PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26 novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebu-8i. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenijas pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvoboje nem Trstu, kjer je izSla za dnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski PoStnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 600 lir - Leto XL št. 278 (12.001) Trst, petek, 23. novembra 1984 Sklep bo skoraj gotovo naklonjen zunanjemu ministru Danes bo parlament odločal o usodi Giulia Andreottija Kljub tajnemu glasovanju je vladna večina videti zelo mirna RIM — Poslanska zbornica in sedat bosta danes z začetkom ob 15.30 glasovala o usodi Giulia Andreottija. Parlament bo glasoval o dveh resolucijah: o komunistični, ki zahteva še dodatno preiskavo o vsej zadevi ter o Tù.sovski. ki zadeva takojšnjo obtožbo demokristjanskega voditelja. Petstran ska večiua zagovarja svojega vidnega predstavnika in po omenjenih dveh glasovanjih bo parlament glasoval- še 0 zahtevi po arhiviranju celotne zadeve Andreotti - Giudice. Tudi včerajšnja razprava je bila dokaj utrujena in neučinkovita. Giulio Andreotti je bil videti povsem miren in poln zaupanja. Svojim pristašem je izrazil prepričanje, da ga bo parlament oprostil. Sam bo spregovoril v teku današnjega dne, najbrž okrog poldne. Pripravil je kratek zagovor, saj »ne bi hotel zamoriti nikogar«. Da bi potrdili enotnost in solidarnost demokristjanov se tajnik De Mita včeraj ni zmaknil od Andreottija, pa tudi drugi vidni demokristjani so mu stalno ob strani. Tudi Donat Catti -nova struja je zanikala možnost, da bi se med tajnim glasovanjem izrekla proti Andreottiju. Vsa stranka se je Januarja v Ženevi obnovitev pogajanj SZ-ZDA o razorožitvi NA 2. STRANI trenutno strnila okrog svojega pred stavnika, saj se celotna KD počuti o-groženo. V teku včerajšnjega dne je sprego vorila vrsta političnih predstavnikov. Naj omenimo komunista Spagnolija, ki je le ponovil komunistično zahtevo po dodatni preiskavi o zadevi Andre otti - Giudice. Pridružila sta se neodvisna levičarja Rodotà in Pasquito, medtem ko so misovec Pisano, radikalec Spadaccia in Caffiero (PDUP) zahtevali, naj parlament Andreottija obtoži. Omeniti gre tudi poseg republi kanca Biasinija, ki je obrazložil, zakaj je PRI pustila svojim parlamentarcem proste roke pri glasovanju. V imenu Socialistov je Felisetti menil, da je Andreotti nedolžen na pravnem področju, kriv pa na političnem, saj ni znal odreči usluge kardinalu Polcttiju, ki je leta 1972 posredoval vprid Giudiceju, da bi slednji postal poveljnik zbora finančnih stražnikov. Ob koncu gre tudi omeniti, da so se liberalci skesali in bodo glasovali za oprostitev Andreottija. R. G. Predsednik slovenske vlade sprejel enotno delegacijo Popoldne pogovor Šinigoja z Biasuttijem TRST — Predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Dušan Šinigoj je sinoči sprejel v prostorih generalne ga konzulata SFRJ v Trstu enotno delegacijo Slovencev v Italiji. V sproščenem in prisrčnem razgovoru so slovenski predstavniki predsednika informirali o zadnjih akcijah enotne delegacije, o razgovoru z zunanjim ministrom Andreottijem in sprejemu pri predsedniku vlade Craxiju, kjer so bila izrečena zagotovila in obljube glede postopka sprejemanja zaščitnega zakona. Podrobneje so govorili o enotni in odločni manifesta- Sindikalni ukrepi proti Confindustrii RIM — V vseh podetjih, ki po navodilih Confindustrie ne bodo ■zplačala tudi druge točke drar Rjnjske doklade, bodo uslužbenci priredili dveurne stavke z delavskimi skupščinami, strokovni sindikati pa bodo zahtevali dopolnitev delovnih pogodb po o-“ratih z novimi platformami, ki bodo upoštevale ne le Izboljšanje Plač, ampak predvsem raven zaposlitve in proizvodni preustroj. * o drugi strani pa sindikat zahteva od vlade, naj ne obnavlja Podpor pri plačevanju socialnih oajatev tistim podjetjem, ki nočejo izplačati druge točke dra-tfbjske doklade. To je prvi odgovor na izzivanje združenj zasebnih industrij-cev, veleposestnikov in zavarovalcev, po sklepu, ki so ga vče-aJ enotno sprejeli na sestanku tajništev CGIL, CISL in UIL ter Pfizadctih strokovnih sindikatov. 'u, sedaj pa ne bodo posegli po ■_ odnjh prijavah gospodarjev, ki 1 ne izplačali druge točke, V Poreču zaključili zasedanje italijansko-jugoslovanskih zbornic Odstraniti ovire za prihodnji razvoj gospodarskega sodelovanja med sosedama VLASTA BKKNARD POREČ — Skupna blagovna menjava med Italijo in Jugoslavijo je v prvih devetih mesecih letos dosegla vrednost milijarde 372 milijonov dolarjev in prvič prinesla jugoslovanskemu gospodarstvu presežek izvoza nad u-vozom v sorazmerno skromni, a pomenljivi vrednosti o-sem milijonov dolarjev. To je hkrati razlika, ki jo kaže trgovinska bilanca med državama in ki s 690 milijoni dolarjev, za kolikor je Jugoslavija izvozila v Italijo, in s 682 milijoni, za kolikor je Italija izvozila v Jugoslavijo, skoraj povsem izravnava bilanco blagovnih tokov med državama. Pri tem so udeleženci zasedanja mešanih zbornic, ki se je včeraj zaključilo v Poreču, opozarjali na dve dejstvi. Prvič, izmenjava se uravnoveša na najvisji ravni in je torej prizadevanja jugoslovanske strani za zmanjšanje primanjkljaja v trgovinski menjavi s tujino niso niti najmanj omejila. Italija ostaja eden najvažnejših jugoslovanskih trgovinskih partnerjev, saj med tistimi s konvertibilnega območja zaseda drugo mesto in prav nobene ovire ni, da ne bi — po besedah veleposlanika SF RJ v Rimu Skatarelika — postala prva. Italija pa je — po besedah zastopnice italijanskega ministra za zunanjo trgovino Caprie — pripravljena na nadaljnjo rast izmenjave in je primanjkljaj prav nič ne skrbi, saj je izravnava bilance bila že davno izražena želja in potreba italijanskih partnerjev. Drugo pa je dejstvo, da razvoj višjih oblik gospodarskega sodelovanja znatno zaostaja za blagovno menjavo. Na to so posebej opozarjali tako italijanski kot jugoslovanski govorniki in še enkrat podčrtali ugodnosti, ki jih bo na to področje vnesel skorajšnji novi zakon o skupnih vlaganjih tujih in jugoslovanskih partnerjev v tamkajšnje gospodarstvo. Na tem področju je izjemno zadovoljivo noto dodalo le skupno italijansko -jugoslovansko poročilo o nedavni tridesetletnici pogodbe o industrijski kooperaciji med skupino FIAT in kra-gujevškimi zavodi Crvena zastava, na osnovi katere je izmenjava med podjetjema v zadnjem obdobju dosegla letno poprečje 120 milijard lir. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Pobuda demokratične mladine po trebenski manifestaciji NA 4. STRANI ciji v Trebčah, ki pomeni novo spoznanje ljudi, da se ne sme čakati, temveč da se morajo vzeti tiste pravice, ki Slovencem v Italiji nesporno pritičejo. Izražena pa je bila predvsem zaskrbljenost, ker se stvari zelo počasi rešujejo in je v Rimu prišlo do zastoja, pa tudi, ker prihaja do stališč, nasprotnih Sloven cem v Italiji. Predsednik Šinigoj je izhajal iz ustavne obveze SR Slovenije, da skrbi za delež slovenskega naroda, ki živi izven matične države. Govoril je o ustvarjanju pogojev, da se nekatera odprta vprašanja rešujejo in v tej zvezi predvsem podčrtal odločilni prispevek demokratičnih sil v italijanski družbi. Obravnaval je odprta in koristna sodelovanja na me ji in ustvarjanje trdnih gospodarskih temeljev, za kar se zavzema in za kar je tudi učinkovit dejavnik slovenska nacionalna skurmost v Italiji. V tem kontekstu je obravnaval tudi razvoj kulturnega, znanstvenega in drugega sodelovanja. Predsednik je še posebej podčrtal velik dosežek, ki je bil ustvarjen v Benečiji oziroma povsod, kjer žive Slovenci v videmski pokrajini. Končno je obravnaval še nekatera konkretna vprašanja slovenske kulture, kulturnih institucij, šolstva in drugih. V razpravo so posegli vsi prisotni predstavniki enotne delegacije. Raz govoru sla prisostvovala tudi predsednik odbora za zunanje zadeve SR Slovenije tov. Marko Kosin in jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Mirošič. Pred tem se je predsednik IS skupščine Slovenije popoldne srečal z novim predsednikom deželne vlade FJK Adrianom Biasuttijem. V daljšem pogovoru sta poudarila nadaljnjo veljavnost dosedanjih oblik sodelovanja, tako med Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino, kot tudi v okviru delovne skupnosti Alpe - Jadran. Podrobneje sta govorila o možnostih za pospešitev izgradnje cestnih zvez in o rešitvi težavnega položaja SSG v Trstu, predsednik Biasutti pa je poudaril interes dežele, da bi bil čim prej sprejet zaščitni zakon za Slovence. Zastarela unitaristična gledanja republikancev v naši deželi marko waltritscii nim^vf,Č kot sto leti’ ko ie spret ritttri It“C07n malega Piemonta s Ca Bovi k1- 7161 čelu, z odločilnimi in zma nad Tl Wsegi Francije in Prusije držav Vstrii°’ uspelo združiti v eno Pol , o več državic na Apeninskem nja je prišlo tako do zedinje Pojauir *iC’ sta se med zmagovalci ne ilnr -e tez* 0 uPravi nove enot-eenirauCjn?ke države: uprava naj bo c°sfcp™StlCna’ upoštevajoč po fran-PiemJUi m°deiu izdelano upravo v števni - pa federalistična, upo-Lom avt°nomistično upravo v pod „ f u " Venetu, ki je bil dotlej ŽtnaJF0™**™ avstrijsko upravo, tralisfi - 80 tisti, ki so hoteli cen z |,,l, cJl° upravo in nasprotnike so °to pobili trdeč, da se vdajajo Avstrijcem. Tako smo v Italiji dobili absurdno upravo centralističnega tipa, v kateri so bile piemontske teze premagane od burbonskih. Današnja uprava italijanske države je posledica takratne zgrešene izbire, zaradi tega imamo toliko sleparij, toliko davčnih utajevalcev, toliko nespoštovanja do državne uprave. Ta centralizem pa se ni odražal le upravnem področju, segel je tudi kulturo. Nekaka nosilca teh idej ___ bila filozofa Croce in Gentile. Kot taka sta bila oba nekaka pred hodnika fašistične nacionalistične miselnosti. Medtem ko se je Croce nekako oddaljil od fašizma, je bil Gen tile glavni nosilec fašističnih nacionalističnih in unitarističnih idej. Slovenci se ga spominjamo kot človeka, NADALJEVANJE NA 2. STRANI na na sta Začetek zasedanja PL0 v znamenju nasprotij AMAN — Kljub nekaterim težavam se je nacionalni svet PLO sinoči le začel z uvodnim poročilom predsednika Jasera Arafata. Začenja se v znamenju hudih sporov med raznimi strujami, ki sestavljajo PLO: Sirija je skušala na vse načine preprečiti, da bi do zasedanja sploh prišlo, med tem ko so izraelske oblasti prepovedale Palestincem, ki živijo na izraelskem ozemlju, da se ga udeležijo. Tudi sama Arafatova struja Al r atah je razdvojena. Skratka zasedanje, ki bo trajalo do 28. novembra, bo potekalo v izredno težkih m zapletenih okoliščinah. Arafatov uvodni poseg je bil še kar pomirljiv, predvsem kar zadeva odnose s Sirijo. Dejstvo, da je do zasedanja le prišlo, je dejal, priča o neodvisnosti in demokratičnosti PLO. Kar zadeva borbo Palestincev pa je ponovil svoj predlog za pogajanja z Izraelom na podlagi resolucije 242 OZN, ki pred videva umik Izraela z vseh zasedenih ozemelj. /V« skupni prireditvi januarja v Trstu Nagrajevanje primorskih in zamejskih športnikov Še mesec in nekaj dni, pa bomo stopili v leto 1985. čas bo obračunov, tudi na športnem področju. Naš dnevnik (ob sodelovanju Radia Trst A) bo kot prejšnja leta izbral najboljše športnike in športnice in tudi najboljša moštva po anketi, v kateri bodo sodelovali naši športni dopisniki. Posebna komisija ZSŠDI pa bo podelila priznanja najzaslužnejšim delavcem v naši telesni kulturi v tem letu. Lestvico naših najboljših športnikov in moštev pa bomo kot doslej objavili v naši novoletni številki. Novost pa bo letos pn nagrajevanju športnikov, moštev in zaslužnih delavcev. Prvič jih bomo namreč nagradili skupno z najboljšimi športniki s Primorskega. V začetku januarja 1985 bo tako v tržaškem Kulturnem domu skupna slovesnost, ki jo prirejajo pobudniki te manifestacije (Radio in TV Koper, Primorske novice. Radio Trst A, ZSŠDI in Primorski dnevnik). Naslednja skupna podelitev nagrad in priznanj (leta 1986) pa bo na Primorskem. • Zastarela NADALJEVANJE S 1. STRANI ministra, ki je v začetku dvajsetih let ukinil naše šole, ali kot jih je takrat imenoval »šole drugorodcev«. Zato se nam je zdelo čudno, da se je v svojem sobotnem poročilu na deželnem kongresu republikanske stranke, tajnik Carlo Appiatti skliceval na filozofa Benedetta Croceja in na njegove teze o premostitvi deželnih kulturnih posebnosti, da je zbil teze Furlanov o uvedbi obveznega pouka Jurlanščine v šolah Appiatti je bil zelo odločen v teh svojih izjavah, ki so našle nekaj od živa tudi v nedeljski razpravi in tudi v zaključni resoluciji, ki so jo kon-gresisti sprejeli v nedeljo zvečer. Republikanci so za spoštovanje kr a jevnih posebnosti, seveda tudi furlanskih. Menijo, da ni moč stlačiti v en sam zakon vse jezikovne manjši ne v Italiji, kajti Furlani so eno, Katalonci, Hrvati v Moliseju ter o-stali pa drugo. Furlanom in furlanskemu jeziku ter kulturi je treba torej dati pravo mesto, vendar ne v šoli. Nikakor ni moč furlanskega jezika izenačili z italijanskim. Treba je biti proti vsaki kontrapoziciji enega jezika drugemu. Republikanci trdijo namreč, da bi prišlo do prave zmešnjave, če bi se prebivalstvu vsiljevala še kaka druga kultura poleg ita lijanske, ki je združevalna v vsej državi. Seveda, ker Furlane pobliže poznamo, se sprašujemo: s kakšno kulturo se vsak dan sooča furlanski človek, če ne prav in predvsem s furlansko? Ta unitaristična vizija republikam ske stranke se kaže tudi v odnosu do slovenske problematike. Kar naj pride zaščitni zakon, ki pa mora biti omejen izključno na tiste predele tr žaške ter goriške pokrajine, v katerih je dokazano, da živijo številne plasti prebivalstva slovenske narodnosti. V-gotavljanja, kateri naj bodo ti kraji, pa republikanci ne bodo zahtevali s preštevanjem. Na vsak način pa je treba iz zaščitnega zakona popolnoma izključiti vse kraje v videmski pokrajini. Tam je prebivalstvo le slovanskega izvora, nikakor pa, po mnenju republikancev, slovenskega mišljenja. Kar se Slovencev tiče, republikanci menijo, da je treba upoštevati predvsem to kar je bilo že napravljeno do danes, da ni moč vsiljevati zakonskih norm, ki bi kaj odvzele prebivalstvu italijanske narodnosti. Dobro šestino svojega poročila je republikanski tajnik Appiatti posvetil vprašanjem slovenskega in furlanskega prebivalstva naše dežele. To je brez dvoma znak, da prihajajo ta vprašanja v ospredje zanimanja in pozornosti italijanske politične in kulturne javnosti. Vendar pa nam to zanimanje tudi kaže, da nekateri gledajo na naše zahteve in pravice na zelo omejevalen in ozek način. Najbrž tudi zaradi tega, ker se niso otresli zastarelih nacionalističnih in omejevalnih stališč, ki so pustila tako globoke sledove v italijanski kulturi. • Odstraniti NADALJEVANJE S L STRANI Sicer pa je dopoldanski del včerajšnjega zasedanja potekal v treh delovnih skupinah, ki so v popoldanskem zaključnem delu posredovale skupne resolucije. Prvo je izdelala delovna skupina za trgovinsko izmenjavo in med drugim izrecno vsebuje zahtevo udeležencev zasedanja, naj se odpravijo in preprečijo vse administrativne omejitve in ukrepi, ki ovirajo tako splošno kot maloobmejno izmenjavo, razen tistih, ki jih predvideva sporazum med Evropsko gospodarsko skupnostjo in SFRJ. V delovni skupini za bančno in finančno sodelovanje so poudarili, da porast blagovne izmenjave med državama, ki naj bi v prihodnjem letu predvidoma dosegel dve milijardi dolarjev vrednosti, naravno zadeva tudi poslovanje bank; zlasti je bilo govora o kreditnih odnosih, tako srednjeročnih, ki jih dobijo specializirane u stanove, kot o kratkoročnih kreditnih linijah, ki jih lahko odprajo tudi italijanske poslovne banke. Jugoslovanski sogovorniki so z zadovoljstvom u-gotoviU, da se je v zadnjem letu položaj glede ponovnega odpiranja kreditnih linij precej izboljšal, pri čemer so podčrtali vlogo srednjih in majhnih i-talijanskih bank, ki imajo konstruktivnej-ši in prožnejši pristop kot velike. Med predlogi v zaključni resoluciji gre podčrtati priporočilo, naj bi Banca d’Italia ukinila zahtevo po predhodnem jamstvu na plačilo blaga, ki ga Italija izvaža v Jugoslavijo in naj hkrati poveča kreditne razpoložljivosti, zlasti za nakup opreme za jugoslovanske tovarne. Resolucija, ki jo je predložila delovna skupina za dolgoročno gospodarsko - tehnično kooperacijo na osnovi nezadovoljivih gibanj na tem področju prinaša predloge, ki jih bosta obe strani lahko začeli uresničevati takoj, ko bo stopil v veljavo novi jugoslovanski zakon o skupnih vlaganjih. Napoved sestanka neuradno potrdili tako ameriški kot sovjetski krogi Shultz in Gromiko bosta januarja v Ženevi obnovila pogajanja o problemu razorožitve WASHINGTON — Po septembrskem sestanku med Ronaldom Reaganom in Gromikom so se za čelč vztrajno širiti govorice, da se bo sovjetski zunanji minister kmalu sešel tudi z ameriškim dr žavnim tajnikom Shultzom. V ponedeljek je iz tukajšnjih verodostojnih virov prišla vest, da je srečanje med šefoma ameriške in sovjetske diplomacije predlagal sam Čemenko v sporočilu, ki ga je dva dni prej poslal washingtonski vladi, in to s pripombo, da bi do sestanka lahko prišlo januarja prihodnje leto. Da se bosta Shultz in Gromiko res v kratkem srečala, je sedaj potrdil poročevalec ameriške televizijske družbe NBC, ki je ob tem navedel vladne vire in dcdal, da bo sestanek v prvem tednu januarja 1985 v Ženevi. Pripomnil je, da bosta zunanja ministra razpravljala o nadzorstvu oboroževalne tekme in da se je Sovjetska zveza odpovedala stališču, po katerem naj bi se pogajanja o razorožitvi obnovila šele po umaknitvi ameriških raketnih izstrelkov srednjega dometa z evropskih tal. Sporazum o sestanku Gromiko - Shultz je potrdil tudi Arbatov, ki sodi med najvplivnejše sve- tovalce moskovske vlada na področju odnosov med Vzhodom in Zahodom in ki pod okriljem Akademije znanosti vodi Inštitut za ZDA in Kanado. Po razgovorih z vodjo britanskih laburistov Kinno-ckom je Arbatov rekel časnikarjem, da se bosta Gromiko in Shultz res sešla januarja. Arabatov je naglasil, da bosta Gromiko in Shultz obravnavala široko pahljačo problemov v zvezi z razorožitvijo, sicer pa je navedel predloge, ki jih je iznesel v dveh intervjujih Čemenko : bolj kot o evroraketah, glede katerih bi bil vsak sporazum težko dosegljiv, ker sta jih obe strani že namestili, naj bi Shultz in Gromiko govorila zlasti o demilitarizaciji vesolja, zamrznitvi jedrskega oboroževanja, ukinitvi jedrskih poskusov in obvezi, da nihče ne bo prvi segel po atomskem orožju. Napoved ženevskega sestanka je ugodno odjeknila v Palači Chigi. Rimska vlada je izrazila zadovoljstvo vpričo dejstva, da smo na pragu »sezone pogajanj«, kot je začetek leta 1985 svoj čas označil Craxi, in v posebni noti poudarila, da gre zasluga za to intenzivnim stikom med državami z različno družbenopolitično ureditvijo. Predsednik uzbeške vlade žrtev čistke MOSKVA — Uzbeška republika je že pol letu prizorišče temeljite čistke v vrstah vladnih in partijskih funkcionarjev, ki so bili v lepem številu obtoženi poneverb, korupcije, potvarjanja u-radnih listin in podobnega. Doslej so stopili na prste že nekaterim ministrom, tako tudi notranjemu, sedaj pa se je žrtvam čistke pridružil sam predsednik republiške vlade Narmakhonmadi Khudajberdjev. O njem so uradno rekli, da že dolgo hudo boleha in da ga je pač zato tudi bilo treba odstraniti, opazovalci pa menijo, da je tudi sam verjetno vpleten v nečiste posle. Uzbeško vlado je vodil od leta 1971 in mu je 56 let. Nasledil ga je 45-letni Gajrat Kadirov. Ostre reakcije na nov predlog svobodnjakov Koroška noče etničnega proporca in podpira dvojezično šolstvo CELOVEC — Zahteve predsednika koroške FPOe (svobodnjaške stranke) Joerga Haiderja, ki jih je postavil na predvčerajšnjem delovnem posvetu svoje stranke, češ da zahtevajo, da se v koroško deželno ustavo zasidra »pravica staršev« in »etnični proporc« pri zaposlovanju v javnih službah na Koroškem, je v posebni izjavi za avstrijsko tiskovno a-gencijo APA najostreje obsodil in kategorično zavrnil koroški deželni glavar Leopold Wagner, ki je med drugim dejal tudi, da: »Takšne zahteve niso bile možne niti v času nacizma.