Poštnina plačana v gotovim Abb. postale X gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 74 (9379) TRST, nedelja, 28. marca 1976 PRIMORSKI DNEVNIK Je Mei Izhajati a Trstu 13. maja 1915, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1913 v vM ZaKrtž nad OerRnto mnmoM na calosdl Od 5-H?° J^Snj'^'SS v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trsai, kjer je izs.a zadnja . j - P Ob 21. rednem obenem zboru SPZ 6. APRILA SESTANEK VEADA - SINDIKATI 21. redni občni zbor Slovenske prosvetne zveze se vrši v času, ki se nam kaže kot pomembna etapa v naši zamejski zgodovini zaradi vseh protislovij, ki se ravno sedaj teko izrazito pojavljajo v družbi, v kateri živimo. Ta protislovja se Prenašajo na naše manjšinsko življenje po tisti logiki, ki dokazuje še enkrat, da je ravnanje z manjšinami, pozornost ali nepozornost do njihovih problemov, med naj-verodostojnejšimi pokazatelji stop-nie demokratičnosti celatile družbe, oziroma verna podoba občutka tesnobe in razrvanosti nje same. Protislovja, ki se nas neposredno tičejo, so: novo vzdušje, ki naj bi izhajalo iz osimskih dogovorov ■ ter otipljive, konkretne posledice, fci naj bi iz njih izhajale ter dovzetnost nekaterih krajevnih obla-stvenih dejavnikov do naših pra-vic po eni strani, po drugi pa nepojmljivi primeri zapostavljanja in ^tiranja najbolj elementarnih pra-®*c. kot je raba našega jezika. In ®'s to, kljub republiški antifaši-vtični ustavi, še trideset let po vojni! Prav dobro se zavedamo, da ži-Vinio sedaj v Italiji prehodno ob-dpbje, id bo zanesljivo prineslo ve-«fce spremembe. Prostor, v katerem doventi v zamejstvu živimo, je pri k®1 razvoju soudeležen in mi kot nqrodnostna skupnost prav tako. V našem interesu in v interesu de-^okratičnega razvoja celotne druž-06 ie, da se protislovja izbrišejo v pozitivnem smislu. K temu razvoju ^oko doprinese tudi naša kulturno-^ttvetna politika, ki mora prav iaradi izrednosti tega stanja, zara-kulturno - politične konjunkture, Ostati aktivnejša in agresivnejša, spodbujati moramo tiste smernice javnega dogajanja, ki so za ena-topravnost in prijateljstvo med na-T(>ii, vendar s poudarkom na aktivam dokazovanju teh načel, kajti so dostikrat načela le verbalne j Shibičije, in čeprav izrečena v ~°ori veri' njs0 p0Ciprta z dejansko 'oli° in trudom. Tako seveda ne ^ore priti do resničnega spoznava-kar je minimalni predpogoj za topešno in enakopravno sodelova-in sožitje med dvema narodno-*^0, Jci živita na istih tleh. Naši Cltki so v tem pogledu povsem u-toovičeni. Vendar je v našem inte-esu in posebno v tem trenutku, se čimbolj potrudimo, da ustva-7,10 sami čim več priložnosti za globlje' medsebojno spoznavanje. Menimo, da imamo za to zadosti znanja in tudi samozavesti. Ta optimizem jè po letu praznovanja 30-letnice zmage nad nacijašizmom popolnoma upravičen, kajti naši ljudje so ob tej priložnosti konkretno izkazali svojo osveščenost in vitalnost, tako da lahko govorimo o nekakšnem kulturno - prosvetnem preporodu. V lanskem letu je nastalo lepo število novih skupin in društev in marsikje so zaživela tudi taka društva, ki so že dolgo bila nedelavna. Še posebno razveseljivo je dejstvo, da je imela pri tem glavno besedo mladina, ki je tako izpričala izrednost idejnih izhodišč našega kulturno - prosvetnega delovanja ter njihovo aktualnost. V tem vidimo tildi najboljše jamstvo, da bomo znali izkazati, in če je potrebno vsiliti, svojo aktivno vlogo in soustvarjalnost pri oblikovanju kulturne stvarnosti naše dežele v sinhroniji s časom in s primernimi