V naši državi. Radikalna zajednica. Voditelji bivše Slovenske ljudske stranke so podpisali 14. avgusta v Ljubljani prijavo za Jugoslovansko radikalno zajednico. O vstopu bivše SLS v radikalno zajednico je bilo izdano naslednje obvestilo: Dne 14. avgusta popoldne je dospel iz Bleda v Ljubljano minister brez portfelja g. Djuro Jankovič in je imel konferenco z g. dr. Natlačenom ter z raznimi .vodilnimi osebami bivše SLS. Na kon<ferenci se je razpravljalo predvsem o organizaciji stranke Jugoslovanske Radikalne Zajednice (JRZ). Po končani konferenci so navzoči podpisali predJog za prijavo stranke JRZ. Prijava nosi na prvem mcstu podpis Ace Sta- nojeviča, na drugem dr. Milana Stojadinoviča, ministrskega predsednika dn zunanjega ministra, na tretjem mestu podpis notranjega ministra dr. Antona Korošca, na četrtem mestu podpis ministra za promet g. dr. M. Spaha. Tem podpisom sledijo podpfti najodličnejših predstavnikov iz bivše radikalne stranke, bivše Slovensike ljudske stranke in bivše muslimanske zajednice. Iz Slovenije je ta predlog podpisalo 65 osebnosti. Med podpisniki se nahajajo zastopniki iz vse Slovenije in iz vseh stanov, tako, da je organizacija bivše SLS popolnoma enotna in strnjena za svojim voditeljem dr. Antonom Korošcem. Z večernim vlakom 14. avgusta je potoval skozi Ljubljano z Bleda v Belgrad ministrski pred3ednik dr. M. Stojadinovi5 in prosvetni minister Stoševič. V Kranju je sprejel g. predsednik v svoj voz predsednika bivše Ijubljanske ob- lasti dr. Marka Natlačena, bivšega ministra dr. Fr. Kulovca in dr. M. Kreka, s ikaterimi je imel posvetovanje do Ljubljane in v Ljubljani do odhoda vlaka proti Belgradu. Dr. Stojadinovifi ni sprejel nikogar drugega v Ljubljani. Jugoslovanska radikalna zajednica bo pričela v najkrajšem času s tabori in shodi po vseh delih države. 15 let je minulo zadnje dni, odkar je bila ustanovljena Mala zveza ali antanta — zveza treh držav: Jugoslavije, Romunije in Čehoslovaške. Polovična vožnja ob nedeljah in praznikih za daljavo od 6 do 250 km. Pro~ metni minister je dizdal odlok o uvedbi polovične vožnje za nedelje in praznike od 31.avgusta naprej od 6 do 250 km. Za katere verske praznike bode popust veljal, bo odločilo vsako železniško ravnateljstvo za svoje področje. Potnikom z nedeljsko ikarto ni dovoljeno prekiniti vožnje. Nedeljski vozni listek' bo drugačen nego navaden in ga bode moral potnik odločno zahtevati pri železniški blagajni. Z uvedbo teh listkov bo znatno povečan promet. V drugih državah. Upor v Albaniji. Dne 16. avgusta je razneslo časopisje vest o uporu v južnem delu Albanije. Do upora je prišlo radi nezadovoljnosti s sedanjim režimom. Na čelo upornega gibanja se je postavil bivši ministrski predsednik. V Fiereji, blizu grške meje, so ubili generala Gilardija in enega kapetana, kar je bil znak za splošen upor. Po izjavah albanskega notranjega ministra je bila revolucija hitro udušena. Posvetovanja za poravuavo italijansko-abesinskega spora so pričela 16. avgusta v Parizu. Spor hočejo poravnati zastopniki Francije, Anglije in Italije. V učinkovit zaključek te konference ne verjame nikdo, ker je med tem izdal Mussolini nove ukaze o mobilizaciji in bo kmalu imela Italija proti Abesin-* cem en milijon vojaštva pod orožjem. Eonferenca v Parizu, ki bi naj pomirila Italijane in Abesince, je končala brezuspešno in bo skoraj gotovo prišlo do vojne v vzhodni Afriki.