« Predsednik koroške Ljudske stranke (OeVP) Stefan Knafl je zahteve pred- sednika tretje etabilarne stranke na Koroškem prav tako odločno zavrnil. »Nadstrankarski komite za obrambo dvojezičnega šolstva na Koroškem«, ki je minuli petek v Celovcu organiziral uspelo demonstracijo, pa je v izjavi za tisk ugotovil: »Tudi v koroški FPOe so morali priti do spoznanja, da je mnogo organizacij, strokovnjakov in posameznikov ter avstrijskih izobraževalnih institucij odločno proti načrtom KHD/FPOe v manjšinskem šolstvu.« V nadaljevanju besedila »komite« izjavlja: »Po u-spali demonstraciji bomo ojačano delovali z informiranjem javnosti in se trudili za uresničitev predloženega koncepta, ki je v interesu obeh narodnostnih skupnosti na Koroškem in po katerem zahtevamo ohranitev in izboljšanje obstoječega dvojezičnega šolstva.« (B.G.) □ BEOGRAD — Jugoslavija bo za izobraževanje otrok jugoslovanskih delavcev v tujini prihodnje leto namenila več kot milijardo dinarjev. To je dvakrat več kot letos, ocenjujejo pa tudi, da bodo stroški osnovnošolskega izobraževanja letos dosegli 800 milijonov. To so sporočili včeraj na seji zvezne komisije za vzgojo in izobraževanje jugoslovanskih državljanov v tujini, (dd) O izročitvi Artukoviča in Nikaragvi BEOGRAD — Na včerajšnji tiskovni konferenci za domače in tuje novinarje z uradnim predstavnikom zveznega sekretariata za zunanje zadeve Željkom Jegličem, so se predstavniki tiska še posebej zanimali za sklep ameriške vlade, da sproži postopek o izročitvi vojnega zločinca Andrije Artukoviča Jugoslaviji. Predstavnik sekretariata je dejal, da je aretacija Artukoviča v ZDA z namenom, da ga izročijo Jugoslaviji, naletela na velik odmev v jugoslovanski javnosti. »Čeprav so aretacijo dalj časa odlagali menimo, da je ta sklep ameriških organov v prid zakonitim zahtevam naših narodov in vlade. Prepričani smo, da bo po več desetletjih eden od največjih vojnih zločincev, ki je odgovoren za smrt več 100.000 nedolžnih ljudi med drugo svetovno vojno, končno stopil pred sodišče. Aretacija Artukoviča daje upanje, da bodo ameriške oblasti ukrepale tudi proti drugim vojnim zločincem Zanimali so se tudi za pereč položaj v zvezi z Nikaragvo v luči sklepov koordinacijskega biroja neuvrščenih. Željko Jeglič je s tem v zvezi izjavil, da so na sestanku koordinacijskega biroja neuvrščenih 19. novembra opozorili, da sedanje zaostrovanje razmer grozi miru in varnosti na celotnem območju Srednje Amerike, kar bi lahko imelo tudi globalne negativne posledice. Zahtevali so, naj takoj prenehajo z vsemi sovražnimi dejavnostmi in grožnjami Nikaragvi. Jeglič je ob tem poudaril, da Jugoslavija v celoti podpira stališča koordinacijskega odbora neuvrščenih držav, (dd) Pogoji NDR za ureditev odnosov med Nemčijama Ceausescu spet tajnik romunske partije BUKAREŠTA — Ob zaključku trinajstega kongresa romunske komunistične partije so včeraj delegati ponovno soglasno potrdili Nicolaa Ceausesca za generalnega tajnika stranke. Gre za peto izvolitev, saj je bil 66-let-ni Ceausescu prvič izvoljen za najvišjega voditelja partije na devetem kongresu leta 1965. Kongres je izvolil tudi novi centralni komite stranke, ki šteje 466 članov, 285 rednih in 181 namestnikov, pri čemer so delegati obnovili tretjino njegove sestave. Novoizvoljeni CK je nato izbral iz svoje srede 23-član-ski izvršni odbor romunske komunistične partije, v katerem je tudi Ceausescova žena Helena, med namestniki pa je tudi sin, 33-letni Niču Ceausescu, ki je sicer po študijah fizik, a se je posvetil politični karieri, saj je sedaj prvi sekretar romunske komunistične mladine in hkrati minister za mladinska vprašanja. Po izvolitvi je imel Nicolae Ceausescu sklepni govor na kongresu, ki ga je pozdravil z ovacijami. BERLIN — Vzhodnonemški voditelj Erich Honecker je spregovoril na zasedanju CK vzhodnonemške partije ter govoril predvsem o odnosu med obema Nemčijama ter o pogojih, ki so nujni za vzpostavitev normalnih odnosov med obema državama. Da bi odpravili še nerešena vprašanja je treba že vendar prenehati z govorjenjem o »odprtem nemškem vprašanju«, spoštovati sporazum, ki ureja odnose med obema državama ter dokončno odpraviti utvare o »združitvi«. Honecker je nadalje govoril o mednarodni politiki ter poudaril, da je politika njegove države zelo jasna in neomajna ter temelji na trdnem zavezništvu s Sovjetsko zvezo. Honecker je med drugim tudi dejal, da je 20 milijonov sovjetskih vojakov padlo za to, da bi osvobodili Nemce izpod nacističnega jarma. Temni oblaki, ki se zgrinjajo zadnje čase nad svetovnim političnim prizoriščem pa so po mnenju vzhodnonemškega voditelja Honecker ja odvisni izključno od prizadevanj najbolj reakcionarnih zahodnih krogov, predvsem v okviru NATO Na drugem nacionalnem kongresu »Union Valdotaine« v Saint Vincentu Angažirani za ponovno osvojitev Doline Aoste SAINT VINCENT — »Angažirani za ponovno osvojitev naše dežele« je geslo drugega nacionalnega kongresa gibanja francosko govoreče manjšine v Italiji »Union Valdotaine«, ki se je že začel včeraj v Saint Vincentu, znanem turističnem središču Doline Aoste. Ponovna osvojitev dežele se nanaša predvsem na njeno zgodovino, kulturo in tradicije ter je geslo za poudarjanje zahteve po izvajanju posebnega statuta dežele Aoste, predvsem na področju gospodarske avtonomije in jezikovnih pravic. Gibanje Union Valdotaine je nastalo takoj po koncu vojne iz tajne protifašistične organizacije Mlada Dolina Aosta, ki je ves čas fašističnega terorja in med drugo svetovno vojno delovala v ilegali. Vendar je bila Union Valdotaine dolga leta predvsem avtonomistično gibanje in je šele v sedemdesetih letih osnovalo svoj program na pretežno nacionalni osnovi. Od tod tudi naziv sedanjega zasedanja, ki se imenuje nacionalni kongres, kar daje seveda posebno politično osnovo referatom in razpravi, ki bo trajala do nedelje. In prav s to problematiko se začenja dolg kongresni dokument; skoraj 80 strani, v katerih je obravnavana vsa problematika Doline Aoste. Union Valdotaine je v tej deželi vladna stranka in je torej njena dolžnost, da podrobno proučuje celovito družbenogospodarsko problematiko. Vendar je, kot že rečeno, začetek namenjen narodu, državi in suverenosti. V poglavju z značilnim na slovom »Konec mitov« je poudarjena razlika med narodom kot skupnostjo ljudi z enakimi značilnostmi, ljudi, ki izkazujejo voljo do skupnega življenja in do samostojne organiziranosti, ter državo kot pojem političnih ved in mednarodnega prava. Ali je prav, da Quebec s 6 milijoni prebivalcev ne uživa pravic, ki so priznane Liechtensteinu z 20 tisoč prebivalci je le primer, kako neracionalner se pojem naroda odraža v državah. In tu se vključuje pojem suverenosti, ki pripada, če hočemo stvarno pojmovati razmere v razdeljenem svetu, v bistvu samo velesilam in redkim drugim državam. Ob teh ugotovitvah in na drugačni osnovi * se torej sedaj postavlja zahteva po samoodločbi v Dolini Aoste. Tu ne gre za separatizem, je pojasnjeno v dokumentu. Tu gre za korak naprej k ustanavljanju Evrope dežel, o kateri vsi govorijo, in za priznanje v tem okviru večje avtonomije Dolini Aoste, torej za zahtevo po referendumu, na katerem bi se prebivalstvo te dežele izreklo o potrebnih spremembah deželnega statuta. Dva problema sta, kot že rečeno, bistvenega pomena: gospodarstvo in jezik. Kar zadeva gospodarstvo je bila ponovno postavljena zahteva po integralni prosti coni in drugih gospodarskih u krepih za razvoj tega gorskega območja, na področju kulture pa je na prvem mestu zahteva po manjšinski šoli, kajti v Dolini Aoste imajo sedaj samo dvojezično šolo, v kateri se prepogosto dogaja, da italijanščina izpodriva domačo francosko govorico. O teh problemih se bo danes in jutri razvil razprava; včerajšnje zasedanje je bilo narnT? skoraj v celoti namenjeno spremembam statutou Na kongresu sodeluje 400 delegatov v zastopstv 66 sekcij in 3300 članov. Pomembno pa je tu dejstvo, da se kongresa udeležuje 37 delegaci avtonomističnih in manjšinskih gibanj iz vse hodne Evrope. Ti dve skupini, avtonomisti 1 mar.jšinci, pa ne bosta nastopali skupno, Prf vsem zato, da bi ne prišlo do zmešnjave med ob ma pojmoma. Tako so sinoči organizirali okrog mizo o avtonomističnih gibanjih v Italiji. tem ko bodo predstavniki manjšin govorili sklepnem zasedanju v nedeljo dopoldne. Dan in jutri pa bo zasedalo tudi evropsko manjšin, organizacija v okviru katere se za,ra 1 evropski poslanci, ki so jih v Strasbourg posla narodne manjšine. a Obeta se torej zanimivo zasedanje, kjer V bo osnovna tema seveda problematika Dot*. Aoste. In to nikakor ne brez polemik z „ oblastmi, polemik, ki so že včeraj prišle na “ z vso odločnostjo in s skoraj nenavadno bof® nostjo, ki izhaja že iz osnovnega kongresu g gesla in iz dokumenta, pa tudi iz vzdušja v di rani sami. Če hočemo to vzdušje ponazoriti z, stavkom, lahko rečemo, da je francoska 1JianJsl,g0 naveličana nastavljati, ob vsaki klofuti, še lice, in zahteva od svojih voditeljev odločne'j-ga boja. BOJAN BREZIGAB Danes v Trstu zasedanje skupnosti Alpe Jadran Predsedstvo bo prevzela llrvatska V spominskem parku Hrvoji- Kučibreg Srečanje nekdanjih slovenskih hrvaških in italijanskih borcev TRST — V pomorski postaji bo danes dopoldne plenarna seja predsednikov regij, dežel in republik delovne skupnosti vzhodnoalpskega loka Alpe Jadran, na katerem bodo za začasnega predsednika z dveletnim mandatom ■svolili predsednika izvršnega odbora republike Hrvatske Anta Markoviča. I‘u zasedanju bo ob 11.30 tiskovna konferenca za kakšnih 30 časnikarjev s tega prostora, ki bodo predsednikom zastavljali vprašanja o opravljenem delu in o načrtih, ki jih nameravajo •zvesti. Ob tej priložnosti bo dosedanji predsednik Adriano Biasutti, ki je za kakšen mesec prevzel predsedstvo Alpe Jadrana (po izvolitvi na vodstvo dežele) poročal o delu v zadnjih dveh letih in bo pri tem predvsem predlagal sogovornikom, naj pri svojih o-srednjih vladah vsi skupaj dosežejo večje razumevanje za potrebe tukajšnjega prostora. Biasutti bo ob tej priložnosti opredelil vlogo, ki naj jo delovna skupnost Alpe Jadran ima pri nakazovanju rešitev za številna skupna vprašanja tega območja na področju prometnih povezav, gospodarskega sodelovanja, pospešitve carinskih formalnosti na meji, večjega medsebojnega informiranja, razvoja kulturnih menjav, skupnega načrtovanja prostora, in varstva narave itd. Skupna turistična ponudba AA TRST — Skupna turistična ponudba območja Alpe Jadran na tretjih tržiščih bo predmet današnjega sestanka predsednikov delovne skupnosti. Njihova poglavitna naloga je odobriti strošek za turistično propagando. Pobuda je namreč izdelana in je sad marčnega sestanka predsednikov in dela strokovnjakov. Ta pobuda vsebuje dvoje propagandnih akcij, september leta 1985 v bpndonu, spomladi 1986. leta v Stockholmu. Na oba sestanka bodo predstavniki Alpe Jadran povabili turistične delavce in časnikarje in jim predstavili svojo ponudbo, podprto s filmi najvažnejših turističnih krajev in drugimi podatki zanimivimi za turističnega »kupca«. Ob tej priložnosti bodo razdelili v angleščini napisano propagandno gradivo.V obeh krajih bodo gostom postregli s tipičnimi pijačam iin jedačami. Po predstavitvi naše turistične ponudbe na tujem bodo na ogled naših turističnih krajev povabili turistične delavce in časnikarje severnoevropskih uržav. Podrobneje bodo o izpeljavi te propagandne akcije govorili na sestanku posebne delovne skupine, ki se bo sestala v bližnjem mesecu januarju. KOPER — V spominskem parku Hrvoji - Kučibreg je bilo v nedeljo tradicionalno srečanje nekdanjih slovenskih, hrvatskih in italijanskih partizanov, ki so se ramo ob rami borili proti skupnemu nacifašističnemu sovražniku, štirideset let je minilo od tistih tragičnih novembrskih dni, ko so se maloštevilni borci Istrskega odreda, brigade Vladimira Gortana, komande mesta Koper in Buje, italijanskega partizanskega bataljona Alma Vivoda in Mornariškega odreda IX. korpusa krčevito upirali premočnim okupatorskim hordam in s svojimi žrtvami postavljali temelje tudi današnjemu sožitju treh narodov. Slovesnosti so se udeležili številni nekdanji borci teh enot z obeh strani meje, predstavniki družbenih političnih organizacij občin slovenske in hrvatske Istre, delegacije. AMPI iz Milj, Trsta in Ferrare, jugoslovanski konzul v Trstu Aleksander Nikolič in množica prebivalstva iz okoliških vasi. Potem ko so delegacije Zveze borcev in VZPI-ANPI položile vence pred spomenik padlim in je enota JLA izstrelila častno salvo, je general Milan Klobas v krajšem nagovoru obudil spomin na dogodke pred štiridesetimi leti Poudaril je skupni boj jugoslovanskih narodov in narodnosti za novo, svobodno domovino in tudi za osvoboditev zasužnjene Evrope. Veliko žrtev je padlo v tem bo ju. in tudi tu, na meji med slovensko in hrvatsko Istro je vsak košček zemlje prepojen s krvjo. Tudi predsednik VZPI - ANPI za tržaško pokrajino Arturo Calabria je v svojem govoru poudaril, da so žrtve novembrskih bitk pred štiridesetimi leti postavile temelje novemu življenju in da so tudi osimski sporazumi sad skupnih bojev narodov, ki živijo na tem pod roč ju Prav zato je treba obsoditi, da se morajo Slovenci danes po štiridesetih letih zmage nad fašizmom še zmeraj boriti za svoje osnovne življenjske pravice. Predsednik obalno kraške organizacije Zveze borcev Rastko Bradaškja pa je v svojem nagovoru med drugim rekel : »V humanih medčloveških odnosih na meji sta italijanska narodnostna skupnost v Jugoslaviji in slovenska v Italiji most sodelovanja in ne kamen spod tike med obema državama. Žal duh Osima vse prepočasi premaguje mračnjaško fašistično preteklost v Italiji, zato slovenska narodnostna skupnost še zmeraj zaman čaka na rimski zakon o svoji globalni zaščiti. Posebno v Trstu je nakopičenih veliko ostankov fašizma, ki je znan po svoji nacionalni nestrpnosti, znan po svojem zagrizenem boju proti priznanju narodnostnih pravic Slovencem v Italiji. Treba pa je ugotoviti, da Sloveči v Italiji niso osamljeni v svojih zahtevah. Pri tem jih podpira tudi demokratična javnost Italije, med katero prištevamo tudi tisoče borcev odporniškega gibanja. V kulturnem delu programa so nato sodelbvali mešani pevski zbor iz Marušičev, partizanski pevski zbor Jadran iz Milj in godba na pihala iz Babičev. Pred nastopom zamejskega zbora se je predsednik društva Slovencev iz Milj Kil jan Ferluga obrnil k zborovalcem z naslednjimi besedami: »Danes je naš zbor tukaj, da počasti spomin borcev, padlih za svobodo in tovariško sožitje. Žal se s tem spominom mešajo naša grenka čustva, ker so naši ljudje v tem trenutku v novi bojni črti v Trebčah proti novemu fašizmu, ki nam še vedno krati naše osnovne pravice. Naša misel in naš spomin je tukaj, toda naše srce in želje so v Trebčah z našimi ljudmi!