posegi. Če je torej SPZ zveza društev in skupin s povezovalno in koordinacijsko vlogo in kot taka poklicana predvsem, da omogoča in podpira vse tradicionalne oblike kulturno - prosvetnega dela, je po drugi strani poklicana tudi, da se zavzame za vse tiste posege v kulturno stvarnost Slovencev v Italiji, ki bi kakorkoli mogli vplivati na njihovo kulturno rast in osveščenost. To pomeni predvsem, da je njeno področje dela dokaj široko in zahtevnOi kot so zahtevne kulturne potrebe naših ljudi. Naša zveza se mora usposobiti s prizadevnostjo vseh drugih naših organizacij in ob tesnem sodelovanju s kulturnimi strukturami v matični domovini, da bo kos nalogam, ki se postavljajo. Zanesti se moramo torej predvsem na lastne moči in na pametno administriranje lastnih sposobnosti. Občni zbor Slovenske prosvetne zveze bo lahko, z doprinosom predvsem tistih, ki se s požrtvovalnostjo in ljubeznijo posvečajo dan za dnem kulturno - prosvetnemu delu v zamejstvu, nakazal smernice za reševanje odprtih vprašanj. Vsem delegatom s Tržaške, Goriške in Beneške Slovenije bratski pozdrav in uspešno delo! Lep pozdrav tudi vsem gostom in še posebno tistim, ki so prišli iz matične domovine. KLAVDIJ PALČIČ DELAVSKE ORGANIZACIJE 30 let Stalnega slovenskega gledališča ZAVRAČAJO SPREMEMBO 30 let neumornega kulturnega poslanstva PREMIČNE LESTVICE RIM, 27. — Sindikalne organizacije odločno nasprotujejo vsaki spremembi načina določitve premične lestvice. To je izjavil tajnik CISL, Macario, v zvezi z nekaterimi glasovi da namerava vlada predlagati spremembo premične lestvice «v okviru ukrepov, da se zavre inflacija». Macario je dodal, da so takšni ukrepi «neznatni» in da italijansko gospodarstvo potrebuje stvarne gospodarske načrte, da se da delavcem zaunanje v prihodnost. Do govoric o spremembi premične lestvice, na osnovi katere se doioca draginjska doklada, je prišlo po včerajšnjem sestanku finančnih ministrov in ravnatelja «Banca d'Italia» pri predsedniku vlade Moru. Govori se, da je ravnatelj «Banca d’Italia» predlagal začasno ukinitev izplačevanja novih točk draginjske doklade in sestavo novega načina določitve draginjske doklade. O tem naj bi razpravljali na sestanku, ki bo med vlado in sindikati 6. aprila. O tem sestanku je glavni tajnik CGIL Lama izjavil dnevniku «l’Unità», da vlada naj ne pričakuje, da bodo na sestanku govorili o delavnih pogodbah in o premični lestvici, o čemer se sindikati neodvisno in neposredno pogajajo z industri jci. Lama pravi, da bodo sindikati šli na pogovor z vlado, da jo spomnijo, da je treba čimprej stvarne ukrepe za zagotovitev zaposlitve in za boj proti inflaciji. Sindikati zavračajo politiko. da celotno breme gospodarske krize nosijo delavci in zahtevajo od vlade spremembo že napovedanih ukrepov proti inflaciji, da bodo prizadeti predvsem visoki dohodki in da se dajo ugodnosti za naložbe na osnovnih proizvajalnih področjih, ki bodo omogočile večjo zaposlitev. Lama tudi pravi, da so sindikati pripravljeni, da ob tej uriložnosti govorijo z vlado o vprašanju določitve navjšje ravni prejemkov. V prihodnjem tednu bodo sindikalne organizacije nadaljevale boj za obnovitev delovnih pogodb številnih delavskih strok. Poleg ! tega bodo med tednom tudi nekatere stavke, med katerimi naj omenimo uslužoence letalskih družb. SVEČANA PROSLAVA JUBILEJA V DVORANI KULTURNEGA DOMA V prisotnosti številnih visokih gostov iz matične domovine, predstavnikov krajevnih oblasti in slovenskih ustanov in organizacij ter občinstva je član predsedstva SRS Josip Vidmar izročil