proizvodni program. 2. Proizvodi v obeh obratih se dajo samostojno izraziti kot vrednotit v delovni organizaciji ali na trgu; obstoja pa prepletanje proizvodnih programov med obema obratoma. 3* Delavci lahko v teh delovnih celotah uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice. 4-. Knjigovodsko smo že spremljali ločen obračun za proizvodni enoti, iz katerih bi se naj izoblikovala TOZD-a in sicer predvsem za interno informacijo v okviru delovne organizacije. Dne 19.lo.1978 je izvršni odbor sindikata v Ljubljani na svoji seji obravnaval pogoje za prehod na novo samoupravno organiziranje. Po ugotovitvi, da so podani zakonski pogoji za tako organiziranost, je delavskemu svetu delovne organizacije dal pobudo za organiziranje dveh proizvodnih TOZD in delovne skupnosti skupnih služb. Dne 2o.lo.1978 je izvršni odbor sindikata v Šentvidu organiziral javno razpravo v obratu Šentvid. Delavci so bili mnenja, da so izpolnjeni zakonski pogoji, da se ta del enovite delovne organizacije organizira kot TOZD ter so dali pobudo delavskemu svetu delovne organizacije, da preuči njihov predlog. če bodo delavci na zborih delavcev mnenja, da so podani pogoji za organiziranje TOZD in delovne skupnosti skupnih služb, bo delavski svet razpisal referendum najmanj 15 dni pred njegovo izvedbo, na katerem se delavci odločijo za novo samoupravno organiziranost. Ko bo postal sklep o organiziranju TOZD in DSSS veljaven, pridobijo delavci sposobnost skleniti Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD. Po sklenitvi tega sporazuma izvolijo delavci v TOZD delavski svet, sprejmejo statut; nato sklenejo Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo. V 6o dneh od dneva, ko je postal sklep o organiziranju TOZD veljaven, se mora skleniti samoupravni sporazum o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti. Z dvigom rok so člani delavskega sveta na svečani seji sprejeli sklep za sprožitev postopka o organiziranju TOZD v Zmaju gibanje članstva JUNIJ Sprejeti v delovno razmerje: FUSTAVRH Boško, orodni brusilec za nedoločen čas od 1.6.78 JAMNIK Ljubomir, pripravnik v POS-u, za nedoločen čas od 15.6.78 PETROVIČ Milivoje, delavec na transportu za določen čas od 25.6.78. Prenehalo delovno razmerje: KOZLEVČAR Prane, strugar-klju-čavničar, dne lc.6.78 ZUPANČIČ Antonija, snažilka, dne 26.6.78 MARINKOVIČ Vidak, delavec II. na stroju PL R 2o dne 12.6.78 PETROVIČ Milisav, delavec na transportu dne 11.6.78 ŠMIGIČ Zoran, skladiščni delavec za določen čas dne 11.6.78 MUŠIČ Franc, kovinostrugar dne 13.6.78 BREMEC Danica, delavka IV na stroju PL R 2o dne 8.6.78 FABJAN Jože, orodjar II dne 29.6.78 /naslednja stran/ Delavski svet je na svečani seji dne 8. novembra 1978 obravnaval poročilo komisije za formiranje TOZD ter pobudo izvršnih odborov sindikata iz Ljubljane in Šentvida ter sprejel SKLEP: Delavski svet je preučil podane predloge in ugotovil, da so podani: zakonski pogoji za organiziranje dveh TOZD in delovne skupnosti skupnih služb. Na tej osnovi predlaga delavski svet statusne spremembe v delovni organizaciji Iskra -Industrija baterij Zmaj. Predlaga se naslednja organizacija: 1. TOZD PROIZVODNJA BATERIJ ŠENTVID: delavcev - režija 12 - vzdrževanje 8 - linija Mn02 13 - specialne baterije 6 - ostale linije in polizdelki 76 Skupaj 115 Predmet poslovanja: - proizvodnja baterij - predelava in bogatenje manganove rude - storitve s področja mehanske obdelave kovin - proizvodnja naprav na baterijski pogon. 