« LJUB AN OMADIČ »Vojka Šmuc mladost za svobodo« Slovensko stalno gledališče te dni gostuje v Celju CELJE — S komedijo Piera Chiare Delitev gostuje te dni Slovensko stal gledališče v Celju, v rednem a-oonrnaju Slovenskega ljudskega gle dališča. Prvo predstavo je naš ansambel odigral v ponedeljek, še pred lem pa se je udeležil sprejema, ki je za naše gledališče priredila Skupščina občine Celje. Srečanja na Prijateljski klepet, kot ga je ozna-? celjski župan Edo Stepišnik (tržaški in celjski teater sla namreč že aalgoletna sodelavca in torej dobra znanca) so se udeležili predstavniki družbenega in kulturnega življenja rnesta Celje, z naše strani pa poleg elanov ansambla še predsednik u Pravnega sveta SSG Bogo Samsa in avnatelj Miroslav Košuta. Tako celj-'Iv,1 župan kot predsednik kulturne •'Kupnosti SZDL Drago Medved sta ozdravila našemu gledališču ob vi sokem jubileju, praznovanju štiridesete sezone neprekinjenega delovanja, ob tem pa tudi izrazila zaskrbljenost za bodoče delovanje zamej-ske kulturne ustanove. Predsednik Bogo Samsa je potrdil, da je stanje Slovenskega stalnega gledališča še vedno zaskrbljujoče, in naglasil, da se bitka za dokončno rešitev tega problema vključuje v širši boj, ki ga za svoje pravice, za svoj obstoj in torej tudi za svojo kulturo vodi v tem trenutku celotna slovenska narodnostna skupnost v Italiji. Ravnatelj Miroslav Košuta pa se je zahvalil celjskemu gledališču in predstavnikom občine za povabilo na gostovanje v tem mestu, saj tudi s takimi izmenjavami skupno ustvarjamo enotni slovenski kulturni prostor. • // 'JLA — Te dni so v prostorih občinske konference SZDL v Izoli predstavili precej obsežno brošuro z naslovom »Vojka Šmuc - mladost za svobodo«, ki jo je izdala izolska osnovna šola, ki nosi ime padle tržaške borke - prekomorke Vojke Šmucove. Brošuro je šola izdala ob štiridesetletnici njene smrti, 27. novembra 1944, na bojnem polju pri Kninu v notranji Dalmaciji, na men jena pa je prvenstveno šolski mladini in jo bo-šola poklanjala vsem učencem ob njihovem vpisu v prvi razred. Nekaj izvodov bo v prosti prodaji tudi v Tržaški knjigarni. Predstavitev je vodila ravnateljica osnovne šole »Vojka Šmuc«, Nada Prinčičeva, ki je na kratko prikazala prizadevanja za izdajo brošure. Knjižica, za katere naslovno stran je poskrbel Klavdij Palčič, (uredila sta jo Albert Klun in Jože Koren), je razdeljena na več poglavij. Prva tri obravnavajo delež slovenske tržaške mladine, zlasti študentovske, iz katere je Vojka izšla, v protifašističnem odporu pred drugo svetovno vojno, val aretacij na jesen 1940 v okviru pripravljanja sodne ga procesa proti Tomažiču in tovarišem, začetke Osvobodilne fronte v Trstu in Vojkino povezavo s prvim organizatorjem OF v Trstu Oskarjem Kovačičem, vse do drugega vala aretacij na prelomu let 1941 42, ki je zajel domala vso vodilno strukturo OF, pa tja do Vojkinega odgona v konfincicijo v Forenzo pri Potenzi in potem v Terranova v Lucaniji. Sledi poglavje, ki obsega izbor Vojkinih pisem iz konfinacije ter poglavje o njenem vsto- pu v nastajajoče partizanske enote NOV v Bariju in Gravini in o njeni vključitvi v 3. udarno prekomorsko brigado v svojstvu sanitetne referentke. Nadaljnje poglavje opisuje bojno pot brigade in-Vojkino preko Visa v domovino vse do težkih bojev za osvoboditev Knina in Vojkino smrt. Sledijo spomini Vojkinih soborcev. Zadnji del knjižice je namenjen zgodovini izolske osnovne šole, njenemu poimenovanju po Vojki in pobratenju z osnovno šolo »Narodni heroji« v Kninu, kratkim utrinkom in drobnim mislim učencev šole o Vojkinem liku ter o srečanjih z vrstniki iz Knina, pa še pregledu mladinskih delovnih brigad, ki so nosile Vojkino ime. Uvodne besede je napisala ugledna slovenska družbenopolitična delavka Vida Tomšičeva, ena od organizatorjev prekomorskih brigad in ustanoviteljica »ženske čete« v Južni Italiji, v kateri je bila nekaj časa tudi Vojka. Lik Vojke je povezala z velikim deležem deklet in žena v NOB. O pomenu knjižice o Vojki je spregovoril še predstavnik odbora prekomorskih brigad Ernest Šau, v pogovoru, ki je sledil, pa je bil še dodatno osvetljen Voj-kin lik. Izolska osnovna šola bo skupno s krajevnimi družbenopolitičnimi predstavništvi počastila Vojkin spomin 27. t.m. na dan njene smrti pred štiridesetimi leti, s šolsko prireditvijo dopoldne in popoldne v okviru praznovanja državnega praznika. o zaščiti furlanske jezikovne skupnosti ned^T — V deželnem svetu je bil to aVT1,0 razPrava o vprašanju zašč * jezikovnih manjšin v Italiji s p< no oz*rom na furlansko manjš zvo,- zeino tajništvo KPI je v t< vei: J 1*'voljno ocenilo dejstvo, da j večina skupščine soglašala na„, clJo, ki vabi parlament, tu sta8 f? °dobri besedilo, ki ga je s< L. «Ji odbor komisije za ustavn 1 asanJa pri poslanski zbornici. dfP°^n° tajništvo KPI je naglasil« Vn_.je Predsednik deželnega odbor liui/f° Praslx>jnosti, ki mu jih dovi vi-iH- sta*'u*-. dolžan posredovati p: koli lnfa, to’ da se prepreči kate: omeni kus 7M Poslabšanje besedil je m -j®a °2jega odbora, kakrše v hi>Z'2ven 12 popravkov, ki jih hoč z ri.4 i vnesti minister za stik dezelami Vizzini. Nocoj v Sovodnjah na Goriškem Ustanovitev bančne sekcije SDGZ SOVODNJE — Tu bo nocoj ustanovni občni zbor bančne sekcije Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Gre za pomembno gospodarsko pobudo, o kateri nam je ravnatelj SDGZ Vojko Kocjančič postregel z nekaterimi podatki in pojasnili. Predvsem so želeli predstavniki naših bančnih zavodov z ustanovitvijo omenjene bančne sekcije, je dejal, dati le-tem nekakšno organizirano strukturo. Mi Slovenci ima mo v deželi skupno šest denarnih zavodov in sicer tri na Goriškem in tri na Tržaškem. Vsi tri denarni zavodi, ali banke, so tudi člani našega združenja, vendar so bili do sedaj v sklopu tega uokvirjeni v sektor, ki ga mi imenujemo sekcija za zunanjo trgovino, v kateri pa so tudi industrijski obrati, trgovine na debelo, trgovski zastopniki in še druga večja podjetja, med temi seveda tudi bančni zavodi. Pokazala se je tako potreba, je še povedal Vojko Kocjančič, da se koordinira delovanje našega združenja po ožjih branžah, ki naj zajamejo določene gospodarske dejavnosti in njihove ustanove. Seveda ni bilo možnosti, da se ustanovita dve bančni sekciji, ena za goriške, druga za tržaške bančne zavode. Zato je prišlo do sklepa, da se ustanovi bančna sekcija, ki bo pokrivala celotno področje dežele Furlanije Julijske krajine in ki bo imela svoj sedež na našem združenju. Ko bo steklo delo nove sekcije, bo lahko le-ta po potrebi delovala ločeno v Gorici, ali v Trstu, ali pa seveda skupno za vse naše bančne zavode. Kaj pomeni torej ustanovitev bančne sekcije, smo ga nato še vprašali. Mislim, da bodo imeli naši denarni zavodi z ustanovitvijo omenjene sekcije možnost boljše koordinacije določenih iniciativ, ki so jih do sedaj vodili ločeno. Seveda pa je od denarnih zavodov odvisno, v kolikšni meri bo ta nova sekcija zaživela in koliko bo lahko vse iniciative tudi koordinirala. Že sedaj je v samem notranjem pravilniku navedena cela vrsta delovanj in pobud, ki bi lahko povezovale interesna področja naših denarnih zavodov, ki imajo, poleg splošnih problemov, ki zadevajo vse bančne zavode v državi, tudi svoje specifične probleme, kot slovenski zavodi, ki pa so povezani tudi z delovanjem našega gospodarskega združenja. Madžarska kuhinja na Bernardina BERNARDIN — V prenovljeni restavraciji Pečina Grand Hotela Emone so danes začeli dneve madžarske kuhinje, ki bodo trajali do vključno 2. decembra. Gre za plod vzajemnega sodelovanja med Hungar Hotels iz Budimpešte in Tozdom Hoteli Bernardin - Emona Hoteli. Kuharji in gostinci iz priznane budimpeštanske restavracije Car-patia, txxio namreč skupaj z narodnim ansamblom predstavili tipične madžarske kuharske dobrote. Že v začetku prihodnjega ieta pa bodo obisk vrnili gostinci iz Bernardina s slovensko oziroma jugoslovansko kuhinjo in to v času, ko se bo v Budimpešti začela širša akcija centra za turistično propagando pri gospodarski zbornici Slovenije. Na Bernardinu trdijo, da bo za tisoč dinarjev po osebi mogoče te dni dobro in veliko jesti, piti in se zabavati. (B.š.) Kosovelova knjižnica v Sežani pripravila Kocbekov večer v Sefn^N/' ~ Kosovelova knjižnici H znr,itx vrsto let znana po svo ter0 kultumi dejavnosti, s ka svohh V?.uja k branju in širi krot obiskovalcev. terarn,iZm<(} dejavnosti so tudi li knjižni- večeri in razstave, ki jil vensjrii,0j prireja ob obletnicah sle di v l^ževnikov. Tako je bilo tu at „ l ‘ aK(> je ono pripravn!limci minul1 Petefc, ko Kocbek * £Rom’nski večer Edvai Nljub slabemu vremenu bila kvčt ■ siaoemu vremenu . viine nh*itca kar pretesna za šti TržaškUl, ,alce iako domače kot ; ra. Tn w ; . s.° se udeležili veči dalo ,H>ulStV° ^ tu(b ponovno izpr in nične 0 ,.zanimanje za Kocbek 3 Oovo literaturo, zlasti se zan ma za Kocbeka mlada generacija, ki neobremenjeno raste in želi odgovore za mnoga vprašanja tako z literature kot z zgodovine sploh. Knjižnica je ob tej priložnosti pri pravila literarno razstavo vseh Koc bekovih knjig od prve do zadnje izda je pesniške zbirke Zemlja do zadnje — Peščena ura, v kateri so zanimiva pisma Edvarda Kocbeka Bo risu Pahorju. Na razstavi so tudi vse Kocbekove knjige prevedene v tuje jezike in obsežen opms knjig, ki jih je Kocbek prevedel iz tujih jezikov v slovenščino — predvsem iz nemščine in francoščine. Razstava se zaključuje z najpomembnejšo literaturo, ki označuje Kocbekov pomen v slo- venski literaturi. Kot posebno dopolnilo razstave so zanimive fotografije iz Kocbekovega življenja, še zlasti iz NOB. O Edvardu Kocbeku je v knjižnici spregovoril dr. Denis Poniž, ki je o-pozoril na vse bistvene vrednote Kocbekove poezije kot proze in zlasti je podčrtal pomen Kocbekovih dnevni kov iz NOB. V svojem govoru je med drugim dejal: »Evropski intelektualec Edvard Kocbek je namreč uspel odkrili in razpreti marsikatero vprašanje, ki bi brez njegove literature prišlo k nam v drugi podobi, manj razumljivo in manj pojasnjeno«. Da Ije je Poniž opozoril, da je treba slej ko prej naredili ločnico od Kocbeka pesnika in misleca in Kocbeka politika in vojaka. Nedopusten pa je takšen način ocenjevanja Kocbeka kot se pojavlja v zadnjem času. Objektivne sodbe o Kocbeku, bodo možne šele takrat, ko bo končno vse Kocbekovo literarno delo dano javnosti. Glavno vzdušje in tezo kulturnega večera v Sežani pa je dala sama Kocbekova beseda, ki je nazadnje najbolj prepričljiva. Izbor pesmi je imenitno recitirala Saša Pavček, odlom ke iz Dnevnikov. Tovarišije in Listine pa je bral Bojan Podgoršek. Spominskega večera v Sežani se je udeležila tudi Kocbekova žena Zdravka in sin Matjaž ter Kocbekov dolgoletni prijatelj pisatelj Boris Pahor. Gradivo za razstavo pa je knjižnici posodila Narodna in univerzitetna knjižnica, Goriška knjižnica France Bevk pa je prispevala dragocene predvojne revije: Dejanje, Križ na gori, Socialna misel, ki kažejo pomembno Kocbekovo delovanje v revialnem tisku. Kot običajno je knjižnica tudi to krat ob literarni razstavi pripravila ustrezno likovno razstavo. Tako so v knjižnici na ogled najnovejše risbe Štefana Planinca. O umetniškem u-stvarjanju Štefana Planinca je v knjižnici govoril dr. Peter Krečič, ki je tudi naredil izbor del za razstavo. Obe razstavi sta v knjižnici na o gled do 3. decembra. a.n. Ker ni prišlo do nobenih premikov v korist avtonomije naše šole . Tudi letos bomo bojkotirali volitve v okrajne in pokrajinske šolske svete Zadovoljstvo tržaških trgovcev ob vesteh o ukinitvi depozita Slovenski volivci bodo tudi letos bojkotirali šolske volitve v okrajne in pokrajinske šolske svete. Za bojkot volitev se je odločil Enotni šolski odbor, ki ga sestavljajo predstavniki političnih strank in slovenskih organizacij, potem ko je ugotovil, da ni prišlo do nobenih premikov v korist avtonomije slovenskih šol v Italiji. Volitve v okrajne in pokrajinske šolske svete bodo prihodnji mesec, 16. in 17. decembra. Istočasno bodo potekale tudi volitve v svete didaktičnih ravnateljstev in v zavodske svete nižjih in višjih srednjih šol. Oktobra meseca so starši že izvolili svoje predstavnike v medrazredne in razredne svete. Na slovenskih šolah na Tržaškem in Goriškem je bila udeležba na teli volitvah, v primerjavi z vsedržavnim merilom, zelo visoka, kar še enkrat dokazuje zavze- tost naše skupnosti do slovenske šole. Rok za prijavo kandidatnih list za decembrske volitve je zapadel 19. novembra. O zadržanju slovenskih vo-lilcev do volitev v okrajne in pokrajinske šolske svete je tudi tokrat, kot že leta 1977 in leta 1981, razpravljal Enotni šolski odbor, ki ga je, kot je v lem primeru običaj, sklical Sindikat slovenske šole. Enotni šolski odbor je vzel v pretres vprašanje udeležbe na teh volitvah na dveh sejah, 11. oktobra in 6. novembra. Med tem časom so, po sklepu E-notnega šolskega odbora, člani deželne komisije za vprašanja slovenskih šol pri deželnem šolskem skrbništvu soglasno predložili resolucijo z jasno zahtevo po dvojezičnem gradivu za volitve v pokrajinske in o-krajne šolske svete v obeh pokrajinah. Deželni šolski skrbnik je posredoval besedilo resolucije ministrstvu za šolstvo s prošnjo za odgovor. Do 19. novembra, dne, ko je zapadel rok za prijavo kandidatnih list, ni bilo odgovora iz Rima. Enotni šolski odbor je negativno ocenil tako zadržanje šolskih oblasti in soglasno sklenil, da ni razlogov za spremembo zadržanja slovenskih volivcev do volitev v okrajne in pokrajinske šolske svete. Zato Enotni šolski odbor poziva vse slovenske volivce, da se vzdržijo volitev v okrajne in pokrajinske šolske svete v znak protesta zaradi neizpolnjene zahteve po avtonomiji slovenske šole, kakor jo dopuščata duh In črka zakona št. 477 iz leta 1973. Obenem poziva vse volilne upravičence, da se v čim večjem številu udeležijo volitev v svete didaktičnih ravnateljstev in v zavodske svete. V krogih tržaškega združenja trgovcev Unione commercianti izredno ugodno ocenjujejo sicer še nepotrjene vesti, po katerih naj bi jugoslovanska zvezna vlada nameravala s koncem leta dokončno odpraviti polog in druge omejitve, ki ovirajo izhod jugoslvanskih državljanov iz Jugoslavije. Tržaški trgovci si napovedi razlagajo z izboljšanjem razmer v jugoslovanskem gospodarstvu in poudarjajo, da bi njihova uresničitev brez dvoma ugodno učinkovala na oživitev turistično - trgovskega prometa preko italijansko - jugoslovanske meje. Dogodki zadnjih dveh let so zbudili precej bojazni za nadaljnje možnosti razvoja odnosov prisrčnosti, sodelovanja in dobrega sosedstva, ki so bili značilni za poprejšnje obdobje. Prav zato je dejstvo, da se beograjski vladi zdi primeren ponoven povratek k politiki »odprte meje«, naletelo na veliko zadovoljstvo tako pri italijanskih partnerjih nasploh, kot še posebno pri tržaških. Jugoslovanska odločitev kljub ne- stabilnemu položaju v mednarodnem gospodarstvu navdihuje določen optimizem, pri Unione commercianti pa upajo, da bo dobra volja, ki so jo v tem obdobju pokazale jugoslovanske oblasti, državi omogočila, da dokončno premaga izredno neugodni gospodarski položaj. Za italijansko stran tržaški trgovci pričakujejo, da bc znala popraviti in izboljšati določila, ki urejajo italijansko - jugoslovansko blagovno menjavo na obmejnem območju. K temu dodajajo še ponovno za htevo, da bi se končno uresničili u-krepi, s katerimi naj bi tujim kupcem povrnili znesek, ki ga pri nakupu plačajo za davek IVA, kar bi okrepilo tako imenovan izvoz na drobno in hkrati pocenilo blago za tuje nakupovalce. • Rajonski svet za Skedenj in Čar-bolo se sestane v ponedeljek, 26. novembra. Govor bo med drugim o tehničnem delovanju rajonske izpostave ter o problemih prometa v rajonu. Kol ja podčrtal na svoji zadnji seji INabrežinski občinski odbor kritičen do načrta KPP-ACT Devinsko - nabrežinski občinski odbor je na svoji zadnji seji kritično ocenil najnovejši načrt o javnih mestnih in okoliških prevozih, ki ga je izdelalo Konzorcialno podjetje za prevoze (ACT). O tem je poročal pristojni odbornik Brezigar, ki je izrazil začudenje in zaskrbljenost, ker načrt za novo omrežje ne upošteva potreb in tudi problemov, s katerimi, se dnevno soočajo prebivalci devinsko - nabrežinske občine. Zato občinski odbor podčrtuje potrebo po dopolnitvi tega načrta in hkrati po poglobljeni analizi zahtev prebivalstva okoliških občin. S tem v zvezi devinsko - nabrežin-ska uprava predlaga vzpostavitev direktne avtobusne proge Trst - Se-sljan - Devin (po obalni cesti), čeprav se zaveda upravnih težav, ki so vezane na koncesije zasebnim avtobusnim podjetjem. Vendar pa je sedanja avtobusna služba neprimerna, kar zahteva nujen poseg pri- stojnih teles KPP ACT. Uprava tudi predlaga, da se končno postajo proge št. 44 premesti z nabrežinskega trga v Nabrežino Kamnolome, ki danes nima primernih in rednih zvez z mestom. S premestitvijo končne postaje proge št. 44 bi tudi rešili pe reče vprašanje avtomobilskega prometa na nabrežinskem trgu. V zvezi z glavno postajo proge št. 44 na Oberdankovem trgu prepušča devinsko - nabrežinska uprava končno odločitev prevoznemu podjetju, medtem ko bi bilo treba tudi s tehničnega vidika izpopolniti progo in umike avtobusa št. 43, ki vozi izključno po ozemlju Devin - Nabrežine. • Zaradi popravil na vodovodnem omrežju je tržaška občina zaprla za promet del Ul. Pagliaricci med hišnimi številkami 52 in 56. Prepoved velja do konca del. Prostorska stiska na šolah Milčinski in Sv. Ciril in Metod Na Katinari še vse po starem Dobra dva meseca po začetku pouka in poldrugi mesec po sprejetju predloga za rešitev prostorske stiske je položaj na slovenskih šolah na Ka tinari nespremenjen: eden od razre-dov osnovne šole Fran Milčinski ima še vedno pouk na hodniku v prvem nadstropju šolskega poslopja, 2. razred nižje srednje šole Sv. Ciril in Metod sledi pouku v osnovnošolski te lovadnici, 3. razred nižje srednje šole pa v razredu — jetniški celici v pritličju šolskega poslopja na Reški cesti. Prizadeti starši in ravnateljstvi o-beh šol so v vsem tem času že nič-kolikokrat posegli pri šolskih in občinskih oblasteh, a brez konkretnih rezultatov. Pretekli teden so spet posegli pri šolskem skrbniku, da bi italijanska šola končno izpraznila učilnico v pritličju poslopja v Ul. Marche-setti in omogočila slovenski šoli pouk v učilnici. To rešitev je v začetku ok tobra sprejel tudi področni svet italijanskega didaktičnega ravnateljstva. Italijanski didaktični ravnatelj je ob tem zahteval, naj občina primerno preuredi prostor v bivši policijski kasarni, kamor naj bi preselili enega od italijanskih razredov. Ta dela je občina dokončala in opremila prostor tudi s protipožarnimi napravami, šolski skrbnik je v prisotnosti slovenskih staršev telefoniral italijanskemu ravnatelju, da bd takoj poskrbel za preselitev. Ravnatelj se je izgovarjal, da nima ključev omenjenega prostora. Slovenski starši so nato posegli na občini, »iztaknili« ključe in jih tudi nesli italijanskemu ravnatelju. TV pa jih je lepo spravil in sporočil, da bo privolil v preselitev šele ko mu bo občina pismeno javila, da je opravila vsa predvidena dela. Obenem, je ponovno zahteval, naj občina name sti za ta razred slugo, česar pa občina po predpisih ne more storiti zaradi premajhnega števila učencev v razredu. Slovenski starši so zatem spet kontakti! ali s slovenskimi izvoljenimi po- litičnimi predstavniki, katerim so občinski upravitelji potrdili, da je prostor v bivši kasarni popolnoma nared. Kljub tem zagotovilom pa ostaja stanje na slovenski osnovni šoli nespremenjeno. Medtem se na nižji srednji šoli nadaljujejo dela aa pregraditev učilnice drugega razreda. Delavci so prostor že pregradili s panoji in ga tudi prepleskali. Delo bo po vsej verjetnosti kmalu nared; pričakovati je torej, da se bosta drugi in tretji razred kmalu preselila v pregrajeno učilnico, tako da se bo vsaj na tej šoli položaj v kratkem »normaliziral«. • Rajonski svet za zahodni Kras se bo sestal v ponedeljek, 26. novembra. Na dnevnem redu sta tudi