predstavniku gledališča visoko odlikovanje SFRJ - Slavnostni govor predsednika upravnega sveta SSG prof. Tavčarja, pozdravi župana Spaccinija, predsednika SKGZ Raceta in drugih - Pozivi rimski vladi, da končno izpolni svojo obvezo do SSG RAZPLETI IN ZAPLETI «ŠKANDALA LOCKHEED» Preiskovalna komisija za Tanassija «Manjše ribe» na začasni svobodi Izpuščeni prof. A. Lefebvre trdi, da sta denar ameriške družbe vnovčila «ministrov brat» in «blagajnik struje drugega ministra» Čl.in predseetsiva SRS Josip Vidmar izroča predsedniku upravnega sveta SSG v Trstu prof. Tavčarju odlikovanje «Red zasluge za narod z zlafo zvezdo», s katerim je predsednik Tito odlikoval gledališče Stalno slovensko gledališče v Trstu je včeraj zvečer uradno proslavilo 30-!etnico svojega neprekinjenega povojnega delovanja. Bil je to slavnosten dogodek ne le po svojem pomenu zaradi visokega odlikovanja, s katerim je SSG odlikoval predsednik SFRJ Tito, in katero ie v njegovem imenu izročil akademik Josip Vidmar, marveč tudi zaradi celotne proslave, ki je bila pomembna kulturna manifestacija in potrdilo vloge, ki jo gledališča na splošno, naše tržaško slovensko gledališče pa še posebej ima na tem ozemlju, ki je na nevralgični točki Evrope stičišče dveh narodov, dveh svetov in dveh kultur, kar to vlogo opredeljuje še povsem specifično. RIM, 27. — Sedaj, ko je v kaši «Lockheed» bivši tajnik PSDI Mario Tanassi (tudi uradno, saj bo moral sodnik poslati sredi tedna dokumente preiskovalni komisiji parlamenta), so «manjše ribe» izpustili iz zapora. Odvetnik Antonini, profesor Antonio Lefebvre D’Ovidio in general Fanali so namreč izpuščeni na začasno svobodo, celo brez kavcije. Čemu? V sodnih krogih pojasnjujejo predvsem dvoje: povedali so, kar je bilo dovolj za preiskavo «do Tanassija», poleg tega pa obstaja resen sum, da se bo «druga faza» ...........mm...........................mm....miimil PO KONGRESU KD Slavno besedo imajo sedaj prav socialisti Različna mnenja in ocene v PSI o možnosti obnovitve dialoga z demokristjani RIM, 27. — Klešče politične kri- ! tej čisti vesti glasuje 50 odstotkov ° nekaterih vesteh, namerava . ada predlagati sindikatom za-.S|)o ukinitev izplačevanja dra-doklade in nato spremem-Kat ^0'°ritve lestvice, na osnovi ^ l®re izračunavajo draginjsko . 'ado za vse delavce in urad-n6e' Sindikati so že izjavili, da rrip “0c*° dovolili nobene spredi draginjske doklade, glav-jai ajnik CGIL Lama pa je de-|,u' da na prihodnjem sestan-,pl z vlado, ki bo 6. aprila, o tem dl ^ ne bodo govorili, kakor tu-p0J1® bodo govorili o delovnih del ,ah, ki so stvar sindikatov in vUd a*a*Cev' Sindikati bodo od p0v 6 zahtevali uresničitev ukre-jp Za proizvajalne naložbe, da a9otovi zaposlitev. raj^andal Lockheed» je tudi u-nas ° vPeljal bivšega ministra Ta-«t°jn''a in ie torej sedaj v pri-Va|n p Parlamentarne preisko-da l l<0niisije z resno možnostjo, Va|n-° 7arn tudi obtičal. Preisko-iaf ' s°dniki so že izpustili na Ce ip0 svobodo manjše obtožen-Vrg)' a?aHia, Antonellija, Lefeb-odBr!.ni Pa še znano, ali bo kdo kum6°tVaacl|-V ZDA po P0P°lno do" idiaj t*ern°krščanskem kongresu Vedat' kesedo socialisti. Po-Predló morai°i ali sprejemajo Rt) jn9p. 0 novem dialogu med tirign; S*' O tem pa so seveda «taii j? deljena. Medtem ko pri-b^žno ®. Martina menijo, da te lo teSn ' °^siajajo, čeprav so ze-V ip. ®' i'h Lombardi odklanja ^enu «alternative». *1® v žr,ev fašističnega nasi-^aston»'1 anu: rn'ada desničarska bi|a |,„Ca .sta Predvčerajšnjim u-ker jy rPal 16-letno prijateljico, "Metila i6’ K? s,a i° pretepala, dica, i.