2. TOZD PROIZVODNJA BATERIJ LJUBLJANA: delavcev - priprava dela 4 - vzdrževanje 34 - obratna režija 11 - proizvodna režija 41 - linija R 6 16 - linija R 12 39 - linija R 14 lo - linija R 2o 8 - negativne elektrode 8 - LR baterije 9 Skupaj 18o Predmet poslovanja: - proizvodnja baterij in baterijskih svetilk - izdelava delovnih sredstev za proizvodnjo baterij - storitve s področja mehanske obdelave kovin in brizganje plastičnih mas - proizvodnja naprav na baterijski pogon. Delavci obeh TOZD bodo pridobivali dohodek TOZD iz celotnega prihodka,ki ga bosta ustvarili: - s prodajo proizvodov in storitev na domačem in zunanjem trgu oz. v okviru DO - z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku na podlagi združevanja dela in sredstev - s svobodno menjavo dela - s kompenzacijo, regresom, premijo, dotacijo ali na kak- šni drugi podlagi, določeni z zakonom ali samoupravnim sporazumom oz. s pogodbo v skladu z zakonom. Delovna skupnost skupnih služb se bo konstituirala po konstituiranju TOZD. Delavski svet delovne organizacije je razpisal zbor delavcev v obratu Šentvid za 24.11.1978 in zbor delavcev v proizvodnem obratu Ljubljana za dne 23.11.1978 ter predlagal, da delavci potrdijo podani predlog za organiziranje dveh TOZD in delovne skupnosti skupnih služb in se odločijo za zgoraj v grobem prikazano organizacijo delovne organizacije. gibanje članstva MAJSTOROVIČ Ana, delavka na spajanju 3R 12 dne 15.6.78 MARTIČ Momčilo, delavec na posluževanju naprav za doziranje čaš dne 15.6.78. JULIJ Sprejeti v delovno razmerje: KELBIČ Janja, analitik-eviden-tičar za nedoločen čas od 1.7.78 Prenehalo delovno razmerje: TRUPKOVIČ Ljubica, delavka na spajanju baterij JR 12 od 6.4.78 GOLOB Anica, delavka na pokrivanju baterij dne 11.7-78 AVGUST Sprejeti v delovno razmerje: FERKULJ Amalija, pripravnik v FRS za nedoločen pas od 15. 8.78 Prenehalo delovno razmerje: GLAŽAR Jožica, vodja POS od 6.8.78 KRSTIČ Jablan, delavec na transportu za določen čas dne lc.8.78 JOKIČ Dragica, delavka-supler dne 22.8.78 BEŠIČ Vasva, delavka na spajanju 3R 12 dne 8.8.78 MRBA Ljubica, delavka II. na robljenju baterij LR dne 22.8.78 BERČAN Terezija, delavka III. na stroju PL R 12 dne 31-8.78 SEPTEMBER Sprejeti v delovno razmerje: ŠUŠTAR Anton, orodjar II. za nedoločen čas dne 1.9.78 KOSTARIKOVIČ Miodrag, tehnolog v obratu vzdrževanja za nedoločen čas od 1.9.78 Prenehalo delovno razmerje: FERKAČ Angela, delavka IV. na stroju PL R 12 dne 12.9*78 SUHADOLNIK Ivanka, delavka-supler dne 4.9.78 SIMIČ Vuka, delavka III. na etiketirki R 6 dne 4.9.78 SLAVIČEK Kati, delavka na montiranju envelop dne 31.8.78 SKUBER-OSTERMAN Elizabeta, socialna delavka, dne 30.9.78 OŽEGOVIČ Zorka, delavka na režijskih delih dne 31.8.78 OKTOBER Sprejeti v delovno razmerje: PERME Vinko, kovinostrugar za nedoločen čas od 1.10.78 GOLOB Anica, delavka na pokrivanju 3R 12 za nedoločen čas od lJo.78 TOMŠIČ Miran, orodjar za nedoločen čas od 9.1o.78 MATJAŽ Tanja, konstruktor II. za nedoločen čas od 16.lo.78 PIRC Jože, delavec na transportu za nedoločen čas od 27.lo.78 Prenehalo delovno razmerje: ROVANŠEK Slavka, delevka na etiketiranju baterij 6F 22 dne 3.I0.78 GLUMAČ Anica, knjigovodja OD-blagajnik, dne lo.lo.78 JANEŽIČ Milan, vodja konstrukcijskega oddelka dne 16. 10.78 ČAUŠEVIČ Kurija, delavec II. na stroju PL dne 16.lo.78 KORLAT Bula, delavka IV. na robljenju baterij R 2o dne 23.10.78 ŠVIGELJ Dragica, delavka II. na stroju PL R 14 dne 31.10.78 Zaradi prenosa tržnih dejavnosti iz ZMAJA v ISKRA-COMMERCE v skladu s Samoupravnim sporazumom o združevanju v SOZD Iskra so spodaj navedeni kot potniki prišli v okrilje DO Iskra - Commerce: GRGUŠIČ Mirko JELAČA Enes JOVANOVIČ Božidar LAZAREVSKI Stevo OMERBAŠIČ Salem POŽENEL Štefan SEMIZ Aleksa VESIČ Dragan "GLAS ZMAJA" izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov organizacija združenega dela ISKRA -tovarna baterij ZMAJ Ljubljana. Glasilo ureja uredniški odb^r.Odgovorni urednik: SMOLIČ Franc,urednik:MAYER Marijan.Tiska tiskarna LJUBLJANA, Ljubljana.Po pristojnem mnenju štev. 421-1/1975 oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Na sedmera jezera OB 55 LETNICI ZMAJA NA SEDMERA JEZERA Tisto jutro, ko smo se Zmajevi planinci zbirali okrog našega avtobusa je bilo oblačno in rahlo je pršilo. Kljub temu, smo se z upanjem na lepše vreme odpeljali proti Bohinju. Gledali smo v nebo in modrovali, kaj vse nam prinašajo težki oblaki, ki so se kopičili na Stolu. Na poti proti Radovljici pa se nam