dve letizaciji. • Drevi ob 18.30 se bo sestal tržaški občinski svet, ki bo posvetil sejo skoraj izključno upravnim zadevam. Poziv mladinskih organizacij po shodu w Trebčah V našo borbo je treba pritegniti tudi mlade italijanske demokrate Trebenska manifestacija bo pozitivno učinkovala na tržaško in tudi na širšo italijansko stvarnost, le če bo večinski narod podrobno in objektivno seznanjen o našem boju in o naših zahtevah. To so podčrtali predstavniki demokratičnih mladinskih organizacij (KPI, SSk, ACLI in SKGZ), ki so se zbrali na pobudo Mladinskega odbora SKGZ, da se domenijo o stvarnih akcijah za informiranje italijanskih vrstnikov o boju manjšine za svoje pravice in da pritegnejo v ta boj čim širše plasti večinskega naroda. Zgoraj omenjene organizacije so zato sestavile dvojezični letak, ki so ga včeraj zjutraj razdeljevale pred vsemi tržaškimi italijanskimi višjimi šolami. Letak se glasi takole: »V nedeljo, 18. novembra, so prebivalci nekaterih vasi tržaške občine postavili dvojezične krajevne napise. S tem dejanjem so hoteli potrditi temeljno pravico vsake jezikovne in narodnostne skupnosti — pravico do priznanja lastnega obstoja in do javne rabe jezika manjšine tudi na področju toponomastike. Upoštevanje in spoštovanje te pravice izhaja iz mednarodnih obvez italijanske države in iz temeljnih določb italijanske ustavne ureditve ter je osnovni pogoj za ustvarjanje sožitja na podlagi enakoprav- nosti med jezikovno in narodnostno različnima skupno-stima. Slovenske organizacije, Slovencem naklonjene politične sile ter vzhodno in zahodnokraški rajonski svet so od tržaške občine večkrat zahtevali namestitev dvojezičnih tabel. Kljub temu je tržaška občina vztrajala na svojih nacionalističnih pozicijah in tako dokazovala neobčut ljivost do upravičenih zahtev slovenskega prebivalstva. Zato so prebivalci Bazovice, Padrič, Gropade, Trebč, Banov in Ferlugov ob podpori celotne slovenske narodnostne skupnosti in demokratičnih italijanskih sil ter sporazumno z Enotno slovensko delegacijo namestili dvojezične krajevne napise in tako sami simbolično poskrbeli za spoštovanje demokratičnih načel italijanske ustave, na katere se v naših krajih prepogosto pozablja. Za spoštovanje ustave, za pravice slovenske manjšine in za kulturo sožitja med Slovenci in Italijani nadaljujemo v skupnem bojte« Gioventù aclista Zveza komunistične mladine Italije Mladinski odbor SKGZ Mladinska sekcija SSk »Brasil Tropical« spet v Trstu K t : 1 1 Brazilska živopisana folklora bo od danes do nedelje spet zaživela na odr® gledališča Rossetti. »Brasil Tropical« je naslov predstave, v kateri nastopaj® brazilski plesalci in plesalke ob vrtoglavih zvokih tipične brazilske glasite-Vstopnice in rezervacije so na razpolago v Pasaži Protti. Za abonente Teatra Stabile je predviden popust. Današnja predstava se začne ob 20.30 Konzul Mirošič pri nabrežinskem županu Župan občine Devin Nabrežina, dr. Pavel Fonda, je prejšnji ponedeljek sprejel generalnega konzula SFR Jugoslavije v Trstu, Draga Mirošiča. V dol gem in prisrčnem razgovoru, kateremu sta prisostvovala tudi odbornik Bojan Brezigar in občinski svetovalec Srečko Colja, so obravnavali razna vprašanja v zvezi s sodelovanjem in prijateljskimi stiki, ki jih je devinsko-nabrežinska občina vzpostavila s pobratenima občinama Ilirska Bistrica in Buje. Prihodnji petek srečanje o zelenih listah »Zaščititi okolje, spremeniti politiko : zeleni predlogi in alternative za Trst«. To je naslov okrogli mizi, ki bo prihodnji petek ob 17. uri v Časnikarskem krožku (Korzo Italija 12) v priredbi krajevnega Združenja proti nasilju. Uvodni poročili bosta imela tajnik združenja Maurizio Bekar in Alexander Lan-ger, bocenski pokrajinski svetovalec in eden voditeljev (skupno z alpinistom Messnerjem) gibanja za drugo Južno Tirolsko. Sledila bo razprava, v kateri so že napovedali poseg pordenonska radikalka Dora Pezzi Ili, devinsko-nabre-žinski odbornik Vocci, gledališčnik Claudio Misculin, ekologi Fabio in Franco Porco, Dario Predonzan in Andrea Wehrenfennig ter pokrajinski svetovalec Fabio Omero. • Tržaška občina je po posvetovanju z operaterji določila nov umik zimskega poslovanja zelenjadne tržnice za odjemalce. Tržnica bo odprta kupcem od 9. do 10. ure, medtem ko je bila prej odprta od 9.45 do 10.45. Nov urnik bo v veljavi do 31. marca 1985. Prednaročnina za Primorski dnevnik za leto 1985 CELOLETNA........................... 80.500 lir MESEČNA............................. 10.000 lir Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 80.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 28. februarja. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir- + 500 lir kolka. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. NAROČNINE SPREJEMAJO: uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 — Tel. 794672 Urnik od 9. do 12. ure Uprava: Gorica, Drev. XXIV. maja 1 - Tel. 83382 Urnik od 9. do 12. ure Raznašalcl Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tekoči račun št. 1192 Hranilnica in posojilnica na Opčinah: Tekoči račun št. 1718 Kmečka banka - Gorica: Tekoči račun št. 8333 Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini: Tekoči račun št. 756/03 Kmečko-delavska posojilnica - Sovodnje ob Soči: Tekoči račun št. 269/03 Kmečko-obrtna hranilnica - Doberdob: Takači račun št. 654/23 Poziv škofa Bellomija za pomoč Etiopiji Srečanje s pisateljem Dragom Jančarjem ob uprizoritvi njegovega »Disidenta« Tržaški škof Lorenzo Bellomi je naslovil Tržačanom zavzet poziv na pc' moč prebivalcem Etiopije, ki jih že več mesecev pesti morilska lakota. V svoji poslanici tržaški škof omenja pretresljive vesti o položaju v tej afriški državi, ki mu jih je posredoval eden od tamkajšnjih misijonarjev iz kraja Makallè. »Od skupnih 14 upravnih dežel je suša prizadela 12 dežel, v polovici od teh pa ljudje umirajo za lakoto. Mi skrbimo le za najhujše primere bolezni; nezavestne bolnike pobiramo po cestah, nekaj od teh je že umrlo Pod našimi strehami,« opozarja misijonar iz Etiopije. Tržaški škof zato poziva tržaško prebivalstvo naj priskoči na pomoč prizadetim, najboljše sredstvo za hitro pomoč pa je denarni prispevek. Prispevke za pomoč lačnim v Etiopiji bodo zbirali župniki, škofijski urad Charitas, časopisi Vita nuova, Katoliški glas, Il Piccolo, Messaggero veneto in drugi. Francesco Petrarca v dveh razstavah _ S predstavitvijo knjige prof. Stefana Zamponija »Petrarcovi rokopisi tržaške občinske knjižnice. Zgodovina in katalog« se je včeraj pričel ciklus prireditev, ki so posvečene velikemu italijanskemu pesniku in jih prireja tržaška občina. Petrarcovi rokopisi obsegajo 90 kodeksov. Skoraj vsi so napisani na Pergamentu, razen enega, ki je na papirju v čudoviti miniaturi. Dobršen del zbirke je iz zapuščine grofa Domenica Rosse ttija, enega naj večjih petrarco-slovcev svojega časa. Rossettijevemu darilu se je nato z leti pridružilo še drugo gradivo. Vse to je prikazano na dveh razstavah, ki so ju tudi včeraj slovesno odprli. Prva nosi naslov »Vodnik Francesca Petrarce« in je nameščena v Palači Costanzi, obsega pa v glavnem biografsko dokumentacijo. Druga pa je posvečena njegovim rokopisom in si jo lahko ogledamo v prostorih Ljudske knjižnice. Tržaški obrtniki se pridružujejo zapori Upravni svet Združenja obrtnikov tržaške pokrajine, ki je včlanjeno v U°nfartigianato, je na svoji zadnji izredni seji soglasno sklenil, da se pri druži vsedržavni zapori obrtniških delavnic, ki je napovedana za ponedeljek, 26. novembra, in s katero nameravajo obrtniki protestirati proti Visentinije-Vemu zakonskemu ukrepu. Istočasno je upravni svet sklenil, da se v ponedeljek sestane na javni seji, na kateri naj bi z vsemi obrtniki razpravljal o poteku vsedržavne protestne ^cije ter o nadaljnjih oblikah boja. Kritik Andrej Inkret predstavil Jančarjevi knjigi »Sproti« in »Severni sij« Sinoči je začela s svojim gostovanjem v Trstu mariborska Drama, ki je v okviru abonmajske sezone SSG predstavila Jančarjevega »Disidenta Arnoža in njegove« (predstave bodo do nedelje). Nekakšen uvod k pred stavi in celotnemu gostovanju pa je bile, srečanje s pisateljem Dragom Jančarjem, ki je potekalo včeraj v mali dvorani Kulturnega doma. Ni dvoma, da je danes Jančar mjj. nebu slovenske književnosti svojevr sten fenomen, kar je prišlo do izraza tildi v besedah govornikov, ki so po uvodnem pozdravu ravnatelja SSG Miroslava Košute, spregovorili o pisateljevem delu. Pravzaprav, šlo je za predstavitev Jančarjeve knjige e-sejev »Sproti« in njegovega zadnjega romana »Severni sij«, obe knjigi pa pomenita kontinuiteto svežega, žgočega in sodobnega sporočila, ki Od leve Drago Jančar, Andrej Inkret in Tone Partljič je značilno za tega mariborskega pisatelja. O tem je izčrpno govoril kritik Andrej Inkret, ki je označil temeljne vsebinske kroge Jančarjevega pisanja in izhajal iz teze, da je Jančar jeva vizija sveta katastrofična, čeprav njegovi junaki niso nikoli pa sivne žrtve teh katastrof. V tej ka-tastrofičnosti so seveda tudi znaki vitalizma, predvsem pa je to literatura, ki govori o bistvenih vprašanjih modernega človeka in njegove dru-žbeno-zgodovinske usode. Da je to res, potrjujejo zadnja Jančarjeva dela, ki se dotikajo tudi vprašanj domobranstva in partizanstva in se sklenejo v ugotovitvi, da človekova smrt ne more imeti različnih predznakov. Apolitična problematika je razprta v temi človekove stiske. Najbrž je ta kratek zapis omejevalen, če upoštevamo široko paleto, ki jo je Inkret razgrnil in na koncu dopolnil tudi Drago Jančar sam, ko je spregovoril o svojem pisanju in predvsem drami, ki jo bomo gledali te dni v Trstu. Na Jančarjevo dra motiko pa je še posebej opozoril predvsem predsednik Društva slovenskih pisateljev (soorganizator večera) Tone Partljič, ki je na začetku izrazil še željo, da bi bila povezanost med slovenskimi pisatelji tu in on stran meje tesnejša. So se Tržačani že navadili na odlaganje steklenih predmetov v nove nabiralnike? Ni dolgo tega, ko so se v središču _Jrsta pojavili veliki zeleni nabiralniki za steklo, ki jih je občinska uprava, ob sodelovanju s tržaško hranilnico t-assa di risparmio, postavila v želji, da se tudi v našem mestu obnese ak-^'Ja, ki je pred časom stekla že v drugih italijanskih mestih, glede sor-dfanja steklenih predmetov od ostalo odpadkov in smeti, ki jih kamio-01 za odvažanje smeti ne morejo uni-. ■ Tako sortirane steklenice in dru-Si stekleni predmeti bi potem šli v Predelavo, s čimer bi prišlo to steklo Ponovno v obtok. Sedemdeset takšnih nabiralnikov, ki j o ni mogoče spregledati, saj so ze-veliki, razen tega pa še močno ze-]Vn° obarvani, je bilo torej že posbav-ra vi ■ * 20.30 — FINŽGARJEV DOM - OPČINE Celovečerni film. 1.12. ob 20.30 — PROSVETNI DOM OPČINE Koncert s Tržaškim oktetom, Vilmo Padovan, Mojco Šiškovič, Markom Bitežnikom in Tatjano Ražem. Slavnostni govornik dr. Pavel Fonda. 2.12. ob 17. uri. — FINŽGARJEV DOM - OPČINE »S pesmijo in plesom med nami«: folklorna skupina SKD »Tabor« z Opčin, Skupina za izrazni ples iz Sežane, Lutkovna skupina KD »V. Vodnik« iz Doline, Circolo isontino amatori ballo standard iz Tržiča, IV. a. raz. osn. šole »F. Bevk« z Opčin. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij Foto Trst ’80 in fotografski odsek društva uslužbencev IRET priredita v ponedeljek, 26. t. m., ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20, II. nad.) VEČER S FILMI MARJANA JEVNIKARJA IN OTVORITEV FOTOGRAFSKE RAZSTAVE ČLANOV FO TOGRAFSKEGA ODSEKA IRET. Kriški mladinski krožek prireja tečaja v BREACK in DISKO PLESU ter STANDARDNIH PLESIH. Informacije v domu A. Sirk v Križu (tel. 220-505) vsak dan od 18.30 do 20.30. Briškolada! V Ljudskem domu v Trebčah danes, 23. t. m., od 19. do 22. ure. Ob 21. uri bo pel vinske pesmi moški pevski zbor V. Vodnik iz Doline pod . A'odstvom Ignacija Ote. Vabi KD Primorec. KD Rdeča zvezda - Salež sklicuje svoj 7. občni zbor, ki bo v nedeljo, 25. t. m., ob 16.30 v 1. sklicanju in ob 17.00 v drugem sklicanju v telovadnici osnovne šole L. Kokoravec - Gorazd v Saležu. Sodelujeta domači moški pevski zbor in ženski pevski zbor KUD J. Pahor pod vodstvom Majde Škrlj. KD Vesna prireja v nedeljo, 25. t. m., ob 17.30 v Domu A. Sirk v Križu koncert Vrabčevih pesmi v izvedbi zborov Tabor z Opčin. Ob 17. uri bo odprtje razstave izdelkov domače kovačnice. KD Primorsko - Mačkolje sporoča, da bo v nedeljo, 25. t. m., ob 17. uri v srenjski hiši v Mačkoljah imelo v gosteh dramsko skupino SKD Tabor z Opčin s komedijo Josipa Tavčarja »Pekel je vendar pekel«. Režija Drago Gorup. Vabljeni! Mladinski krožek Breg vabi na PLES jutri, 24. t. m., ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. razstave V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je odprta razstava mednarodnega združenja grafikov. Andrej Jemec razstavlja svoje najnovejše shke v pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke, Ul. F. Filzi 10. V umetnostni galeriji Rubens v Gradišču (GO) razstavlja svoja d?la do 30. t. m., tržaški slikar Enzo Marši. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Nadaljuje se razstava grafik Franka Vecchieta. Umik: vsak dan od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure ter od 16. do 19. ure. V Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad., razstavlja svoje čmo-bele fotografije na temo »Pomlad na avtocestni trasi« Saša Ota. Razstavo prireja Foto Trst 80. razna obvestila Osnovna šola Finžgar - Barkovlje vabi na ogled razstave novoletnih voščil in ročnih del, ki so jih otroci izdelali za sklad M. čuk. Razstava bo v ponedeljek, 26., in v torek, 27. t. m., od 8.30 do 12. ure. Slavistično društvo v Trstu sklicuje svoj 3. občni zbor v sredo, 28. t. m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu. Vabljeni! Glasbena matica obvešča, da bo skupna pevska vaja mladinskega pevskega zbora danes, 23. t. m., ob 17.30 na Glasbeni matici, Ul. R. Manna 29. Danes, 23. t. m., ob 16. uri bo na oddelku za slovansko filologijo (Ul. dell’Università 7) predavala prof. Breda Pogorelec o jezikovnih problemih v dobi reformacije. Vabljeni! včeraj-danes Danes, PETEK, 23. novembra KLEMEN Sonce vzide ob 7.16 in zatone ob 16.27 — Dolžina dneva 9.11 — Luna vzide ob 7.48 in zatone ob 16.45. Jutri, SOBOTA, 24. novembra JANEZ čestitke Ansambel TPPZ P. Tomažič čestita članu DANILU ŠKERLU ob 65. rojstnem dnevu in mu kliče še na mnoga leta. Klub zamejskih študentov čestita svojemu bivšemu članu DAVIDU MALALANU ob uspešnem koncu faksa. šolske vesti Državni poklicni zavod J. Stefan obvešča starše, da bo v ponedeljek, 26-t. m., roditeljski sestanek na sedežu šole in sicer: ob 16. uri za I. in II-razrede ter ob 18. za III., IV. in V. razrede. Vreme včeraj: temperatura zraka 10,3 stopinje, zračni tlak 1015,4 mb raste, brezvetrje, vlaga 80-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 15 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Daniel Baldè, Luca Dreos, Alessandro Bidoli, Manuela Man-cusi, Valentino Laudicina, Moreno Ce-rulli. UMRLI SO: 83-letna Filomena Bon-tempo vd. Zecchin, 83-letna Giovanna Crevatin vd. Fontanot, 84-letna Luigia Della Puppa vd. Rigo, 85-letni Carlo Spadam, 85-letna Maria Balestra vd. Moretti, 93-letna Margherita Zorzenon, 82-letna Zelinda Tesi vd. Pozzetti, 60-letna Anna Segvich, 75-letni Pietro Rasman, 86-letni Antonio Grbca, 77-letni Rosario Pa-tanè, 94-letni Agostino Mantovan, 79-letni Silvio Poccecai, 77-letna Maria Nicoli, 81-letni Enrico Aquila, 87-letna Maria Cabas, 75-letni Augusto Kies, 73-letna Giovanna Corbatti por. Stare, 79-letni Edmondo Turinetti Di Priero, 92-ktna Angela Lucchini vd. Rea, 9 let star Gabriele Klemse, 88-letna Amaba Oblak vd. Luin, 79-letni Pietro Del Ponte, 76-letni Giacomo Zuder, 94-letni Antonio Mauro, 79-letni Giovanni Busan, 72-letni Paolo Stringari, 75-letni Carlo Blasina, 78-letna Carmela Chermaz vd. Iurissevich. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165. Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596. Nabrežina: teL 200-121, Seslian: tel. 299-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Zveza slovenskih kulturnih druitev iskreno čestita LOJZETU ABRAMU ob prejemu zlate značke Zveze prijateljev mladine Slovenije za dolgoletno urejevanje mladinske revije Galeb. izleti SPDT prireja to nedeljo, 25. t. m., izlet z osebnimi avtomobili na Snežnik. Zbirabšče ob 7.30 pred spomenikom v Bazovici. Povratek v večernih urah. Izlet vodi Franc Armani. darovi in prispevki Namesto cvetja na grob Ladija Bu-kavca darujejo Marija in Milan Ukmar 30.000 lir, Anica in Poldo Vatovac 30.000 br ter Slavko Pieri z družino 20.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na Alojza Veršo darujejo Ada in Uči Sedmak ter Albina Starc 20.000 br za amaterski oder J. Štoka. Ob prazniku 50-letnikov iz Lonjerja in Katinare daruje Lihjana Čok - Donati 20.000 br za KD Lonjer Katinara. V spomin na Tamaro Frančeškin daruje Alberta Kante 15.000 br za ŠK Kras. V spomin na očeta Loredane Fabris darujejo uslužbenci občine Dolina 50.000 br za Skupnost družina Opčine. V spomin na Maura Bogateza daruje Valerija Hrovatin s hčerkama 30.000 br za Skupnost družina Opčine. V spomin na Petra Fabrisa daruje družina Sancin 50.000 lir za SKD Slavec (Ricmanje). V spomin na Ninota Germanija daruje družina Leban 20.000 br za Glasbeno matico. David in Mirjam darujeta 30.000 br za amaterski oder J. Štoka. V spomin na moža Lidija Bukavca darujejo žena in otroci 30.000 br za sekcijo partizanov Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Ivana Pre-garca darujeta Bernarda in Marija Kuret 20.000 br za godbo na pihala iz Ric-manj. OBVESTILO Urnik sprejemanja oglasov in raznih objav za PRIMORSKI DNEVNIK: — razni oglasi in objave: Oglasni oddelek — Ul. Montecchi 6/in. nadstr. — telefon: 775275 vsak dan od 8. do 13. ure — samo ošmrtniče in sožalja — do 20. ure — Redakcija Primorskega dnevnika — telefon 794672 — božična in novoletna voščila — Oglasni oddelek — do vključno 1. decembra 1984 — od 8. do 13. ure (po tem datumu ne moremo jamčiti objave) mali oglasi FELICE KRAŠOVEC, Ricmanje 53, je odprl osmico ter toči belo in črno domačo kapljico. PRODAM motocikel benelli 125 sport 2C, letnik maj 1983, v dobrem stanju-Cena 1.700.000 br. Tel. na 040/228-695 popoldan. URADNIK, z veliko dobre volje in 1 opravljenim vojaškim rokom išče zaposlitev. Tel. 0481/78127. PRODAM golf diesel v dobrem stanju-Tel. 040/211-158. KUPILI bi rabljeno šolsko knjigo »Prvi koraki v naravoslovne vede«. Tel. na št. 213-921 ab 211-678 po 19. uri. PRODAM zasebniku stanovanje v dobrem stanju: soba, kuhinja, kopalnica, stranišče, shramba, balkon, dvigalo v bližini Trga Garibaldi. Tel. 757-339. PRODAM renault 4 GTL, letnik 1980. 