-5 SVor cv>ljenjem». Mo-^d^nala' >Sta. ie za 2aPahi, sta *as,iše *°I z'°i\n po večurnem hištvg, JU na državnem pravd- ze se spet stiskajo okoli PSI. Že januarja, ko je De Martino odprl krizo, je bilo jasno, da hoče PSI igrati samostojno vlogo med komunistično opozicijo in vlado Moro - La Malfa, ki je zadala nemalo udarcev delavskemu gibanju. Tokrat je spet vrsta na socialistih. KD si je «zaslužila» nekaj oddiha na račun očetovske figure Zaccagninija, komunisti previdno molčijo in dejansko puščajo KD, da dvori levici, tudi na nekaterih «čudnih temah», kot bi lahko bila odložitev upravnih volitev ali «bizantinska» rešitev problema splava, kajti resnost krize dopušča velikim strankam, da se izogibajo neposrednih trčenj. Tako je, torej, spet vrsta na socialistih, ki so na svojem kongresu pustili tudi nekaj manevrskega prostora v okviru dvoumnih kratkoročnih perspektiv. Toda PSI je stisnjena med «alternativo», ko ni po godu KPI in «smrtnim objemom» s KD, ki se preveč prilizuje, da bi ji kazalo povsem verjeti. Bettino Craxi je prvi, ki je sprejel^ poziv viharnega kongresa KD: «Če hoče KD govoriti z nami, kaj naj storimo? Naj se obrnemo vstran?» In nadaljuje: «Toda kakšni so pogoji za ponovno zbliževanje?» O-dločneje, seveda, odgovarja Riccardo Lombardi, ki meni, da se morajo socialisti tudi danes obračati po kompasu' «alternative». «Ne govorite mi o novih obrazih in čisti pameti! Zaccagnini ima čisto vest, in to čislam, toda proti KD. Morda bi bilo bolje, če bi zmagal Forlani: demokristjani bi ostali taki, kot so, a brez figovega peresa.» Kaj je torej novega, po Lombardiju, v KD: «njena notranja kriza» in dodaja, «toda ni prav, da to krizo plačuje cela Italija». Cicchitto je še prilil olja na ogenj: «Levičarska alternativa demokristjanom je še veljavna, tudi po njihovem kongresu.» Drugače misli Labriola, ki naj bi tokrat nastopal kot glasnik De Martina: «Ni mnogo pozitivnih e-lementov v KD, a niso drugotnega pomena.» Gotovo pa je, za La-briolo, eno: «Konservativne sile v KD so bile v glavnem poražene. KD zamenjuje svoje ljudi, odpoveduje se svojemu hinavstvu.» Tudi «Avanti» piše, da je izvolitev Zaccagninija «pozitivno dejstvo», toda socialisti modrujejo tudi tako: «V vladi sedijo sami generali Cadorna, ki blodijo ob svojem Kobaridu in he vedo poti do Piave.» Zaključek za Labriolo je zato dovolj konkreten: «Kaj lahko previdno storimo, bodo povedali prihodnji meseci. PSI je proti odlaganju volitev in nasprotuje spletkam, da bi se izognili referendumu brez zakona o splavu. Nič ni konkretnega danes, vlada pa o-staja pri svojem ter skuša v finančnem viharju zamrzniti naše gospodarstvo.» Moro naj se zato ne briga za socialiste. «Prej naj spravi k pameti svoje ministre.» Toda kako? preiskave, v okviru parlamentarne komisije, zavlekla v nedogled in bi jih torej morali tako ali drugače izpustiti na svobodo. Tanassi, seveda, ni v idealnem političnem položaju. Medtem ko je njegov bivši kolega, demokristjan Luigi Gui, od vsega začetka zahteval, naj gredo sodniki stvari do dna in vztrajno zatrjeval svojo nedolžnost ter si tako pridobil zaupanje svoje stranke (KD ga je potrdila v vsedržavni svet), pa je Tanassi bil poražen in osamljen tudi politično. Najprej je, prav na krilih škandala «Lockheed» izgubil kongres stranke in politično krmilo, sedaj pa je novi tajnik, senator Saragat, motiviral prav z odnosom Tanassija do škandala izključitev celotne struje iz vodilnih organov PSDI. Saragat je najprej formalno poudaril, da je prepričan v Tanas-sijevo «nedolžnost», v isti sapi pa je Tanassiju očital, da se ni umaknil s politične pozornice, «kakor Gui» in tako dejansko spravil v zagato celotno stranko. Edina rešitev je, po Saragatovem mnenju, da se Tanassi in vsa njegova struja (tu so .se Orsello in njegovi razburili) umakne iz vodstva stranke. Toliko o političnih zapletljajih v socialdemokratski stranki. Toda «škandal Lockheed» ne zadeva samo politično afero. Italijanska vlada je, na primer, prav te dni sklenila sporazum z ameriškimi o-blastmi, ki so obljubile, da bodo sodelovale pri preiskavi. Teorično bi torej dr. Martella lahko odpotoval v ZDA in zaslišal nekatere izmed glavnih prič «afere Lockheed», a mu to zaenkrat onemogoča procedura, po kateri je v trenutku, ko je izbruhnilo na dan ime poslanca Tanassija, vsa zadeva prešla v roke preiskovalne komisije parlamenta. Ta izjava je izredno resna, kajti Lefebvre poudarja, da gre za dva primera. Nasprotno pa je molčeč general Fanali. V svoji izjavi tisku, takoj po osvoboditvi, zagovarja nakup letal «hercules» in poudarja (da bi to vedel pravi naslov), da on ni spregovoril o nikomur. «Sodniku sem govoril o sebi, ne pa o drugih ljudeh.» Toda vrnimo se k prof. Antoniu Lefebvreju, bratu legalnega zastopnika ameriške družbe «Lockheed» v Italiji, ki je sedaj neznano kje v tujini. Antonio Lefebvre je v svoji izjavi tisku najprej potrdil, da gre za podkupovanje. «Brez smisla je tajiti,» poudarja in poziva brata, naj ne molči več. Brata poziva, naj pove resnico' in torej prekliče svoje pismo, na o-snovi katerega je dr. Martella moral poslati dokumentacijo preiskovalni komisiji. «S svojim pismom je moj brat hotel odložiti stik med italijanskimi sodniki in ameriškimi preiskovalci,» prav Antonio Lefebvre, «hotel je zamešati štrene, prikriti dejanske krivce.» Ob tej izjavi se torej vzbuja nov sum. Antonio Lefebvre trdi, da sta denar prejela «ministrov brat» in pa «blagajnik struje». Kaj pa, če oba (brat: in blagajnik) nista poslanca? V takem primeru, bi morala preiskovalna komisija vrniti vso dokumentacijo rednemu sodstvu. Sodna preiskava bi torej lahko spet stekla. Komisiji bi ne smelo biti težko ugotoviti, kakšen je položaj morebitnih bratov ministrov Tanassija in Guija oziroma blagajnikov prizadetih struj Kultyrqi dfjpi je za to priložnost sprejel številne predstavnike kulturnega in družbeno-političnega življenja iz matične domovine, predstavnike krajevnih ustanov in demokratičnih političnih sil, predstavnike slovenskega zamejskega kulturnega ter javnega in političnega življenja, pa seveda na stotine zvestih obiskovalcev in prijateljev našega gledališča s Tržaškega, Goriškega in Beneške Slovenije. Tisti, ki se vabilu gledališča niso mogli odzvati, so poslali pismene pozdrave, čestitke in voščila. Med uglednimi gosti iz matične Slovenije so bili član predsedstva SRS in predsednik SZDLS Mitja Ribičič, član predsedstva SRS a-kademik Josip Vidmar, podpredsednik skupščine SRS inž. Jože Logar, člana CK ZKS dr. Boris Majer in Rado Močilnik, predsednik skupščine kulturne skupnosti SRS Miloš Poljanšek, predsednik repub- liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuaiiiitnimiiiiiimiiimimiiiiiiiiimiiiiiiriiiiimiiitiiiiii JUTRI V POSLANSKI ZBORNICI Nadaljevanje razprave o prekinitvi nosečnosti KD se mora odločiti, ali za nov zakon, ali za referendum RIM, 27. — V ponedeljek bodo v poslanski zbornici nadaljevali z razpravo o prekinitvi nosečnosti in bodo kmalu začeli obravnavati posamezne člene. Zato je v zadnjih dneh dejavnost okrog tega vprašanja zelo