je v daljavi prikazal Triglav v vsej svoji velikosti. Vremenarji smo ugotovili: ker je visoka oblačnost bo lepo vreme. In nismo se zmotili. Srečno smo se pripeljali do Savice, se dobro okrepčali, nakupili kartice, vse po-žigosali, Bogo pa je poskrbel za naše težke nahrbtnike. Ker nimajo nog, je zanje organiziral prevoz. Mi smo hodili peš in v dobrih dveh urah premagali vseh 47 serpentin pa še malo, naši nahrbtniki pa so se z žičnico pripeljali na Komno 152o m visoko. Ker naša tovarna praznuje 55 letnico obstoja, in je prevzela pokroviteljstvo nad našim izletom smo vsi pohodniki prejeli jubilejno značko, v vsaki planinski koči pa smo poleg značke podarili še svetilko, katere so bili še posebno veseli. Na Komni smo imeli daljši počitek. Tisti, ki delajo trantorerzalo pa so odšli še h koči Pod Bogatinom, Ob povratku s sedmerih jezer smo se za spominski posnetek ustavili na Stapcah ter nadaljevali pot proti planini Ovčarija vendar je bila zaradi pomanjkanja vode zaprta. Ker pa od Komne naprej ni žičnice, smo si oprtali še vedno težke nahrbtnike in se počasi odpravili po čudovito lepem triglavskem narodnem parku. Naša skupina se je kmalu razdelila na dva dela. Najmočnejši in najhitrejši, katere so podplati srbeli so jo mahnili naprej. Niso vzdržali počasnega tempa hoje. Zato takšni dirkači tudi ne vidijo vseh jesenskih lepot, ki so tačas v gorah. Mečesen je že dobil prve zlate okraske in bukovo listje je začelo rumeneti. Ostali pa, ki smo hodili zadaj, pa smo vse te lepote opazovali. Po treh urah prijetne hoje smo prispeli do koče na Sedmerih jezerih. Koča je bila polna planincev, tako smo le s težavo in humanostjo ostalih planincev do nas prišli do mize in naročili najbolj znano pijačo - čaj. Prijazna upravnica Zinka nam je povedala, da nas prenočišče, ki smo ga že prej rezervirali čaka, vendar ne toliko prostora kot bi radi. Ker pa smo planinci skromni, smo bili zadovoljni s tudi polovico manj prostora. Glavno je, da imaš glavo kam položiti. Za večerjo nam je kuharica postregla s sladkimi palačinkami, katere so v gorah še posebej imenitne. Ravno tisti dan pa je v koči zmanjkalo goriva za agregat in tako smo bili brez elektrike. Zmaj pa ne bi bil Zmaj, če ne bi svetil. Tako smo z našimi svetilkami vsaj delno rešili problem osvetljevanja. 7 krasnem sončnem jutru smo se naspani in spočiti odpravili /naslednja stran/ /s prejšnje strani/ sedmera jezera naprej proti Štapcam. Na križ-potju se je močnejši del odločil in šel na Tičarico (nekateri so bili že prejšnji dan) ostali pa smo počasi odšli naprej do planine Ovčarija, kjer smo počakali še ostale. čas čakanja smo izkoristili za zajtrk in šolo v naravi. Obravnavali smo častni Levo: Tovorni avto, naložen s prvim strojem PL linije na poti v Stegne zapušča stari ZMAJ. Desno: Pri selitvi strojev iz prvega nadstropja smo morali uporabiti posebno dvigalo. Spodaj: Prizor s selitve ZMAJA, kakršen se je pogostokrat ponavljal na dvorišču. kodeks in etiko planinstva. Nato smo se vsi skupaj v dolgi koloni odpravili naprej Selili smo Zmaja na Dedno polje, Planine pri jezeru, kjer smo se ustavili samo za čas in naprej na Vogar in zaključili v Stari Fužini, kjer smo počakali na naš avtobus, ki nas je pripeljal Selitev Zmaja v letošnjem poletju v novozgrajene objekte je bil nedvomno dogodek posebnega pomena. Več ali manj so vsi pomembni prizori posneti in fotografije v tem trenutku še ne predstavljajo tiste vrednosti, kot jo bodo čez leta, kajti vsi smo bili tako ali drugače udeleženci pri selitvi. Kljub temu na tej strani objavljamo vsaj tri slike o selitvi Zmaja v poletju 1978. nazaj na startno imet o št. 3o. Tako je za nami ostala višina Tičarice 2o91 m, lepo sončno vreme, prijetna in vesela družba kakršne si vedno želimo brez žuljev, lepimi spomini na Sedmera Jezera in lo ur lepe sprehajalne hoje. Zahvaljujemo se izvršnemu odboru sindikata za pomoč pri prevozu in organizaciji za 55- letnico, katera nas je obdarila z značkami in svetilkami. Brigita