48 Kačji pastirji v kalih alpskega sveta Besedilo in foto: Ana Tratnik Kali so manjša plitva stoječa vodna te- lesa umetnega nastanka. Značilni so za kraška območja, kjer površinske vode primanjkuje in so zato edini habitati, ki na drugače sušnem področju omo- gočajo življenje živalim in rastlinam, vezanim na vodo. Njihova biotska pe- strost je nadvse raznolika in ima raz- pon od vrstno revnih do primerljivih z vrstno najbogatejšimi odseki rek. V magistrskem delu Vpliv okoljskih dejavnikov na pestrost in številčnost kačjih pastirjev v izbranih kalih alpskega sveta sem se ukvarjala s kačjimi pastirji v ka- lih na gorskih planotah, kjer poteka ali pa je potekalo planinsko pašništvo, zaradi katerega so bili tam kali tudi narejeni. V primerjavi z nižinskim krasom so kali v gorskem svetu, nad 1.000 m nadmorske višine, slabše raziskani. Podobno je tudi s kačjimi pastirji, ki so dobri bioindikatorji stanja vodnih teles in so bili v naših hri- bih manj proučevani. Vzorčili smo 16 kalov na 6 različnih plano- tah (Pokljuka, Jelovica, Ratitovec, Velika planina, Menina in Krvavec), na vseh pa smo vzorčili najmanj dva kala, da bi opa- zili, ali manjša razdalja med njimi vpliva na podobnost združb v njih. Na večini od teh planin so kali še vedno v uporabi, od kala do kala pa se razlikuje gospodarjenje z njimi. Nekateri so popolnoma zagrajeni, voda pa je iz njih napeljana do napajališč, medtem ko ima do drugih živina prost do- stop. Z nalogo smo želeli odgovoriti, kaj prav- zaprav vpliva na prisotnost in številčnost kačjih pastirjev v gorskih kalih. Odločili smo se za vzorčenje ličink, saj so stadij, v katerem kačji pastirji preživijo najdlje, obenem pa smo vzorčili tudi preostale vodne nevretenčarje. Odrasli kačji pastir- ji za razliko od ličink, ki pri nekaterih vr- stah v vodi živijo tudi po več let, živijo le nekaj tednov do največ mesecev. Izmerili ali ocenili smo še mnoge druge dejavnike, med drugim tudi število habitatnih tipov v okolici ter kemijske in fizikalne lastno- sti vode. Popisali smo tudi rastline v kalu in njihovo pokrovnost. Med 393 najdenimi ličinkami smo našli 5 vrst kačjih pastirjev iz 3 družin. Ugotovili smo, da sta glavna dejavnika, ki vplivata na prisotnost, številčnost in pestrost ka- čjih pastirjev v gorskih kalih, evtrofnost (natančneje, koncentracija amonija) in rastline – tako njihova pokrovnost kot vrstna pestrost. Kjer je bila koncentracija amonija v vodi večja, je bilo manj ličink, manj pa je bilo tudi vrst. V kalih brez li- čink kačjih pastirjev je bila koncentraci- ja amonija večja kot v kalih, kjer smo jih našli. Rastline v kalu so po drugi strani na številčnost in pestrost kačjih pastirjev vplivale pozitivno. Večji kot sta bili po- krovnost in pestrost rastlin v kalu, več je bilo tudi ličink. Tako rastline kot amonij so posredno ali neposredno povezani s prisotnostjo živine ob kalih. V vseh prou- čevanih kalih, ob katerih ni bilo živine ali pa je bil živini dostop do kalov preprečen z ograjo, smo ugotovili večjo številčnost ličink kačjih pastirjev. Izkazalo se je tudi, da poteptanost bre- ga negativno vpliva na številčnost in pe- strost kačjih pastirjev v kalih. Potepta- nost bregov je bila celo bistveno večja pri kalih, kjer ličink nismo zabeležili, kot pri tistih z njimi. Če poteptanost jemljemo kot pokazatelj prisotnosti živine, lahko sklepamo, da živina negativno vpliva na prisotnost ličink kačjih pastirjev. Hkrati nam poteptanost tudi pokaže, koliko je kal v rabi. Kjer so bregovi poteptani, ima živina dostop tudi do vode, in ko po njej brodi, lahko poškoduje ličinke ter njihove obalne mikrohabitate. Živina vpliva tudi na motnost vode, kar posredno negativno vpliva na rast rastlin. Neposredno pa na- nje vpliva objedanje – kjer je bila potepta- nost večja, je bilo tudi manj vrst emergen- tnih makrofitov. Ker torej rastlinje v kalu na ličinke kačjih pastirjev vpliva pozitiv- no, nanje posredno preko rastlin negativ- no vpliva prisotnost živine. Večina ličink kačjih pastirjev namreč živi med vodnim rastlinjem, odrasli osebki mnogih vrst pa na vodne rastline tudi odlagajo jajčeca. Čeprav je živina na planinah razlog, da kali v gorskem svetu sploh obstajajo, pa je hkrati tudi glavni dejavnik, ki negativno vpliva na kačje pastirje v njih. Kot dobra strategija za ohranjanje kalov, primernih za kačje pastirje, se je izkazalo ograjeva- nje. Vendar pa se s tem prepreči teptanje živine, ki zagotavlja nepropustnost kalov, kar na dolgi rok pomeni njegovo izgino- tje. Zato je treba najti ravnovesje med pri- sotnostjo živine ob kalih, ki je še spreje- mljiva za življenje kačjih pastirjev v njih, hkrati pa zagotavlja njihovo vzdrževanje. Živini dostopen kal na Veliki planini. Sveže izlevljena barjanska deva (Aeshna juncea). Ograjen kal na Ratitovcu je bogat z vrstami živali in rastlin.