živahna, zlasti pa so aktivni demokristjani, ki ne vedo še, kako bi se po eni strani izognili odkritega stališča do prekinitve nosečnosti, po drugi pa referenduma, ki bi jih postavil v nevaren položaj. saj se zavedajo, kakšne posledice je imela krščanska demokracija po porazu o referendumu o razporoki. O prekinitvi nosečnosti in o stališču demokrščanskih parlamentarcev bodo ponovno razpravljali v ponedeljek tudi v okviru odbora demokrščanskih poslancev in izvedencev, Id ga je imenoval načelnik poslanske skupine Piccoli, da proučijo to vprašanje, preden začnejo v zbornici razpravljati o posameznih členih zakonskega osnutka. Razprave v odboru se bo udeležil tudi tajnik stranke Zaccagnini. Na zadnjem sestanku odbora niso dali nobenega stvarnega predloga. Nekateri demokrščanski poslanci pa so izjavili, da želi sedaj krščanska demokracija stvarno soočenje z laičnimi silami, da bi preprečila referendum, hkrati pa namerava dati nekatere predloge za spremembo zakonskih členov, ki pa jih laične stranke že sedaj zavračajo. Dejstvo je, da je vodstvo krščanske demokracije prepustilo odločitev' b Stališču do zakona o prekinitvi nosečnosti parlamentarnim skupinam stranke Te bodo morale v najkrajšem času odločati, ali bodo nadaljevale razpravo z laičnimi strankami, da najdejo dogovor, sprejmejo primerni zakon in s tem preprečijo referendum, ali pa, če bodo demokristjani vztrajali na svojem dosedanjem stališču, da je prekinitev nosečnosti «kaznivo dejanje», bo referendum neizbežen. O tem piše jutri v genovskem dnevniku «Lavoro» član vodstva PSI Vittorelli, ki pravi, da je treba vzeti na znanje dobro voljo nekaterih demokristjanov, ki bi želeli preprečiti čelni spopad na referendumu o prekinitvi nosečnosti. Vittorelli pravi, da se mora krščanska demokracija odločiti za zakon, ki bo jamčil svobodno odločitev in brezplačno zdravstveno oskrbo, kar zahteva laična večina v državi, ali pa imajo laične sile pravico, da na referendumu poudarijo svojo zahtevo, če pa bo prišlo do referenduma, pripominja Vittorelli, se bo treba dogovoriti, da se to vprašanje zdramatizira in da se omogoči vsakemu državljanu, da se mimo odloči po svoji vesti. RIM. 27. — Na pobudo radikalne stranke bodo s 1. aprilom začeli pobirati podpise za zakonski predlog na ljudsko pobudo o ukinitvi klerikalnih, fašističnih, militarističnih in avtoritarnih zakonov, ki ga bodo poslali predsedniku poslanske zbornice Pertiniju pred koncem aprila. Zakonski osnutek se izrecno sklicuje na «zakon Reale», ki je po izjavi tajnika radikalne stranke Spadac-cie povzročil že 27 mrtvih med malimi goljufi in tatiči. liske komisije za kuituro Andrej ’ Ujčič, akademik in dramaturg dr. Bratko Kreft, tajnik ZKPO Martin Zakonjšek, predsednik Združenja slovenskih dramskih gledališč Sergej Vošnjak, predstavnik Združenja jugoslovanskin dramskih umetnikov Stevo Žigon, glavni direktor slovenske RTV Janez Vipotnik, zastopniki skoraj vseh slovenskih gledališč in številni ugledni slovenski gledališki igralci, režiserji, glasbeniki in drugi. Jugoslovanski generalni konzulat v Trstu so zastopali generalni .konzul Ivan Renko, ter konzula Srečko Kovačič in Marinko Kosor. Tržaško občino je zastopal sam župan inž. Marcello Spaccini, prisotni so bili tudi nekateri župani slovenskih občin, predstavniki pokrajine in dežele (predsednik deželnega odbora Comelli in deželnega sveta Pittoni sta poslala pismene čestitke in voščila), predstavnik prefekture dr. Pino, deželno italijansko gledališče Teatro Stabile je zastopal njegov umetniški direktor