26.000 km, v dobrem stanju: 4.500.000 br z možnostjo dogovora. Tel. na st. 040/910-905. . PRODAM dobro ohranjena tridelna lakirana lesena vrata za garažo, dimenzije 3 x 2 m. Telefonirati na št. 200-170 od 13.30 do 14.30 ab na št. 208-693 od 20. ure dalje. . . ODDAM v najem čistilnici in bkalnici v Nabrežini in Križu z možnostjo servisa. Zanimivi ceni. Tel. 040/291-191 ab 200-617. PRODAM na Vrhu (Sovodnje ob Soči) zazidljivo zemljišče z razvalino in odobrenim gradbenim načrtom, IVA 2yo-Telefonirati na št. 0481/779-331. ZLATO, zlate kovance kupi all Ugo* no zamenja zlatarna Sosič - Nar«®" ulica 44. Opčine - Trst menjalnica 22. 11. 1984 Ameriški dolar................ Kanadski dolar................ Švicarski frank............... Danska krona.................. Norveška krona................ švedska krona................. Holandski fiorini............. Francoski frank............... Belgijski frank............... Funt šterling................. Irski šterling................ Nemška marka.................. Avstrijski šiling............. Portugalski eekudo............ Japonski Jen.................. španska pezeta................ Avstralski dolar.............. Grška drahma.................. Debeli dinar.................. Drobni dinar.................. 1.845.— 1.400.- 748.- 170.- 211." 214.— 549.- 200.- 29.— 2.280.—' 1.905-— 620.- 87.75 11.- 6.- 10.— 1.400.- 14.- 8.- 7.50 1D(31§ BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRDI - ULICA * ' HlLZI 1U A/? C dG Mi in prizadeti otroci — Rubrika Sklada »Mitja Čuk« — Pomagajmo otrokom! Teden Sklada »Mitja Čuk« — to bo teden, v katerega stopamo. Ali ni ves teden preveč? Ali bi ne bilo dovolj prirediti samo en večer, na katerem bi sklad predstavili? To so vprašanja, ki smo si jih člani sklada postavili, še preden je ideja o tedenskem nizu prireditev preniknila v javnost. Odgovor je bil enoglasen: »Ne, ni dovolj!« Naša javnost je pravzaprav sorazmerno majhna, tako rekoč poznamo Voščilnica za sklad P« vesteh, ki smo jih prejeli iz različnih šol tržaške pokrajine, je sodelovanje otrok pri pobudi »Voščilnica za sklad« zelo uspešno. Naši šolarji in dijaki so krepko zavihali rokave in po izdelkih, ki smo jih imeli priložnost videti, učinkovito realizirali to, kar je bilo v začetku le plaha zamisel. Vsem se že v naprej zahvaljujemo za trud in sodelovanje. Vzgojitelje obveščamo, da bodo naši predstavniki prevzeli voščilnice, ki bodo zbrane na ravnateljstvih, do 1. decembra letos. Voščilnice Sklada »Mitja Čuk« bomo lahko dobili pri vseh papirnicah in prodajalnah časopisov, kjer navadno kupujemo slovenske voščilnice. Nekateri otroci in skavti pa nas bodo morda obiskali na domu. Po želji se bomo luhko za voščilnico zahvalili v o-bliki prostovoljnega prispevka. se vsi med sabo, kar nas je Sloven-ce,v. vendar pri nas kljub vsemu še ni dovolj, če samo enkrat o nečem napišeš članek ali če samo enkrat sodeluješ pri kakšnem večeru. Tempo našega življenja je pač takšen, da zahteva intenzivnejše učinkovanje obvestil. če pa gre za tako pomembno Pobudo, kot je pomoč otrokom in še Posebej otrokom, ki so na kakršenko-1 način ogroženi, potem je v intere- su vse naše javnosti, da populariziramo organizacijo, ki si je izbrala geslo »Pomagajmo otrokom!« Malodušja med člani sklada, ki so zavzeti za to delo, ni, kajti prepaja jih prepričanje, da delajo prav, kot vse, ki pristopijo v skupino na prostovoljni osnovi iz navdušenja, ne da bi jih tja zvabila takšna ali drugačna plača, večjo ali manjša nagrada, niti prestižni položaj, ki bi si ga lahko pridobili. Člani Sklada »Mitja Čuk« delamo brezplačno: to pa še ne pomeni nenačrtno in nestrokovno. Prireditve, ki bodo trajale ves te den, nas stanejo veliko truda. Pripraviti je bilo treba dva večera, ki jih bomo imenovali spoznavna, na katerih se bodo predstavili vsi skladi, ki delujejo na Tržaškem, naš sklad pa še posebej. Za tem pa se bo odvil niz prireditev za otroke in odrasle, za vse, ki čutijo, da je Sklad »Mitja Čuk« tudi lahko njihov. Nič koiuo poti, telefonskih klicev, pogovorov in prepričevanj je bilo treba, da smo organizirali vse nastope... in pisanje vabil, lepakov in letakov, skrb za seznanjanje javnosti in čas, ki smo ga porabili... Kot dc% bi čutili, da je sklad v prvi vrsti njihov, so največje navdušenje za sodelovanje pokazali prav otroci: ti bodo peli, prikazali odrski pri zorček, organizrali srečolov, priredili lutkovno igrico, napovedovali in nam s svojo navzočnostjo pomagali pozabiti na vsakdanje tegobe. Seveda ni nič manj pomemben nastop vrste oseb, ki se ukvarjajo s kulturnim udejstvovanjem in ki bodo s svojim nastopom potrdili pomembnost ustanove kakršen je Sklad »Mitja Čuk«. Še poseben poudarek daje našemu tednu pristop Vzgojnega zavoda Elv-re Vatovec iz Strunjana, od koder se bodo k nam potrudili z razstavo izdelkov otrok, ki obiskujejo to poseb no šolo. Zato prireditelji tedna Sklada »Mitja Čuk« upamo, da bo geslo »Pomagajmo otrokom!« z vašo polnoštevilno udeležbo na naših večerih res zaživelo tudi ko bo ta teden mimo. Razstava v Prosvetnem domu na Opčinah Vzgojni zavod Elvire Vatovec iz trunjana bo prikazal na razstavi, ki , .,v Prosvetnem domu na Opčinah, roto izdelkov svojih učencev. Obisk azstave bo mogoč vsak dan od 16.00 19 ru °b nedeljah pa od 10.00 do r.00 bi od 15.00 do 18.00. Razstava j . v tednu od 25.11. do 2.12.1984. Vse • ole, ki bi se zanimale za obisk raz-■ ave v dopoldanskem času, prosimo, aa se prijavijo po telefonu (212175). vi. rivl Lekipa strokovnjakov v javna «1,1 j .ovolj je, da pismo naslovi 34016 ^uk®> Narodna ul. 79, rari>ravT v6 Pomoč mogoča, bodo staršo,, . ortopedagog, predstavniki večiih pnzadetih otrok in otrok brez hopL, ežav. socialni delavki, član psi-teljica ?°ske ekipe, pomožna vzgoji-se uk n. Predstavnika organizacij, ki tem z mladino. Odgovor in s krajšem" ^ b°m° nudUi v naj' med * nt?0]1 • Pros'mo vse, ki delujete Posrerlnii ln mladostniki, da nam rodujete vesti o primerih, ki bi bi- li potrebni pomoči. V poštev pridejo, ne le fizično in psihično prizadeti, pač pa tudi vsi tisti, ki zaradi kakršnihkoli neustreznih razmer v družini ali okolju ne morejo polno razvijati svojih sposobnosti. Tekoči račun sklada Urednici rubrike »Mi in prizadeti otroci«! Čestitamo za Vašo novoustanovljeno pobudo kot tudi za rubriko, ki ste jo začeli v Primorskem dnevniku. V pogovoru z znanci pa smo ugotovili, da marsikdo ne ve. kako bi prenakazal prispevek za Vaš sklad. Prosimo, če bi lahko pojasnili bolj podrobno. Že vnaprej se Vam iskreno zahvaljujemo. S spoštovanjem Skupina bralcev Skupini bralcev, ki se je oglasila s pismom, se iskreno zahvaljujemo. Odgovor na vaše vprašanje je preprost. Sklad »Mitja Čuk« ima pri Hranilnici in posojilnici na Opčinah tekoči račun št. 3774. Vsakdo, ki želi pomagati Skladu z denarnim prispevkom, lahko to stori s prenakazilom na ta tekoči račun, Hranilnica pa poskrbi tudi za morebitno objavo namena prispevka. Ureja JELKA DANEU - CVELBAR radiaielevisi/u ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 10.00 Televideo - poskusni program 11.55 Vremeske razmere 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Pronto. . . Raffaella? - Opoldan ski program z Raffaello Carrà 13.30 Dnevnik 1 13.55 Dnevnik 1 - Tri minute o. . . 14.00 Pronto. . . Raffaella? 14.05 D mondo di Quark - Znanstvena oddaja Človek in zemlja - Življenje patic 15.00 Kulturne aktualnosti Dnevnika 1. 15.30 šolska vzgoja 16.00 Morilci - drugi del TV filma 16.25 Per favore non mangiate le margherite - TV film 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Zecchino d’oro - Glasbena oddaja 18.20 Programi pristopanja 18.50 Italia sera - Dogodki in oseb nosti 19.35 Almanah in Vremenske razmere 20.30 Film dosje : Io e Caterina 22.00 Dnevnik 1 22.05 Io e Caterina - 2. del filma 23.45 Dnevnik 1 - Zadnje vesti, Danes v parlamentu in Vremenske razmere 23.55 Šolska vzgoja Drugi kanal 10.00 Televideo - Poskusni program 11.55 Che fai mangi? - Oddaja o prehrani Ljubljana 8.50 in 10.35 TV v šoli 17.20 Poročila 17.25 Boštjanski fantje 17.55 Jack Holborn Mladinska nadaljevanka 18.25 Obzornik ljubljanskega območja 18.40 Misliti ustvarjalno: Kako do ustvarjalnosti - izobraževalna serij s 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik I. 20.00 Včeraj za jnutri : Novic nič koliko - Dokumentarna serija 20.35 Ne prezrite 20.55 Da, gospod minister - Humoristična nanizanka 21.55 Dnevnik H. 21.40 Salamander - Ftilm Koper 14.00 in 16.30 Odprta meja - oddaja v slovenščini 17.00 TV D Novice 17.05 TV šola: Pismo s Tirolske -TV film Jezerske pošasti - dokumentar na serija CANALE 5 8.30 La casa nella prateria 9.30 Uno sconosciuto nella mia vita - Film 11.30 Tutti in famiglia - Nagradno tekmovanje 12.10 Bis - nagradno tekmovanje 12.45 n pranzo è servito 13.25 Sentieri - TV nadaljevanka 14.25 General Hospital 15.25 Una vita da vivere 16.30 Spazio 1999 - TV film 17.30 Tarzan - TV film 18.30 Help Nagradno tekmovanje 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig Zag 20.25 W le donne - Variete 22.25 Super rekord - športna rubrika 23.00 Šport: boks 24.00 Julie e Jim - film RETEQUATTRO 8.30 Brillante - Novela 9.20 In casa Lawrence - TV film 10.05 Alice - TV film 10.30 Mary Tyler Moore - TV film 11.20 Samba d’amore - Novela 12.45 Aloce - TV film 13.15 Mary Tyler Moore - TV film 13.45 Tre cuori in affitto TV film 14.15 Brillante - Novela 15.05 In casa Lawrence - TV film 16.10 Mr. Abbott e famiglia 16.30 La regina dei mille anni 17.00 Masters, i dominatori dell’universo -Risanka 17.50 Febbre d’amore - TV film 18.40 Samba d’amore - Novela 19.25 M’ama non m’ama - Nagradno tekmovanje 20.25 Quo vadiz ? televizijski variete 22.00 Prendi i soldi e scappa - Film 1.45 Hawaii squadra cinque zero - ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 I figli del divorzio - Film 11.30 Giorno per giorno - TV film 12.00 Agenzia Rockford - TV film 13.00 Chips TV film 14.00 Deejay Tclevision 14.30 La famiglia Bradford 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - Problem zaposlitve 13.45 Tandem Aktualnosti, igre, zanimivosti 16.25 šolska vzgoja 16.55 Due e simpatia - Nadaljevanka dneva 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Iz parlamenta 17.40 Risanke 18.20 Dnevnik 2 - športne vesti 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.20 Športne vesti 20.30 Aboccaaperta - Vodi Gianfranco Funari 21.50 Hill Street dan in noč - TV film 22.40 Dnevnik 2 - Nocoj 22.50 You Australia - Dokumentarna oddaja 23.55 Športne vesti 00.05 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 11.45 Televideo - Poskusni program 15.55 Šolska vzgoja 16.25 Šolska vzgoja 16.55 Zgodovina glasbe 17.15 Dadaumpa - Televizijski va riete 18.15 Glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.35 Po sledeh prednikov Tednik a arheologiji 20.05 Šolska vzgoja 20.30 Vse o Shakespeareju : Misura per misura: TV drama 23.00 Dnevnik 3 V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti: TRST — Zasedanje predsednikov dežel Alpe - Jadran TRST — Šinigoj sprejel enotno delegacijo Slovencev TRST —- Pokrajinski svet napoveduje sklicanje konference o manjšinah L J ESE (Beneška Slovenija) — Praznik jeseni GORICA — Revija zborov Cecilijanka TRST — Razstava grafikov v galeriji TK OPČINE — Razstava Franka Vec-chieta GORICA — Simpozij o psihoanalizi v mittelevropski kulturi 18.00 Medicai center - TV film 18.50 Risanke 19.50 Z nami. . . pred kamero 20.20 Balada o Andyju Corckerju -Film 21.30 TVD Vse danes 21.40 Visoki pritisk - Glasba, vesti, novosti iz glasbenega sveta 22.35 Kdo pozna umetnost od A do Ž 15:30 Giorno per giorno - TV film 16.00 Bim Bum Barn - Otroška oddaja 17.40 Wonder Woman - TV film 18.40 Charlie’s Angels - TV film 19.50 I Puffi - Risanka 20.25 Thunder - Film 22.30 H figlio del leopardo - film 23.30 Dietro la porta chiusa - Film 1.30 Cannon - TV film TELEPADOVA 15.00 Cariette il principe dei mostri 15.30 Yattaman - Risanka 16.00 Daktari - TV film 17.00 Jean e Micci - Risanka 17.30 Gatchman - Risanka 18.00 Lamù - Risanka 18.30 Lupin IH. - Risanka 19.00 Candy Candy - Risanka 19.20 Marcia nunziale - TV film 19.50 Marna Linda - Novela 20.20 Anche i ricchi piangono 21.20 Alle soglie del futuro 22.30 Vse o nogometu 23.30 L’autista pazzo - film TRIVENETA 12.15 TV film 12.45 Horoskop 13.00 Govorimo o ribolovu 14.00 Risanke 14.30 Le monache - Film 16.15 Filmski program 16.45 TV film 17.30 Risanke 17.30 Risanke 18.15 Claudine - TV nadaljevanka 19.00 Hawk l’indiano - TV film 20.00 Filmski program 20.30 n generale non si arrende - 22.00 QP Coupons TELEFRIULI 15.20 A Venezia muore un’estate 16.50 Jabberjaw - Risanka 18.30 The Quest - TV film 19.00 TV dnevnik 19.10 Deželne vesti 19.30 Veronica il volto dell’amore 20.30 Fogolar 3 - Variete 23.10 Bellamy - TV film RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba, Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Na goriškem valu; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Beležka ; 11.40 Glasbeni pot-puri; 12.00 Sestanek ob 12.00: Prisrčno pozdrave iz...; 12.30 Glasbeni pot-puri; 13.20 Revija Zveze cerkvenih pevskih zborov 1983: dekliški zbor »Slovenski šopek« (vodi Ljuba Smo-tlak), mešani zbor »Marij Kogoj« (vodi Nada Žerjal) ter sklepna skupna pesem (vodi Humbert Mamolo) ; 13.40 Glasbena prilog; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Povejmo v živo; 15.00 V sveui filma; 16.00 Iz zakladnice pripovedništva ; 16.15 Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba: harmonikarski ansambel »Synthesis 4«, ki ga vodi Klavdij Furlan; prvi del koncerta, ki ga je priredila Glasbena matica 20. junija letos v gledališču »Frappe Prešeren« v Bol juncu; •7.35 Glasbena priloga; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Nabožna glasba. RADIO OPČINE oddaja na naslednjih frekvencah: 99,100, 90,600, 98,800 MHz. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro, Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 13.00 Danes na valu Radia Koper, Mladinska oddaja, Objave, EP, Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik, Objave, EP; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Glasbene aktualonsti; 18.00 Zaključek programov. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Dober dan; 9.15 Glasba ; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Pesem tedna ; 10.10 Radijska priredba; 10.35 Vrtiljak motivov; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Danes govorimo o...; 14.45 Glasba; 15.00 Kultura in umetnost; 18.00 Besede in glasba; 18.45 Glasba; 20.00 Zaključek programov. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbena matineja; 9.00 Glasbeno - govorni program; 10.30 Pesmi skozi čas; 11.10 Velika ljubezen - radijska nadaljevanka ; 11.30 Garaža spominov; 12.03 Ul. Asiago Tenda; 13.30 Poštna kočija; 13.36 Master - glasba dan za dnem; 14.30 Šolska vzgoja; 15.03 Homosa-piens - tedenska oddaja o pravicah in dolžnostih ; 16.00 Popoldanski program; 17.30 Veliki solisti; 18.00 Radijski variete; 18.30 Večerna glasba; 19.10 Svet motorjev; 19.35 Audiobox - radijska priredba ; 20.00 Radijska drama; 20.29 Detektiv v starem Rimu; 21.03 Simfonična sezona; 22.44 Napotki za avtomobiliste; 22.49 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek programov. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila ; 6.45 Prometne informacije (Ljubljana, Koper, Maribor) ; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.20 Sprehod po tržnici; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, Pesmi o domovini, miru in svobodi ; 8.35 Glasbena pravljica ; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.00 Poročila ; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Vedri zvoki ; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 Pet kon-tradans in divertimento iz opusa Wolf-ganga Amadeusa Mozarta ; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri ; 15.10 Zabavna glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00, glasba ; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela; 18.15 Gremo v kino; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Zakaj imamo radi...; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba; 22.15 Informativna oddaja v Nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Iz glasbene skrinje; 23.05 Literarni nokturno - Ljubomir Stefanovič: Ribe, raki, školjke. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE Prihodnje poletje dovolj vode iz novega goriškega vodovoda Končana gradnja glavnih objektov Openska dramska skupina gostuje danes v Doberdobu Težave glede oskrbe z vodo v Gorici in neposredni okolici mesta bodo predvidoma dokončno odpravljene že v prihodnjih mesecih. Že prihodnje poletje naj bi bilo torej dovolj pitne vode tudi v najbolj sušnem obdobju. Pospešno se namreč zaključujejo dela za izgradnjo novega goriškega vodovoda. Pri tem ne mislimo na razdelilno omrežje, ampak na gradnjo novega vodnega zajetja, novega zbiralnika na Kalvariji in njegovo povezavo z obstoječim zbiralnikom na goriškem gradu. Gradnja vodovoda poteka že nekaj let in so doslej pri mestnem podjetju v ta namen porabili že nad tri in pol milijarde lir, v glavnem iz državnega prispevka. Najprej je bilo zgrajeno novo zajetje pri Mocchetti, nato zbiralnik na Kalvariji, ki obsega dva bazena, vsak s prostornino 2000 kubičnih metrov, pred kratkim pa so poskrbeli še za okopan je glavnih dovodnih in odvodnih cevi med zajetjem pri Mocchetti in novim zbiralnikom. Večina del na novem vodovodu, ki naj bi vsak dan pošiljal v omrežje okrog 24 tisoč kubičnih metrov vode. so opravljena, vendar bodo naprave predvidoma izročili namenu šele prihodnjo pomlad. Tako je med včerajšnjim vodenim obiskom naprav povedal ravnatelj občinskega podjetja v Gorici, inž. Rigonat. V tem času bodo namreč dogradili še prečrpalno postajo, namestili naprave za kloriranje ir« rezervoar opremili tudi s posebnimi elektronskimi napravami, ki bodo urejale dotok vode. Vse to naj bi storili v prihodnjih treh, štirih mesecih, tako da ne bi bilo težav v oskrbi z vodo prihodnje poletje. Ob tem velja zabeležiti, da bo Gorica, tudi v prihodnje, dobivala precejšnjo količino vode iz Mrzleka, na jugoslovanski strani. Ravnatelj občinskega podjetja inž. Rigonat je novinarje seznanil tudi z dodatnimi posegi, ki so predvideni v prihodnjih letih. Tako je predvidena gradnja novih sedmih vodnjakov v kraju Mocchetta (tam že črpajo vodo iz sedmih vodnjakov), gradnja novega cevovoda pod pevmskim mostom. Tak poseg je v zvezi s predvideno gradnjo jezu za namakanje. Po tem načrtu bodo namreč mostiček med Stražicami in Podgoro, znan pod imenom »Pa-šerela« in koder je zdaj speljan glavni cevovod, porušili. Vsa dela bodo predvidoma veljala okrog 2 milijardi lir. Voda na Vrhu ni pitna Voda na območju Vrha ni primerna za pitje. Uporabniki naj jo pred uporabo prekuhajo. Zadevno obvestilo je včeraj opoldne izdalo županstvo v Sovodnjah, potem ko so pristojni zdravstveni organi sporočili, da je voda okužena. Predvidoma že danes naj bi prišlo do normalizacije. Po večletnem premoru, bo danes zvečer ob 20.36 dramska skupina SKD Tabor z Opčin gostovala v dvorani Kulturnega društva Jezero v Doberdobu. Preteklega maja so do-berdobski kulturni delavci z uspehom uprizorili, ob priliki Tabora mladih na Opčinah, Vodopivčevo spevoigro Kovačev študent. Sedaj se bodo strani obrnile in bomo tako gledali na doberdobskih deskah Tavčarjevo fantazijo v dveh slikah Pekel je vendar pekel, s katero so se Openci predstavili po raznih tržaških odrih in želi povsod prisrčno odobravanje. Nastopajoča skupina mladih igralcev je homogeno zlita in odrsko disciplinirana ter samozavestna. Dragu Gorupu, ki je predstavo zrežiral, je uspelo pritegniti poslušalčevo pozornost od začetka do konca predstave, saj gledalcu, brez prekinitve, posreduje avtorjevo sproščeno fantazijsko razmišljanje, življenjsko upodobljeno, peklensko življenje. Dober-dobcem pa moramo takoj pojasniti, da grozote, ki so jih preživeli v prvi in drugi svetovni vojni, so pravi pekel. Tavčarjev pekel je vabljivo sladek, duševno pogubljajoč radi brezdelja in strasti po sladkem življenju. Naj dodamo še, ob prvi predstavi na Goriškem, da so želje neumornih openskih kulturnih delavcev, da bi tudi druga sorodna društva pripravila taka gostovanja. Poleg predstave Pekel je vendar pekel imajo Openci naštuditano pikro-zabavno priredbo Draga Gorupa Mali tabor starih — Béseda 84 s katero sedaj uspešno nastopajo po raznih tržaških društvih. Izjnenjava gostovanj krepi nedvomno naš kulturni prostor in spodbuja k nadaljnjemu delovanju in ustvarjanju naše kulturne delavce in osvešča gledalce o naših dosežkih. Tovrstna dejavnost je za vse nas dragocena zakladnica in je ne smemo razpršili. Upravni odbor Kulturnega domu v Gorici vabi danes zvečer, ob 18. uri, na svečano otvoritev SKUPINSKE RAZSTAVE Društva zamejskih likovnikov Razstavlja 22 likovnikov iz našega zamejstva. Razstava bo v foyerju Kulturnega doma v Gorici, Ul. Brass. Marrosu obiskal Gorico Srečanje TO SKGZ z občinskimi upravitelji f \ f’ ! v iv tHH Vladni komisar za deželo Furlanijo - Julijsko krajino je včeraj obiskal goriška pokrajinska muzeja v palači Attems in na gradu. Sprejeli so ga prefekt Pierangeli, predsednik pokrajine Cumpeta, odbornik za kulturo De Grassi ter ravnateljica muzejev Maria Masau. Gosta so goriški zastopniki seznanili z muzejskim delovanjem ter s prizadevanji, da se razvije široka kulturno - muzejska dejavnost vzdolž naše meje od Celovca do Nove Gorice tja do Istre, Trsta, Gorice in Vidma, to je na območjih, ki so nekoč bila povezana v eno samo upravno ter kulturno enoto. Danes srečanje z Alcidom Paolinijem Danes dopoldne ob 10.30 bo italijanski pisatelj Alcide Pisolini preda val in se pogovarjal v Avditoriju z dijaki slovenskega učiteljišča Simon Gregorčič ter italijanske realne gimnazije Duca Degli Abruzzi. Zvečer ob 18.30, pa bo v okviru srečanj z avtorji, ki jih prireja goriška občin- ska uprava, srečanje goriške publike s Paolinijem. V ponedeljek zapora obrtnih delavnic Pokrajinska zveza obrtnikov, včlanjena v Confartigianato, vabi vse o-brtnike Goriške, da sodelujejo v ponedeljek 26. novembra v splošni stavki obrtnega sektorja. Tudi ob tej priliki bodo obrtniki protestirali proti Visentinijevemu predlogu davčne pre-osnove. Predvidevajo, da bo v tej protestni akciji sodelovalo 35.000 obrtnikov iz vse naše dežele. Gradnja nove ceste do letališča Načrt izgradnje povezovalne ceste med deželnim letališčem v Ronkah in avtocesto prihaja v izvršilno fazo. Že v tem tednu bodo zakoličili traso na prvem oddelku nove ceste in sicer med tovarno Meteor in pokrajinsko cesto Ronke - Soleschiano. Delati bodo začeli predvidoma že v tem letu. Cesta bo široka 19 metrov. JADRANSKI KOLEDAR zbornik 1985 Ciril Kosmač: KAMEN IN NJIVA Vladimir Bartol: ČUDEŽ NA VASI Saša Rudolf: OLIMPIJSKI OGENJ IN DIM STENSKI KOLEDAR UArilB m Prizadevanja števerjanske občine za ohranitev slovenske karakteristike Na pobudo odbora za stike z javnimi upravami se je v torek delegacija SKGZ, ki jo je vodil dr. Mirko Primožič, sestala s števerjansko občinsko upravo. Delegacijo je sprejel župan Stanislav Klanjšček, ki je v svojem pozdravu predstavil razvoj občine v zadnjih desetih letih in tudi probleme, ki iz tega izhajajo. Števerjan je v tem obdobju praktično postal predmestje Gorice. U-pravitelji morajo zato vlagati vedno večje napore, da ohranijo sedanjo jezikovno sestavo prebivalstva in da obenem omogočajo normalen gospodarski in socialni razvoj občine. Zato morajo reševati vodno bolj zapletena vprašanja na urbanističnem področju in sploh pri upravljanju s teritorijem. Ker je tudi ustrezna zakonodaja večkrat precej zamotana in še posebej zahteva hitre odgovore, se na občinah znajdejo brez ustreznih instrumentov, ki bi jim o-mogočali učinkovitejše upravljanje. Števerjanska občina je zaradi svojih značilnosti usmerjala večji del razpoložljivih sil gradnji krajevnih cestnih povezav in kmetijstvu. Na tem področju tesno sodeluje z Briško gorsko skupnostjo in je skupaj z njo tudi dala pobudo za kmetijski vodovod, ki naj bi omogočal namakanje kmetijskih površin na območju zahodnih Brd. Tetk šen sodobno urejen vodovod, kot ga predvideva že pripravljen načrt, bi ne odpravljal le posledic sušnih obdobij ampak bi bil tudi jamstvo, da bi se kmetijstvo na tem območju obdržalo tudi v primeru, da bi vinogradništvo zašlo v krizo. Dr. Mirko Primožič je v svojem posegu poudaril, da se namerava SKGZ sestati z vsemi občinskimi u pravami na dvojezičnem območju, da bi se podrobneje seznanila s krajevnimi problematikami. Javnim upraviteljem bo v bodoče osvečala vedno večjo pozornost tudi ker lete v največji meri prispevajo k uresničevanju manjšinskih pravic. Njihova vloga pa se bo še okrepila, ko bo italijanski parlament sprejel globalni zaščitni zakon za slovensko narodno skupnost. Obenem se je tudi zavzel, da bi občinske uprave v še večji meri sodelovale z manjšinskimi organizacijami in da bi v okviru pokrajine končno le ustanovili konzulto za slovenska vprašanja, ki bi morala postati organ v okviru katerega bi prišli do izraza problemi, ki zadevajo vse Slovence na Goriškem. Pomen slovenskih občinskih uprav je podčrtal tudi predsednik odbora za stike z javnimi upravami Igor Komel. To je bil tudi glavni vzrok, da je SKGZ ustanovila poseben odbor, ki skrbi za sodelovanje s temi administracijami, (kd) Jutri občni zbor KŠD Vipava Kulturno in športno društvo Vipava bo imelo jutri, 24. t.m., redni Bančniki drevi v Sovodnjah V Sovodnjah bo drevi ob 19.30 u-stanovni občni zbor Bančne sekcije Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. K sekciji pristopi vseh šest zamejskih kreditnih zavodov, to so Kmečka banka v Gorici, Tržaška kreditna banka ter kmečko - obrtne posojilnice v Sovodnjah, v Doberdobu, na Opčinah in v Nabrežini. O ustanovitvi te bančne sekcije so pogovori potekali precej časa. Potreba po tej sekciji je bila nakazana javno pred letom dni, na okrogli mizi Primorskega dnevnika ob svetovnem dnevu varčevanju 1983, kar smo v našem listu tudi objavili. Zastopniki šestih kreditnih zavodov so se domenili o celotnem postopku te sekcije, izdelan je tudi pravilnik. Brez dvoma bo to velik doprinos zamejskemu slovenskemu gospodarstvu. Trčenje v Pod gori Razorano cestišče na glavni ulici v Podgori, predvsem pa številne udrtine v cestnem tlaku, predstavljajo resno nevarnost za avtomobiliste in druge udeležence v prometu. Doslej se je pripetilo že nekaj nesreč, zadnja v sredo, nekaj po 17. uri, ko sta blizu pokopališča trčila tovornjak podjetja Morassd, ki ga je upravljal 22-letni Marko Jarc iz Doberdoba, in fiat 500, v katerem se je peljal 71-letni Jožef Peršič z Oslavja. Avtomobil je najprej bočno oplazil nasproti vozeči to- vornjak in nato vožnjo končal pod zadnjim levim kolesom. Voznik fiata je imel kljub temu veliko sreče, kajti iz povsem razbitega vozila so ga izvlekli le z lažjimi poškodbami. Zdravil se bo dva tedna. • Krminski pnevmotiziološki center sc danes preseli iz sedanjih prostorov v Ulici Conti Zucco v krminsko bolnišnico. Pričel bo delovati v ponedeljek. V prejšnje prostore se preseli center za duševne bolezni. darovi in prispevki Ob 3. obletnici smrti Franca Devetaka (20.11. 1981) daruje žena Milenka z družino 40.000 lir za kulturno in športno središče na Vrhu, 30.000 lir za sekcijo VZPI na Vrhu in 30.000 lir za sekcijo krvodajalcev v Sovodnjah. Ob martinovanju so kmetje iz Sovodenj in Štandreža darovali zelenjavo in druge pridelke dijaškemu domu Simon Gregorčič: vsem se dijaški dom prisrčno zahvaljuje. V spomin na očeta in moža Maria darujejo Rosa Zullian in sinova 100.000 lir za vzdrževanje partizanskega spomenika v Štandrežu. Namesto cvetja na grob Antona Ferfolje iz Sovodenj daruje družina Saverija Rožiča 50.000 lir za športni center na Vrhu. občni zbor. Na skupščini bodo ocenili delovanje društva v minuli sezoni, zastavili program bodočega dela ter izvolili nov odbor. Za poživitev večera bodo poskrbeli pevci moškega zbora KD Gabrje. Občni zbor bo ob 20. uri na sedežu društva v Ronku. V TRSTU v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete priredi GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ MARIBORA v Kulturnem domu v GORICI Drago Jančar DISIDENT ARNOŽ IN NJEGOVI v ponedeljek, 26. t.m., ob 20.30 — ABONMA RED B v torek. 27. t.m., ob 20.30 — ABONMA RED A in C prireditve KD Jezero v Doberdobu vabi drevi ob 20.30 na predstavo igre Pekel je vendar pekel. Režija Drago Gorup, igrajo člani KD Tabor z Opčin. Predstava bo v dvorani KD Jezero. 1 razna obvestila J SPD Gorica priredi tudi letos tečaj smučanja na Nevejskem sedlu. Vpisovanje ob delavnikih od 17. do 1"-ure na sedežu društva. Ul. Malta *» do vključno 30. novembra. kino Gorica VERDI 18.00-22.00 »A tu per tu«. VITTORIA 17.30-22.00 »L’innocenza impudica di Nadia«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 17.30-22.00 »Strade di fuoco«- Tritìi PRINCIPE 17.30-22.00 »II Bounty«-EXCELSIOR 18.00-22.00 »Emanuel«? 4». Prepovedan mladini pod 18- 1L tam. COMUNALE 18.00-20.30 »Jimito Dean«. Nova Gorica in okolico SOČA 18.00-22.00 »Zvezdne poti«. SVOBODA Šempeter 20.00 »Galip<>Ue«' ob 22.00 »Zadnja ameriška devica ■ DESKLE 19.30 »Prevaranti«. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Nicolò, Ul. 1. Maggio, tel. 73328. DEŽURNA LEKARNA V GOP.ICI Villa S. Giusto, Korzo Italia tel. 83538. Nelahka preizkušnja mladega pianista Marca Giovanetti j a MIRKO SLOSAR V ponedeljek, 19. novembra je v Gledališču Rossetti v Trstu v okviru koncertne sezone, ki jo organizira Società dei concerti Trieste, nastopil “-letni pianist MARCO GIOVANETTI- Mladi pianist je letos zmagal na državnem tekmovanju pianistov »Cala e Ernesto Monti« v Trstu. Za Marca je bil samostojni klavirski recital velika preizkušnja in pretrd oreh, ker je nastopil v vrsti svetovno priznanih glasbenih interpretov, ki koncertirajo v okviru letošnje koncertne sezone v organizaciji Società dei concerti. že bučno izvedena uvodna skladba Glasbenega večera: SECHS KLAV1ER-STVCKE op. 118 J. Brahmsa je po- kazala neizkušenost mladega pianista. Samo s prepogosto uporabo pedala se ne more izraziti pretresljive, silovito razburkane in dramatične vsebine Balade v g molu, ki je osrednja »nume ra« tega Brahmsovega klavirskega dela. Ostali stavki izražajo romantično preobčutljivost v jasni glasbeni obliki, ki je bila v interpretaciji mladega pianista nejasna. Bolje sta bili izvedeni sklepni skladbi prvega dela koncerta: A. Schoen-berga SECHS KLEINE KM V/ER-STVCKE op. 19 in A. v. Weberna VARIATIONEN op. 27, ki sta razumsko pisani. Schonbergove Tri klavirske skladbe op. 11 so pomemben mejnik v kompozicijski tehniki 20. stoletja. V njih skladatelj prekinja vez s tonalnostjo in prehaja v atonalnost. Želel je to doseči, kar so izražali ekspresionisti na likovnem in literarnem področju: maksimalno potenciranje izraža notranje umetnikove vizije brez logične povezanosti z zakonitostmi zunanjega sveta. To je še bolj prišlo do izraza v Šestih klavirskih skladbah op. 19, ki smo jih slišali na koncertu, v katerih teži skladatelj k popolni svobodi ustvarjanja. Anton von Webern je na osnovi do-dekafonije razvil lastni stil komponiranja, v katerem vlada skrajna ekonomičnost glasbenih sredstev in stroga disciplina ustvarjalca. Glasbeni doživljaj se v njegovih Variacijah za klavir op. 27 odvija v skopih motivih, velikih intervalih in s posebno vlogo pavz la stil “ so pozneje preimenovali punktualizem. V drugem delu koncerta smo slišali skladbo Roberta Schumanna KREIS-LERIANA op. 16. Skladba je sestavljena iz osmih fantazij; ki so vsebinsko povezane. Navdih za to skladbo je dal skladatelju fantastični kapelnik Kreis-ler — oseba iz Hoffmannovih pripovedk. Skladatelj ni upodobil kakega prizora ali dogodka ampak je priča ral različna razpoloženja. Ta skladba sodi med najzanimivejša Schumannova dela, v katerem se moč fantazije, svežina improvizatorskih elementov, novost harmonije in nenavadnost me lodične invencije posrečeno druži z mojstrskim izkoriščanjem klavirskega zvoka in njegove specifičnosti. V izvedbi te skladbe smo pogrešali logično izpeljevanje glasbenega toka in izrazno moč. Pianistu Marcu Giovanettiju so bliže skladbe 20. stoletja kot skladbe starejših mojstrov, saj je na koncertu najbolje odigral dodatek — skladbo Bela Bartoka. H|K Miloš Mlejnik in Janko Šetinc med koncertom v tržaškem Kulturnem domu Ciril Zlobec in Alojz Rebula v Prosvetnem domu na Opčinah Pogumno ob razmerju med kulturo in politiko VLASTA BERNARD . se za isto govorniško mizo sre-cata dva Slovenca, ki sta povrhu še književna ustvarjalca, če je predmet njunih razmišljanj razmerje med Kulturo in politiko v njegovi zgodo-inski in sodobni razsežnosti, potem 'til to že povsem zadostna razloga za izjemno številen in pozoren odziv r^nstva, kakršnega so doživeli pri-uditelji — Knjižnica Pinko Tomažič " tovariši SKD Tabor — v Prosveti nem domu na Opčinah. Y svujo sredo so povabili dva iz-/to najuglednejših sodobnih sloven-ustvarjalcev in po svoje dva in -j toatična predstavnika kulturnih idejnopolitičnih tokov, ki se pre-P .jo na tej in oni strani državne eje, zarezane v slovenski kulturni nluSt4°r- Pisatelj Alojz Rebula in pes- r, . ter vidni kulturni delavec Ciril • oboe, sta koherentno in skrajno is- eno razgrnila svoje poglede na od-os med kulturo in politiko. Izjemno zorn° Poslušalstvo je do konca ra P°8um. s katerim sta načela 1 najbolj občutljiva vprašanja te- s, ;' umerja v konkretnih zgodovin-zl t-ln Pnostorskih okoliščinah in še in« * v Preteklosti in sedanjosti svolga naroda. v 2fobca velja poudariti, da je m . ozi prepričljivo analiziral razje med kulturo in politiko kot nenehen dinamični proces medsebojnega vplivanja, zaostajanja in prehitevanja, poglabljanja in izzivanja. Da bi bil čim konkretnejši, je izhajal predvsem iz ožjega in toliko izrazitejšega odnosa med literaturo in politiko, oziroma političnim sistemom v SR Sloveniji in Jugoslaviji. Opozoril je na zapletene in neugodne trenutke, ki jih ta čas to razmerje doživlja v naši matični domovini, nato pa se je zazrl v njegov razvoj po kon čani narodnoosvobodilni borbi, kot enem poglavitnih dejstev, ki so obli kovala slovensko družbo. V njenem burnem obdobju sta kultura in poli tika uspeli vzporedno in vzajemno usmerjati voljo vseh ljudi k skupnim ciljem, kar je po Zlobčevih besedah mogoče le v izjemnih trenutkih, medtem ko je sicer družba nujno ato-mizirana in torej rezultanta različnih hotenj. Povojno obdobje angažirane literature je logično črpalo svoj navdih od zunaj, iz političnih in intelektualnih krogov, v šestdesetih letih pa je 'prišlo do prav tako logične reakcije trganja kulture od politike, ki je doseglo skrajno točko v inti-mizmu, ludizmu, v igri, kjer je li teratura le še sama sebi namen. V času nebrzdanega porabništva je bi lo najmanj konfliktov med kulturo in politiko, šli sta najdlje vsaksebi, na prelomu šestdesetih in sedemdesetih let pa študentsko vrenje pomore znova povezati kulturo in po litiko v sicer problematičen, a dialektičen odnos. Povratek k angaži- ranosti označuje nova izjemna kritičnost kulture do politike v najnovejšem obdobju, ko smo priče težnji po sklenitvi slovenske zgodovinske preteklosti z novim odpiranjem nekaterih, večkrat skrajno konfliktnih, nerešenih vprašanj. Za Rebulo kultura sama po sebi ni poveličujoča, njene najbolj perverzne oblike (na pr. nacizem, stalinizem) so izum izjemno izobraženih ljudi. Prava kultura je le tista, ki loči med dobrim in zlim, sicer sama po sebi ne more plemenititi ljudi. Veličastnost krščanstva je prav v tem, da je inteligenca drugotnega pomena, v ospredju pa je dobro, človečnost. Taka kultura, z etničnim predznakom, pa po Rebulovih bese dah nima nič opraviti s politiko : medtem ko je prva zazrta v ideal, v nedosegljivo, je politiki prvi cilj korist in oblast. Politiki kot taki ne more biti za svobodo, za resnico, zato sta s kulturo v nenehnem nasprotju. Kultura je v opoziciji zato, ker skuša politiko izboljšati s svojim idealizmom, politika pa je prav zato ne mora. Za Rebulo prava kultura torej ne more biti neangaži-rana, pač pa mora biti neodvisna od politike. Razprava, dolga in prizadeta, je v veliki meri odpirala vprašanja tega odnosa med Slovenci zunaj meja matične domovine in se iztekla