Nuccio Messina, prisotni so bili nadalje številni izvoljeni slovenski predstavniki v deželnem, pokrajinskem in v občinskem svetu, predstavniki nekaterih demokratičnih strank, predsednik SKGZ Boris Race in predstavniki slovenskih kulturnih ustanov v zamejstvu ter Enotnih sindikatov, dolgoletni predsednik začasnega upravnega odbora za Kulturni dom dr. Frane Tončič in še mnogi drugi, katerih nam ni mogoče poimensko navajati. Svečanost je začel otroški pevski zbor «Kraški slavček» iz Nabrežine, ki je pod vodstvom prof. Radoviča zapel Gobčevo «Lepo je v naši domovini» in Apihovo «Bile-čanka», nato pa je z odra, na katerem so se zbrali tudi člani u-metniškega in tehničnega ter u-pravnega ansambla SSG, spregovoril predsednik upravnega sveta SSG prof. Josip Tavčar, katerega govor navajamo v povzetku. Slavnostni govor prof. Josipa Tavčarja Slovensko gledališče v Trstu je bilo že od vsega začetka odraz in in izraz boja za enakopravnost slovenske umetnosti in kulture na tem etnično mešanem področju — je dejal v začetku svojega govora predsednik upravnega sveta SSG prof. Josip Tavčar — in kar je manj znano, a vendarle nadvse pomembno, tudi odraz in izraz socialne potrebe našega zapostavljenega in izkoriščanega delovnega ljudstva po večjih pravicah in boljših življenjskih pogojih. Ni namreč zgolj naključje, da se leta 1848 ustanovljeno «Slavjansko društvo» v svojem narodnobuditeljskem programu opira še posebno na gledališke uprizoritve, kot ni zgolj naključje, da so se prve zavedne skupine slovenskih delavcev v Trstu in Gorici leta 1905 organizirale v društvu, ki so ga imenovale «Ljudski oder». Gledališka umetnost je v ospredju vseh manifestacij naše kulturne prisotnosti na tem ozemlju, saj se ob njej in njeni opori beležijo vse glavne etape našega kulturnega napredovanja in politične afirmacije. Brez «Ljudskega odra» si v Trstu ne moremo predstavljati usta- i novitve «Dramatičnega društva», zgraditve Narodnega doma, nastanka «Višjega kulturnega sveta», «Igralske skupine IX. korpusa» med NOB in «Slovenskega narodnega gledališča» po zmagi nad fašizmom. Drugače povedano — je dejal prof. Tavčar — je bilo naše gledališko življenje tako tesno povezano • političnim, da ni moglo samostojno zablesteti kot v prestolnici Slovenije. Toda prav zaradi tega so njegove korenine pognale globlje v narodu in iz njega črpale pristnejše in močnejše sadove. Jubilej, ki ga danes obhajamo — je nadaljeval prof. Tavčar — je torej praznik ne samo naše gledališke ustanove, marveč vsega našega naroda v Italiji, kot so bili vsi naši uspehi in neuspehi v teku naše dolge zgodovine uspehi in neuspehi slehernega zavednega Slovenca na teh tleh. Odgovornost, ki jo nosimo in so jo naši predhodniki vedno nosili pri vodenju našega gledališča, presega zaradi tega o-kvir gledališkega dejstva kot takega, in sega na skoraj vsa področja naše manjšinske dejavnosti. Bremena, ki jih v zvezi s to veliko odgovornostjo moramo prenašati so zelo težka in še zlasti v teh zadnjih 30 letih bi nam najbrž večkrat klecnila kolena pod njihovo ogromno težo, če bi nam z velikim razumevanjem in toplo ljubeznijo ne priskočila na pomoč matična domovina. Toda tudi najhujše krize v preteklosti nam niso preprečile, da ostanemo zvesti našemu ljudstvu in ■ njegovi kulturi in da v njegovem imenu orjemo ledino v odnosih med Jugoslavijo in Italijo, zakaj neizpodbitno je zgodovinsko dejstvo, da so naši ljudje na tem ozemlju vedno pojmovali svoj obstoj kot vezni člen med slovanskim in romanskim svetom, če jih večinski narod ni