v negotovosti težkega trenutka in prihodnje usode malega in k sreči izredno trdoživega slovenskega naroda. , beseda O stiski Piše Alenka Rebula Tuta Depresija: potrtost, tesnoba žalost med nami Knjigo »Depresija, bolezen našega časa« je iz nemščine prevedel starosta slovenskih psihiatrov, Lev Milčinski, avtor dela pa je nemški psihoterapevt Raphael Lenné. Prevajalec v uvodu v knjigo sam nakazuje, da je želel širši slovenski publiki posredovati to delo zaradi izredne razširjenosti depresivnih stanj med Slovenci. Znano je, da je Slovenija blizu vrha svetovne lestvice samo morov. Vsako leto si v našem narodu vzame življenje približno šeststo ljudi. Skoraj vsi pa so pred svojim zadnjim dejanjem navadno dolga leta trpeli zaradi depresivnih stanj. Tega trpljenja je torej med nami zelo veliko. Dr. Lev Milčinski je prav gotovo najbolj kvalificirana oseba v slovenskem prostoru glede vprašanja samomorov. S tem se osebno bavi že nekaj desetletij, vodil je vrsto laziskav in uvajal celo vrsto terapevtov v delo z ljudmi na robu obupa. Delo, ki ga danes predstavljam, ima predvsem to zaslugo, da je napisano zelo jasno in preprosto. Razume ga tudi nešolan bralec. Kljub temu ne gre za poenostavljanje, saj je avtor dovolj natančen in nazorno razčlenjuje problem potrtosti. Predvsem pa omogoča bralcu, da odkrije (če je v dvomih), če trpi za depresijo in tudi za katero vrsto depresije gre. Ta razjasnitev je nujna, če se hočemo odločiti za zdravljenje: vsaka vrsta depresivnega stanja zphteva svoj pristop. Prav na začetku avtor pomaga razmišljati bralcu s tem, da mu zastavi celo vrsto vprašanj o vsakdanjem življenju, človeških odnosih, počutju itd. Iz odgovorov, ki jih izberemo, nam postane kmalu razvidno, kako globoka in težka je naša depresija (ali ne). V naslednjih poglavjih so razčlenjene najbolj razširjene oblike depresije in možnosti za reševanje tega mučnega stanja. Najprej omenja avtor »depresijo žalovanja«, globoko žalost, ki izvira iz izgube ljubljene osebe: lahko gre za smrt, lahko pa tudi za ločitev od koga, ki nas proti naši volji zapušča. V obeh primerih nujno nastopi obdobje globoke bolečine, ki ji pravimo »žalovanje«. To je obdobje tednov in mesecev, ko moramo prebolevati svojo bol in si v nas dajejo duška najbolj silna čustva. Avtor umestno pravi, da naša družba in naš čas ne dopuščata žalovanja: človek naj bi skrival pred drugimi svojo bolečino in sc trudil za čim bolj umirjen in obvladan videz. S tem seveda ne koristi sebi ampak drugim, ki jih njegova nesreča moti in vznemirja. Če pa gremo med tako imenovana primitivna ljudstva, odkrijemo, da je žalovanje skupna stvar in predvsem, da je vsem na očeh: skupnost sprejema, spremlja in deli s prizadetim glasno izražanje čustev in žalovanje. Kdor nikoli ne sprosti navala svojih čustev in vsega, kar vpije v njem, se bo s to potlačeno bolečino še dolgo bojeval, in mogoče je ne bo nikoli prerasel in si opomogel —- kljub mirnemu in uglajenemu videzu. Avtor zato daje konkretne predloge, kako izživeti bolečino ločitve, kadar nas ta zajame. Druga vrsta potrtosti, utrujenosti in trajne žalosti sodi v »izčrpanostno depresijo«. Tu gre za ljudi, ki se — lahko tudi dolga leta — izčrpavajo v svojih psiho fizičnih energijah. Dogaja se, da se trudijo in vztrajajo v položajih, ki od njih zahtevajo preveč. Ne priznajo si svojega notranjega odpora, svoje onemoglosti : samo slepo se tirajo naprej, naprej za vsako ceno. To se lahko zgodi ženam - gospodinjam in materam, pa tudi zaposlenim ženam, možem na odgovornih mestih s prepolnim umikom, šibkejšim šolarjem, ki ne zmorejo ritma šole in izvenšolskih dejavnosti, v katere jih silijo starši itd. Zmeraj gre torej za to, da se človek — mlad ali star — trudi živeti drugače kot to zahtevata njegov organizem in notranji pristni nagibi. Čeprav se ne zaveda, mu počasi začnejo odtekati fizične in psihične energije : ne spi dobro, nikoli ni spočit, pojavlja se kronična in huda utrujenost, vseh vrst telesne tegobe. Razrašča se nezaupanje vase, v ljudi in v življenjč ter včasih beg v alkohol ali tablete te ali one vrste. Avtor tudi tu pomaga z množico vprašanj odkriti, če sodimo v te vrste depresijo in predlaga ukrepe za izhod iz krize: pomoč zdravnika (psihiatra) in zdravil v akutni fazi, nato globok razmislek o svojih napakah in pogumna odločitev za spremembo življenja, pa naj bo cena še tako visoka. Problem je seveda v tem, kako najti pogum, da prekinemo z navadami, ki so zakoreninjene v nas, kako naj se odpovemo položaju in družbenemu prestižu, če smo ju prav s svojim prenaprezanjem omogočili in ohranjali in smo se imeli za sposobne in izredno energične ljudi. Vsi vemo, da je včasih laže iti naprej po stari poti (se torej preutrujati in siliti ter ignorirati svoje resnično počutje), pa čeprav se la izziv konča z infarktom, kapjo ali drugačno resno boleznijo. Nič laže ni spremeniti življenje tudi depresivni gospodinji, ki se mora spopasti morda z lastnim možem ali otroki in sorodniki ter ožjim okoljem, če hoče uveljaviti svoje potrebe in zahteva, da jih družina sprejme. Osebno mislim, da je take spremembe mogoče izpeljati le ob prisrčni podpori vsaj enega človeka, ki se za nas zavzame in nam hoče dobro, pa naj bo družinski član, prijatelj ali terapevt. Nevrotska depresija in endogena depresija pa sta dva tipa potrtosti, pred katerima smo navadno nemočni. Potrebujemo strokovno pomoč in človeško bližino sposobnega človeka ali skupine. Zato knjiga ne navaja toliko, kako se izkopati iz take depresije; predvsem pomaga ugotoviti, če trpimo za to vrsto depresije (kar ni tako lahko). Nevrotska depresija izvira iz otroških in mladostnih doživetij, potrebna pa je temeljite analize, če naj se razvozla. Endogena depresija pa je hudo, mučno notranje trpljenje, ki ga danes v glavnem zdravijo z zdravili : knjiga nam pomaga odkriti, če nas tare, in nakazuje možno pomoč. Knjiga obsega tudi kratko, a zanimivo poglavje o tem, kaj je depresivni značaj: lahko smo namreč že po značaju usmerjeni depresivno in nas zato življenjske težave zlahka pahnejo v težko depresijo. Iz opisa avtorja naj navedem le nekatere depresivne značilnosti : pretirana zahtevnost do sebe, pretirana redoljubnost, vestnost, prekomeren čut dolžnosti, podrejenost mnenju avtoritete, velikanski obzir do okolice, uslužnost, zapostavljanje samih sebe, želja, biti takorekoč vzorno popolni in ustrezni. Nekatere od teh vrlin naša družba in čas posebej zahtevno postavljata: zato sem mnenja, da je vsaj do neke mere boj z depresijo tudi boj z družbo, javnim mnenjem, spopad s tem, »kaj bodo drugi mislili o meni«. Svobodo in dostojanstvo človeka pa branimo tudi s tem, da sebi in drugim omogočamo živeti kot to, kar smo — ne po kalupih splošno zaželenega »pravilnega« človeka. Raphael Lenné: Depresija, bolezen našega časa. Premagovanje potrtosti, tesnobe in žalosti. Cankarjeva založba 1978. TONE SVETINA Med nebom in peklom ------301.___ Za. ie bila svetla. Mreža drobnih senc je prepre-ln p Po kateri so odmevala konjska kopita. Lojze Za ayto sta podila, da bi bila čimprej v domači vasi. žala6 t Sta Potila golo kamnitno pokrajino in bli-sta se Brkinom — z nemirom in radostjo v srcu. g0r obnenje topov je bilo vse bližje za zleknjeno črto dohn- ikfr ležalo mesto. Ob reki so se utrinjali hu- Vojsk1 b|toki. Bitka, gotovo pritiskajo Nemci... Od vse v f, ® Jima je ostal dober bataljon, ki sta ga pustila le Za ,g .vu- Štab brigade Vladimira Gortana ni vzel hov u)1®nìenega orožja, v brigado je vključil ves nji-Sklic a da bi izpolnil njegove razredčene enote, češ d6V k 80 se na dogovor s slovenskim vodstvom, hrvašk' °0 to enota. ki bo operirala na slovensko- Na srečo sta tam našla španska borca Razporja, ki je poznal Karla in Maslovo družino ter je hitro doumel, da imata o^a v Brkinih pomembnejše naloge. »V zahvalo,« da so jim pripeljali tako velik plen, so vsem navadnim borcem pobrali pištole in daljnoglede ter z njimi opremili svoje funkcionarje. »Strašen pokol bo v tem kotlu, če bodo s tako veliko in neuko vojsko na teh goljavah počakali Nemce,« je menil Pavle, ki mu gola pokrajina in razmere v tej enoti niso bile prav nič všeč. Ves čas je pritiskal na Lojzeta, naj uredi, da bosta lahko odšla. Mesec se je že visoko dvignil, ko so ju pri prvih hišah domače vasi ustavile partizanske straže. Od njih sta izvedela, da se je vrnilo nekaj zapornikov in internirancev, med njimi njuni starši. Mater in očeta sta našla pri teti. Z domačimi in Osojnikom sta sedela pri mizi. Pili so mošt in si pripovedovali, kako so preživeli zadnje mesece. Pridružil se jim je prijatelj, vnet antifašist Bolk iz Hrenovic; tudi on se je vrnil iz internacije. Mati je zajokala od veselja, ko sta ji sinova padla v objem. Tudi očeta in sinova so oblile solze. Celo trdi Osojnik je ginjen rekel: »No, ali se bomo sedaj jokali, namèsto da bi se smejali?« Po letih mòre, trpljenja in smrti so se ljudje znova srečevali, kot bi vstajali iz groba. Mati se ju ni mogla nagledati: bila sta oborožena do zob, v oficirski uniformi, ožgana od sonca, dišeča po gozdu, naravi in konjih. Kdo ve, kolikokrat so se ji njeni otroci prikazovali v sanjah. Molila je za vse skupaj pa za vsakega posebej, da bi jih spremljala sreča, da bi bili dobri in trdni v borbi, za katero so se odločili pred davnimi leti, ko je bil sovražnik še tako močan, da niti v sanjah ne bi predvideli njegovega tako naglega konca, zloma in odhoda s teh tal. Tudi Verica in Janezek sta planila bratoma v objem, še vsa rahlo preplašena od groženj in surovosti vojakov v dneh, preden so pobegnili iz vasi. Oba sta bila srečna, da lahko nosita titovko z zvezdo. Sinova sta povedala, da imata časa do jutra, potem pa se morata javiti v Šercer j evo brigado, ki je z one strani prišla pomagat osvobodit in obdržat mesto ob reki. Družinskemu snidenju je bil odmerjen kratek čas. Mama bi bila vesela, če bi bilo prineslo še katerega od otrok. Od enajstih so bili sedaj samo štirje pri njej. Dva sta bila v grobu, Marija je ostala v ječi, ki so jo zasedli Nemci. Karlo in Kristina sta se borila proti beli in plavi gardi n al Dolenjskem, kje je Jože, še vedno niso nič vedeli. Tone pa je ostal nekje v Italiji. Kvalifikacije za košarkarsko SP Lahka zmaga »azzurrov« kratke vesti - kratke vesti ŠAH: OLIMPIJSKE IGRE Jugoslavija zaostaja SOLUN — V četrtem kolu šahovske olimpiade v Solunu je Jugoslavija i-grala proti Izraelu, proti kateremu je remizirala (2:2) in je trenutno šele na šestem mestu, ki si ga deli skupno z Madžarsko in Švedsko. Tudi med ženskami Jugoslavija ni v o-spredju, saj je trenutno osma. Nekaj izidov 4. kola: MOŠKI: Nizozemska - Sovjetska zveza 0:1 (3 prekinjene); Anglija - I-slandija 2:1 (1. prek.); Romunija -ZRN 1:1 (2. prek.); Izrael - Jugoslavija 2:2; Švedska - Francija 2:2; Madžarska Portoriko 4:0. LESTVICA : 1. Sovjetska zveza 13 (3 prek.) ; 2. Anglija 12 (1 prek.) ; 3. ČSSrt 11,5; 4. ZRN, Islandija 11 (1 prek.); 6. Jugoslavija, Madžarska in švedska 11. ŽENSKE: Bolgarija - Kitajska 2,5: 0,5; Romunija - Sovjetska zveza 1:1 (1 prek.); Jugoslavija - Švedska 1,5: 0,5 (1 prek.); Madžarska - ZRN 1:1 (1 prek.). LESTVICA: 1. Bolgarija 11; 2. Indija in Kitajska 9; 4. Romunija in Sovjetska zveza 8,5 (1 prek.); 6. Poljska, Grčija 8,5; 8. Jugoslavija 8 (1 prek.). Italija — Turčija 87:55 (37:27) ITALIJA: Fantozzi, Bonamico 2, Tonut 8, Magnifico 4, Brunamonti 8, Villalta 10, Riva 16, Vecchiato 23, Costa 4, Sacchetti 12. PM: Italija 19:23; Turčija 13:19; PON: Dogusken (25); IZKLJUČEN Bonamico (18). PAVIA — Italija je uspešno začela svoje kvalifikacije za svetovno košarkarsko prvenstvo, vendar je bilo tudi pričakovati, da Turki res ne morejo pripraviti kakega presenečenja. Tako je še največje zanimanje vladalo za nekatere novosti, ki pa so bile tokrat samo delne: na igrišče je namreč stopil le Fantozzi, medtem ko sta Cordella in Bosa ostala na tribuni. Gamba očitno ni hotel nič tvegati, saj je začel s postavo Riva, Brunamonti, Sacchetti, Villalta in Vecchiato. Še najbolj se je obnesel Vecchiato, ki je bil tudi najboljši stre lec. Igra v prvem polčasu je bila sicer precej skromna, v drugem pa se je razživela in prednost domačih je vseskozi naraščala, tako da bi trener Gamba lahko tvegal kakšno novo potezo več. JUTRI V NOVI GORICI Podelitev priznanj Stanka Bloudka Telesnokultuma skupnost Slovenije in Občinska Telesnokul turna skupnost Nova Gorica bosta jutri, 24. t.m., priredili slovesnost ob podelitvi Bloudkovih priznanj za leto 1984. Priznanja bodo dobili posamezniki in skupine, ki so se izkazali na tele-snokulturnem področju. Svečanost bo ob 16. uri v novogoriškem Kulturnem domu. Že danes pa bo v Ljubljani tiskovna konferenca v zvezi s podelitvijo priznanj Stanka Bloudka. V PRIJATELJSKI TEKMI Zmaga jadranovcev Dom Gorica - Jadran Farco Trst 60:65 V prijateljski tekmi sta se pomerili mladinska ekipa Doma iz Gorice in združeno kadetsko moštvo Jadrana iz Trsta. Kljub razliki v letih je zmaga šla mlajšim Tržačanom, ki pa z igro niso zadovoljili. Priznati je treba tudi, da so domačini zaigrali dobro in prikazali nekatere dobre posameznike. Dobro so izkoristili organizirane napade in še boljše hitre protinapade. Farco pa je tako imel možnost izboljšati razne oblike obramb, ki doslej niso bile najbolje izvedene. Vsekakor dobra trening - tekma za cbe moštvi, ki vestno trenirata za uspeh v prvenstvu. (M. Raseni) Udinese zanika VIDEM — Pri videmskem prvoligašu so včeraj odločno zanikali vesti, po katerih naj bi se za Edinha zanimalo brazilsko društvo Fluminen- se, h kateremu naj bi prestopil že ob koncu te sezone. Prav tako so zavrnili trditve, češ da se Žico namerava že 15. aprila 1985 pridružiti brazilski državni reprezentanci, ki se bo pripravljala na kvalifikacije za svetovno prvenstvo. O tem je še prerano govoriti, so pojasnili. Medtem se zdravstveno stanje brazilskega asa iz dneva v dan izboljšuje, tako da bi lahko nastopil že 29. t.m. v tekmi med Udinese jem in Avstralijo. Eindhoven boljši od Avstralije EINDHOVEN — V prijateljskem nogometnem t srečanju je enajsterica Eindhovna"z 2:0 (0:0) premagala avstralsko reprezentanco, ki je na turneji po Evropi. Stenmarka ne bo na »world series« MADESIMO (Sondrio) — švedski as Ingemar Stenmark je včeraj dopotoval v Madesimo, kjer bo ostal do 26. t.m. in ga zato ne bo na »world series« v Sansicariu. 1. jugoslovanska nogometna liga Sarajevu še korak... Krasovke jutri pred odločilno tekmo Pri Krasu pričakujejo, da bodo navijači spet napolnili tribune v repenski telovadnici za jutrišnje odločilno srečanje v A ligi, kot je bilo to za tekmo z zagrebško Mladostjo Ribomaterijala (na sliki) Po daljšem premoru bodo Krasove namiznoteniške igralke nadaljevale z nastopi v prvi italijanski ligi. Naša dekleta pa čaka že jutri odločilno srečanje prvega dela tega prvenstva. I-grale bodo namreč proti moštvu Focolare iz Coccaglia, proti kateremu so v prvem delu izgubile s tesnim 5:4. Kvasovkam bo torej jutri dovolj, da zmagajo s 5:3, da bi osvojile prvo mesto v svoji skupini in prepričani smo tudi, da bodo v tem uspele, saj so se za jutrišnji derbi dobro pripravile. Marina Cergol sicer ni veliko trenirala s svojimi soigralkami, bila je namreč zaposlena na mednarodnih turnirjih z italijansko drfavno reprc-zentaco. Nastopi proti zelo močnim igralkam pa so bili za Krasovo reprezentantko izredno koristni. Proti Foco-lareju ne bo Damjane Sedmak, z o pek pa bi igrala Sonja Milič. Za jutrišnje srečanje (ob 18. uri v Repnu) vlada med našimi ljubitelji športa veliko zanimanje. naše šesterke v mladinskih ligah Nogometaši Sarajeva so že korak bliže jesenskemu naslovu, v 14. kolu so doma že drugič zaporedoma zmagali z 1:0. Strelec zmagovitega gola pa je bil — tako kot v neae-Ijo — visoki srednji napadalec Mu-semič, katerega specialnost so goli z glavo. Musemič je že nekaj let v jugoslovanski golgeterski eliti, toda dresa z državnim grbom še ni oblekel Hajduk zaostaja za dve točki, Spli-čani so imeli tokrat zelo lahko delo z Vinkovčani, kajti Dinamov (in nekoč Olimpijin) vratar Budinčevič se tokrat ni izkazal. Po dveh sušnih kolih je splitski reprezentant Zlatko Vujovič dosegel kar dva gola, skupaj jih ima zdaj že 15, to pa mu skoraj že zagotavlja vidno mesto v konkurenci za najboljšega evropskega strelca. Zelo zanimiva je bila tudi tekma v Prištini, kjer se je zbralo kar 30 tisoč fanatičnih navijačev. Videli so borbeno, a ne preveč kakovostno igro in remi, ki ga je bil še najbolj vesel sodnik, saj je tako zadovoljil oba tabora. Domači so vodili z golom Batroviča, izenačil pa je M. Dju-rovski. Omeniti velja, da je bil Lju bljančan Marko Elsner najboljši igra lec tekme. Prištine tokrat ni vodil trener Višnjevac, temveč njegov pomočnik; kot vse kaže, so metode tega trenerja le preveč revolucionarne za prištinsko okolje. Derbi kola v Beogradu, na stadio nu JLA, med Partizanom in Rijeko si je ogledalo le 5.000 gledalcev, najbrž zaradi slabega vremena. Igra na razmočenem terenu je bila sla ba, remi pa je še najbolj pravičen. Strelec za Partizana je bil Mance, izenačil pa je Radmanovič. Adrijan Pegic iz Ajdovščine je odigral eno zadnjih tekem z Rijeko, fant namreč že pospravlja kovčke in se seli k belgijskemu prvoligašu Lokerenu. Pegic je imel tudi ponudbe slovitejših klubov, med drugim ga je vabil tudi belgijski Brugge, Lokeren pa je izbral zato, ker gd vodi jugoslovanski trener Davidovič. Zagrebški Dinamo je na videz gladko premagal Slobodo, toda do točk je prišel težko in tudi nekoliko nezasluženo. Zagrebčani so bili res ves čas boljši in so več napadali, toda gostje so se tako dobro branili, da bi Dinamo brez pomoči sodnika le težko zmagal. Sodnik pa je kar dvakrat pokazal na belo točko, oba pre krška pa sta bila zelo sporna. Z goloma iz enajstmetrovk je Dinamu točki zagotovil Čerin, ki ima podobno povprečje kot Zlato Vujovič — en gol na tekmo. Razburljiv je bil črnogorski derbi v Titogradu, ki ga je naj tesneje dobila bolj izkušena Buduč-nost, opomin pa je med drugimi dobil tudi trener gostov Džorič. V nedeljo bo v ospredju pozorno sti sarajevski derbi med Železničarjem in zagrebškim Dinamom, Hajduka pa bodo v Tuzli lahko videli TV gledalci v igri s Slobodo. Za jesenski naslov sta le še dva kandidata: Sarajevo in Hajduk. IZIDI 14. KOLA: Partizan - Rijeka 1:1 (1:1); Sarajevo - Velež 1:0 (1:0); Hajduk - Dinamo (V) 3:0 (3:0); Dinamo (Z) - Sloboda 2:0 (0:0); Osijek -Vardar 3:1 (1:1); Priština - Crvena zvezda 1:1 (0:0); Budučnost - Sutjeska 2:1 (2:1); Radnički - Iskra 3:1 (3:0); Vojvodina - Željezničar 3:2 (2:0). LESTVICA: Sarajevo 21; Hajduk in Željezničar 19; Partizan 17; Osijek in Budučnost 15; Vardar, Velež, Iskra in Radnički 14; Dinamo (Z), Rijeka in Sloboda 13; Crvena zvezda, Sutjeska in Priština 11; Vojvodina in Dinamo (V) 9. PRIHODNJE KOLO (25. t.m.): Velež - Vojvodina; Iskra - Sarajevo; Vardar - Radnički ; Crvena zvezda -Osijek; Sutjeska - Priština; Rijeka -Budučnost; Dinamo (V) - Partizan; Željezničar - Dinamo (Z); Sloboda -Hajduk. Na občnem zboru OZS Priznanje tudi našim trenerjem Včeraj je bil v Ljubljani občni zbor odbojkarske zveze Slovenije, na katerem so izvolili novo predsedstvo in načelnike raznih komisij. Občnega zbora se je udeležil tudi predsednik ZSŠDI Odo Kalan. Naj o-menimo še, da je predsedstvo OZS podelilo posebno priznanje trem našim trenerjem, in sicer Uču Jurkiču, Franku Drasiču in Ivanu Peterlinu. O tem dogodku bomo še poročali. Juventus zdesetkan TURIN — Tudi za gostovanje v Vidmu bo Tra paltoni imel precejšnje težave. Še vedno ne more računati na izključenega Bria ter na poškodovanega Piolija, kateremu se je pridružil še Prandelli, ki si je na treningu zvil gleženj. Verjetno ne bo nastopil niti Rossi, ki še vedno občuti bolečine. NA TRŽAŠKEM Novi pokrajinski prvak v prvenstvu mladincev je Inter 1904, kar je bilo tudi pričakovati. Ob skromni udeležbi (samo tri šesterke) in ne preveč spodbudni kakovosti je Inter 1904 sklenil prvenstvo brez izgubljenega niza. Vse to pa zgovorno priča o žalostni perspektivi moške odbojke v Trstu po nekdanjih, niti ne preveč oddaljenih, zlatih časih. Slogasi so zaradi boljšega količnika v setih drugi. Zanimivo je ■‘še naprej pri dečkih. Po prvem delu vodijo Inter 1904, Prevenire in Bor, katerim se je pridružila še Sloga, potem ko je opravila lažji zaostali nastop z NPT. Prvi del je mimo tudi pri deklicah, končal pa se je v znamenju premoči Friulexporta, a tudi Brega. MLADINCI IZID ZADNJEGA KOLA: Preveni re - Inter 1904 0:3 KONČNA LESTVICA Inter 1901 3 3 0 9:0 6 Sloga 3 1 2 5:7 2 Prevenire 3 1 2 4:11 2 DEČKI NPT — Sloga 1:3 (15:5, 4:15, 4:15, 11:15) TRAJANJE SETOV: 15*, 13’, 13’ in 18’. SLOGA: čač. Komar, Kcrpan, Gulič, Hrovatin, Sain, Tognetti. Po izgubljenem uvodnem setu so naši v nadaljevanju veliko bolje igrali in nasprotniku niso dovolili presenečenja ter osvojili točki. (INKA) IZIDI 7. KOLA: Prevenire NPT 3:0, Sloga - Inter 1:3, VIS Bor 1:3, Volley Club - Rozzol 0:3. LESTVICA: Inter 1904, Prevenire, Bor in Sloga 10, VIS 6, NPT 4, Roz zol 2, Volley Club 0. PRIHODNJE KOLO: Volley Club -Bor, VIS - Inter 1904; Prevenire -Rozzol. DEKLICE Sokol — Friulexport 0:3 (0:15, 1:15, 4:15) TRAJANJE SETOV: 15’, 13’ in 14’. SOKOL: Radctič, K. in E. Legiša, Perdec, Pizziga, Masten, Škrk, Visentin, Rudež in Passerini. FRIULEXPORT: Foraus, Ušaj, U mek, Ukmar, Žerjal, Venier, Garbini in D’Ambroggio. Končni izid je nekoliko prestrog za Nabrežinke, ki so se požrtvovalno m včasih tudi učinkovito upirale združeni ekipi. Ta je imela nalogo, da tvega s servisi in visoka in izdatna zmaga je posledica le-teh. IZIDI 7. KOLA: OMA - Breg 0:3, CUS - S. Sergio 3:0, Sokol - Friulexport 0:3. LESTVICA: Friulexport 12, Breg 10, Sokol in OMA 6, Virtus in CUS 4, 5. Sergio 0. PRIHODNJE KOLO: Virtus - Friulexport, Sokol - Breg, OMA - S. Sergio. (G.F.) NA GORIŠKEM D re višnji derbi med Olympio in Valom (v Štandrežu ob 19. uri) ne more več vplivati na končno lestvico prvenstva mladincev, v katerem s0 že opravili vse ostale nastope. Zrna gala je Torriana, Olympia pa bo druga. Pri mladinkah manjkata do konca dve koli, zmagal pa bo najbrž trži-ški Canon. Olympia je prijetno Pre' senetila z dvema zmagama, zlasti proti goriškemu Libertasu, njeno zmagm vito serijo pa je v derbiju prekini* Dom Agorest. MLADINCI Olympia — Libertas GO 3:1 (15:5, 12:15, 15:7, 15:3) OLYMPIA: Terpin, Kosič, Cotič. Špacapan, Maraž, Batistič, Bello, De vetak, Grusovin, Podveršič. »Plavi« so zasluženo zmagali, le drugem setu so bili odbojkarji Dl' bertasa boljši. OSTALI IZID: Val Torriana 0:3- LESTVICA: Torriana 10, 01ymP»a 6, Val in Libertas GO 0. MLADINKE Intrepida — Olympia 1’ (16:18, 12:15, 15:6, 15:17) OLYMPIA: Mažgon, Antoni, Kovic. Doktorič, Klanjšček, Šuligoj, Bertoi* ni, Olivo, Terpin. n OSTALI IZIDI: Dom Agorest -lympia 3:2, Torriana - Intrepida 3- • Dom Agorest - Canon 0:3. LESTVICA: Canon Tržič 14, Libertas GO 12, Torriana Gradišče 10. lympia in Dom Agorest 6, Intrepi Mariano 0. PRIHODNJE KOLO: Intrepida Dom Agorest (danes ob 20. uri v « _ rianu), Libertas - Canon, Torriana Libertas, Canon - Intrepida, OlymP1 - Canon (6. 12. ob 20.30 v Gorici) ■ PRIMOTOR KLUB VAS ČAKA! Pred kratkim smo že pisali o ustanovitvi prvega zamejskega kluba motoristov, ki so ga imenovali Primotor klub. Ta ima že svoj odbor in bogate načrte za prihodnost. Sedaj pa vabi vse tiste, ki imajo motorno kolo, pa naj bo skromna vespa ali ciao, naj se v ta motoklub vpišejo. Kaj pravzaprav ta novoustanovljeni klub nudi svojim članom in prijateljem? Njegovo delovanje je ustrojeno na dveh ravneh: na agonistlčni in na turistični ravni. Klub, ki uvršča v svojo sredo kar dva državna prvaka, bo po svojih močeh pomagal In sledil tistim, ki bodo tekmovali na motorističnih dirkah, kar se pa turizma tiče, bo prirejal skupinske izlete z motorji, skrbel za stike z drugimi motoklubi ter se udeleževal raznih srečanj motoristov in ljubiteljev motorjev. Nadalje bo Primotor klub skrbel za «motorno» vzgojo vseh tistih mladih in najmlajših, ki se komaj uvajajo v ta zanimiv šport, oz. konjiček. Vzgoja je nadvse važna, saj ta šport ni nevaren, pač pa postane tak, če se ga lotijo nevešči in neizkušeni. V košarkarskem promocijskem prvenstvu na Tržaškem Borovci pred težko nalogo V Gorici zanimiv prikaz vzhodnih borilnih športov Košarkarji Bora Radenske so z zrnato nad CUS obdržali prvo mesto na lestvici v družbi Alabarde, Libertasa in Barcolane. Borovci so doslej izgubili le v prvem srečanju, ko so gostovali na »nemogočem« igrišču Ferroviaria. Radenska ima doslej najuspešnejši napad v letošnji ligi (437 danih košev) zato pa je tudi obramba Vatovčevih varovancev preveč Propustna (401 košev). Že v naslednjem kolu se bo Bor Radenska pome-f*l z Alabarde, ki predvaja zelo hitro Jn agresivno igro, zelo podobno igri Borovih košarkarjev. V nedeljo pa nodo borovci skoraj gotovo nastopili brez bolnega čoka, v dvomu pa je ludi nastop poškodovanega Sosiča. Kontovel Electronic Shop si je s Porazom proti Libertasu zapravil pr- Minulo nedeljo smo si lahko ogledali košarkarski derbi med mladinskima postavama Bora in Kontovela elettroni c shop. Ne glede na končni !z,d srečanja (zmago so osvojili Kon-relci) moramo povedati, da je v ?beh moštvih nekaj dobrih košarkar-j(:v’ ki so tehnično precej dovršeni in . ,so prikazali nekaj dobrih potez v |toi. To je seveda razveseljivo ob ugotovitvi, da bodo morali prav ti tonici čez nekaj časa zamenjati svoje starejše klubske tovariše v članski alegoriji in tako postopoma polniti tozeli, ki bodo sčasoma nastajale. Z druge strani pa ne moremo mimo osnovne ugotovitve, da če so ti mladi osarkarji na zadovoljivi stopnji gle-■ košarkarskega znanja, so telesno j? višinsko mnogo slabši od svojih Predhodnikov. Da vse to potrdimo, je dvolJ. da se spomnimo na tiste ča-. ■ ko so pri naših ekipah istočasno graia Klobas, Koren, Francia, Lijak, Kraus, Ražem in drugi, ali pa asneje Ban, čuk, Race, Vitez itd. rdi se, da so pri nas postali visoki žari prava redkost, in da se je kot unji primerek te vrste košarkarjev razv>l le Sandi Raubar. to so za enkrat dejstva, na katera jih m°re vplivati noben trener, ker Pač pogojuje zasnova postave že rojstva dalje. Nizka telesna rast vo mesto na razpredelnici. Kontovel-ci so sicer sklenili prvi polčas v vod stvu, v nadaljevanju pa se je zdelo, da je celotno moštvo skregano s košem, tako da zlepa niso mogli zadeti. Kontovel Electronic Shop bo v nedeljo gostoval na igrišču ekipe CUS proti kateri bi morali Šturmanovi varovanci spet slaviti zmago. Openski Polet je doživel zelo pekoč poraz v gosteh proti Scogliettu, ki bo za marsikoga zelo nevaren nasprotnik, predvsem na lastnem odkritem igrišču. V nedeljo bodo poletovci igrali v repenski telovadnici proti tržaškemu Libertasu, s katerim imajo, ob jektivno rečeno, zelo malo možnosti za zmago. zadnjih rodov zamejskih košarkarjev pa je na žalost obratno sorazmerna z uspešnostjo igranja košarke na višjih nivojih. Zato tudi, ko govorimo o perspektivnih igralcih, moramo takoj ločiti med tistimi, ki so po tehničnih ir. somatskih značilnostih res sposobni za kvaliteten skok in za razvoj v vrhunske košarkarje ter med ostalimi, ki se bodo verjetno morali zadovoljiti z igranjem na nižjem nivoju. (Cancia) V nedeljo je bilo na stadionu »1. maj« že tradicionalno srečanje atletske sekcije Bora-Infordate ob koncu atletske sezone 83/84. Srečanja so se polnoštevilno udeležili atleti, odborniki, starši in simpatizerji, ki so z zanimanjem prisluhnili govoru predsednika sekcije Petra Zupana, ki je podal krajši pregled dela sekcije v minuli sezoni in bodoče načrte. Nato je spregovoril predsednik Bora Mitja Race, ki se je zaustavil pri novostih v organizaciji društva. Kritični pregled doseženih rezultatov je dodal trener Ivek Pertot. Sledilo je nagrajevanje športnikov. Tanja Kalc je prejela priznanje za Dom v Pierisu V tretjem kolu letošnjega promocijskega prvenstva na Goriškem bodo domovci v nedeljo gostovali v Pierisu proti solidni ekipi Polisontina. V prejšnjem kolu so igralci Polison-tine preprečljivo odpravili Gradež, ki je lani nastopal v D ligi. Tale ekipa razpolaga z nekaj res dobrimi in hitriifti igralci, takoi da bo nedeljska naloga »belordečih« gotovo težka. Domovo moštvo trenutno pestijo poškodbe, tako da bodo, žal, nastopili v okrnjeni postavi. Statistika je sicer na strani »belordečih«, saj so v prejšnjih letih na tem igrišču skoraj vedno zmagali. (M. čubej) Spet so zaradi slabega vremena počivali mlajši cicibani, cicibani, začetniki ter najmlajši. Naraščajniki so odigrali 9. kolo. Lepo presenečenje je pripravila Zarja, ki je doma premagala miljslki Fotrtitudo trenerja Spadara, ki je lani treniral Bregove naraščajnike, vendar le z zadostnimi rezultati. Laini sta namreč tako Breg kot Zarja končala prvenstvo z istimi točkami na spodnjem delu lestvice. Bregovi naraščajniki so se letos še nastope in uvrstitve na državnem prvenstvu; Tiziana Naturai pa, ker je izboljšala absolutni društveni rekord v sedmeroboju. Maši Pilat, Carmen Naturai, Veri Krmec, Martini Gher-lani. Analizi Bavčar, Tanji Kalc, Poljanki Pavletič, Iztoku Pečarju, Deanu Oberdanu in Igorju Stoparju so podelili »atletsko značko«, to je priznanje, ki so ga deležni tisti atleti, ki v teku sezone nastopijo v vseh že prej določenih panogah. Nagrajevanju so sledile volitve v nov odbor sekcije, kjer ni prišlo do večjih sprememb. Na srečanju je vseskozi vladalo dobro razpoloženje. (L. Glavina) V okviru načrta prireditev, ki se vsako sezono odvijajo v goriškem Kulturnem domu in posebej v okviru pobud, ki jih uresničuje telesnokultumi del v telovadnici, da bi razslojil in popestril sicer natrpan seznam prvenstvenih tekem in redne vadbe, bo ob koncu tega meseca, na sporedu zanimiva in iz nekaterih vidikov edinstvena pobuda. Iz Ljubljane in iz Slovenske Bistrice bodo prišli v goste športniki, ki se bavijo z judojem in karatejem, da bi prikazali ti dve vzhodni borilni veščini. Upravni odbor Kulturnega doma je ocenil, da bi taka pobuda primerno sovpadala v okvir drugih dveh, ki bosta uresničeni v zadnjem tednu novembra. Gre za razstavo skupine tržaških likovnikov in poslabšali. Izgubili so namreč Paolija, Walterja Olenika, Tula, Toffolija, Jermana, Baruta, ki so sedaj v vrstah prve ekipe in ki bi lahko še nastopali z naraščajniki. Od lanske ekipe sta o-stala le Sancin ter Silvano Olenik. Pri Bazovcdh pa razlika ni tako očitna. Pri tej ekipi manjkajo Sorelli, ki nastopa v prvi ekipi, Kalc in Gojča sta prestopila k tržaški Edile Adriatica, kjer tudi uspešno igrata. Žagar ima trenutno težave s kolenom. Ekipa je recimo za šest enajstin enaka lanski. Lahko rečemo torej, da je bilo lansko prvenstvo naraščajnikov zahtevnejše. To je tudi logično, saj so lani nastopali sami igralci letnika 1966. Letos so jih nadomestili igralci letnikov 1967 in 1968, ki gotovo niso na nivoju raznih Bravinov (Triestina primavera), Zurinijev, (Triestina B liga), Pescatori jev, (Varese B liga), Mesge-zev, (Sampdoria A liga) in drugih, ki so bili še lani naraščajniki. Nivo je nekako padel, ker igrajo v ligi mlajši igralci, ne pa najstarejša možna generacija nogometašev. Lani sta Breg in Zarja s svojima potencialno najmočnejšima ekipama zasedla zadnja mesta na lestvici. U-pajmo, da bodo letos, ko se je celotni nivo nekoliko znižal, dosegli boljše rezultate. (Miloš Tul) za nastop The new swing quarteta iz Ljubljane. Dvobojem v borilnih panogah ne prisostvujemo ravno pogostokrat p« naših telovadnicah ali pa sp»loh nikoli, saj se s temi dejavnostmi ne ba-vimo in težko je dobiti priliko, da bi koga vabili v goste. Res pa je tudi, da ne smemo zgubiti stika s premiki, ki se uresničujejo v panogah, ki nam niso ravno dojemljive, z vzdušjem, ki vlada v njih, z načini organiziranosti, z načinom sojenja in še kaj. Večer bo razdeljen na dva dela. V prvem delu bo na vrsti tehnični prikaz prijemov, padcev in metov z vzporedno razlago izvedenca vzhod-nin borilnih panog. V drugem delu pa se bodo gostje »spoprijeli« ob prisotnosti sodnika tako, da bodo gledalci imeli priliko doživeti športni dvoboj s točkovanjem in vsem, kar sodi zraven. če dodamo še, da bosta 30. novembra prisotna tudi dva člana jugoslovanskega olimpijskega moštva, menimo, da je pobuda dovolj privlačna in bodo tribune polno zasedene tudi z gledalci s Tržaškega. R. A. Kotalkanje: trofeja Gorice Tudi poletovci V nedeljo se je odvijalo v telovadnici v dolini Koma v Gorici kotalkar -sko tekmovanje za trofejo mesta Gorice. Polet je dosegel s svojimi kotalkarji nekaj dobrih uvrstitev, vendar se je poznala pomanjkljiva priprava, saj vlada v tem obdobju »mrtva« sezona. Najboljše uvrstitve za Polet so dosegli Tomaž Guerra (1. mesto med kotalkarji, ki niso še nastopali na u-radnih prvenstvih), Mitja Kokorovcc (2. mesto med naraščajniki) ter Antonella Pavat (3. mesto med deželnimi mladinkami). Ostali poletovci so dosegli naslednje uvrstitve: Emanuela Sbizzì (5. mesto med dekleti, ki niso še nastopala na uradnih prvenstvih), Michela Pro, Jana Kosmač, Sara Micalessi (8., 9. in 11. med začetnicami), Elisabetta Gregori (5. med deželnimi mladinkami), Tatjana Kokorovec, Helena Sosič (5. oz. 6 med deželnmii seniorkami), Roberto Serri (6. med državnimi mladinci) in Giovanna Suban (11. med državnimi mladinkami). Pokal mesta Gorice so osvojili domačini UG Goriziana, ki jih trenira nekdanja trenerka društva Župančič iz štandreža Sonja Cemecca. Polet se je uvrstil na 7. mesto. (SK) (Cancia) naše peterke v mladinskih prvenstvih Vprašanje telesne višine MLADINSKI NOGOMET - tedenski komentar Naraščajniki: padec ravni Atletska sekcija Bora v novo sezono iz planinskega sveta danes igra za vas Bhžnje delovanje SPDT _ .todeljo so planinci SPDT ob čnh™ m°0°čn<3 manifestacije v Treb-n priredili kratek izlet iz Banov, ul w S0 se zbrali uro pred začetkom izl /ne®°- st>oreda, pa do Trebč. Svoj kj s? izvedli s praporom na čelu, za 36 pridružil vsem ostalim tj ovam in transparentom, ki so pia-a 1 na trebenskem trgu. *■ w # SPDT prireja to nedeljo, 25. novem-v ' lzlet z osebnimi avtomobili na 7 f*. Zbirališče planincev je ob p, Wed spomenikom v Bazovici. vr(2>nCJ -se na Snežnik podali tom °,.,ščakov, kjer bodo pustili av-Pont' Skupno bo hoje kake tri ure. rahifk ,e Predviden v večernih u-Ar-rnard V°^ °ddornik društva Franc ^eh izletov se vedno udeležuje le- po število članov SPDT, ti jesensko-zimski izleti z osebnimi avtomobili pa se bodo nadaljevali do smučarske sezone, ki bo tudi tokrat pestra in zanimiva. « » * Razstava slik o zgodovini SPDT in fotografskih in likovnih izdelkov natečaja ob 80 letnici društva bo v Kulturnem domu v Trstu odprla do konca novembra. Do sedaj si je to razstavo ogledalo zelo dosti ljudi, kar je lepo priznanje za tiste, ki so jo zelo skrbno in okusno pripravili. Fotografska razstava PD iz Ilirske Bistrice Kulturno - propagandna komisija planinskega društva »Snežnik« iz Ilirske Bistrice vabi k sodelovanju na drugi razstavi fotografij in barvnih diapozitivov, ki jo društvo posveča 100-letnici rojstva Bogumila Brinška, znamenitega alpinista, jamarja in fotoamaterja. Odprtje razstave bo v petek, 7. decembra, ob 18. uri v domu JLA v Ilirski Bistrici. Pravico sodelovanja imajo člani planinskih, smučarskih in jamarskih društev iz vse Jugoslavije in zamejstva. Avtorji lahko pošljejo na razstavo največ tri črnobele ali barvne fotografije (18x24 cm) in največ pet barvnih diapozitivov (5x5 cm). Obravnavati morajo planinsko, smučarsko ali jamarsko tematiko. Rok za dostavo fotografij in diapozitivov je s priporočeno pošto do vključno torka, 4. decembra, na naslov: Hin ko Poročnik, Rozmanova ulica 24/e, 66250 Ilirska Bistrica, Jugoslavija. Izbor fotografij bo opravila posebna komisija, ki jo imenuje organizator. Njene odolčitve so dokončne. Renato Štokelj «C totocalcio Ascoli - Roma X Atalanta - Avellino 1 Fiorentina - Inter 1 X Lazio - Como 1 Milan - Sampdoria 1 Napoli - Cremonese 1 Torino - Verona X 1 Udinese - Juventus 1X2 Catania - Bologna 1 Cesena - Triestina X 2 Taranto - Bari 1X2 Palermo - Catanzaro 1 2 Venezia - Mestre X Renato Štokelj (1952) je v zamejskih športnih krogih zelo znan. Košarke se je lotil kot igralec pri Boru pri štirinajstih letih, kot trener pa pri devetnajstih. Odtlej je treniral vse ekipe Bora ter dve leti tudi Sokol. Prejšnji teden je Ferucij Mužič pravilno napovedal devet rezultatov. komentar trenerja združene ekipe meblo franka drasiča Uakov Ko sem prejšnji teden napovedal, da se dobro zavedamo kako bo težko v Pordenonu, se nisem motil. Zgubili smo z rezultatom 3:0, ki pa ne odraža realnega stanja na igrišču. Ekipi sta si bili popolnoma e- li ec|ni, pri posameznicah smo bita /„?. n°čnejši. Rezultat bi lahko tudl Maino obraten. vzroki za poraz? če sta ita , - iz n