razumel, je bilo bržkone samo zaradi tega, ker je slabo tolmačil njihovo željo po enakopravnosti. In v duhu prijateljstva na enakopravni osnovi — je poudaril prof. Tavčar — je naše gledališče delovalo od vsega začetka. Od vsega početka se je namreč trudilo, da bi dokazalo, da je jezik poezije en sam in da ga lahko vsi razumejo, če vsaj trenutek odmislijo osebne materialne koristi in mitične predsodke. Prof. Tavčar je nato govoril o uveljavljanju naše gledališke dejavnosti v italijanski kulturni in zlasti gledališki javnosti in o tem, kako je v začetku šestdesetih let postalo važen činitelj ne samo naše kulture v zamejstvu, marveč tudi politike prijateljskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Tako je dozorel predlog za ustanovitev Stalnega slovenskega gledališča, ki naj bi ga po obstoječih predpisih, veljavnih za stalna gledališča, vzdrževale krajevne ustanove skupaj z ministrstvom za javne prireditve. Podpisan je bil sporazum med strankami tedanjega levega centra in začel se je postopek za publicizacijo naše gledabške hiše. Prof. Tavčar je nato opisal ovire, ki so onemogočile, da bi popolna publicizacija našega gledališča postala stvarnost in pri tem poudaril, da je postalo očitno, da ne zadostuje dobra volja samo nekaterih, pa čeprav vodilnih osebnosti v italijanskem kulturnem in političnem življenju, da se rešijo naši manjšinski problemi in v tem okviru tudi vprašanje našega gledališča. Zato so potrebni še drugi pritiski ne samo z naše strani, temveč in v tem zgodovinskem trenutku morda predvsem s strani širše italijanske javnosti in krajevnih ustanov, da se končno od rimske vlade doseže, da izpolni svoje obveznosti. Zaradi tega odnosa do naših potreb in do naših upravičenih zahtev, se celo usoda te jubilejne sezone postavlja na kocko, kot se postavlja na kocko usoda mnogih drugih prav tako važnih problemov, ki zadevajo življenje nas Slovencev v Italiji. Kar pa nas v tem izredno kritičnem položaju tolaži — je poudaril prof. Tavčar — je samo to, da je na naši strani vsa slovenska in jugoslovanska javnost skupaj z vedno večjim številom naprednejših političnih in kulturnih sil v naši deželi in tudi v ostalih, predelih italijanske države. Tolaži nas končno podpis osimskega sporazuma, ki je nedvomno mnogo več kot priložnostni dogovor za reševanje trenutnih sporov ali sodelovanje na omejenem področju slučajnih skupnih interesov. Zato še vedno verjamemo v prihodnost našega življa v Italiji in v prihodnost našega gledališča, ki je z njim tako tesno povezano — je dejal prof. Tavčar. V nadaljevanju svojega govora Je (Nadaljevanje m zadnji strami Pnmorikl’dnevmfc TRŽAŠKI DNEVNIK 28. marca 197è NEDOPUSTEN PRITISK V ZVEZI S POSTAJALIŠČEM Načelnik mejne carinarnice grozi repentabrski občini s komisarjem Konzorcij za gradnjo avtoporta namerava v kratkem odpreti gradbišče brez vsakega dovoljenja V torek, 23. t.m., se je sestal odbor repentabrske občine. Med drugim je bil sprejet predlog zgoniške občine, da se med občinama ustanovi konzorcij za vzpostavitev redne prevajalske službe. Poleg normalne upravne problematike se je moral odbor soočiti tudi z neprijetnim dogodkom, ki se je pripetil prejšnjo soboto na mejnem prehodu pri Fernetičih, ko sta načelnik konzorčialnega tehničnega urada geom. Cosma in odbornik za javna dela Kutin uradno obiskala načelnika carine pri Fernetičih dr. Cefala. Odbornik Kutin in geom. Cosma sta po nalogu odbora in župana stopila v stik z vodjo carine pri Fernetičih in ga vprašala za predhodno mnenje o možnosti zgraditve stavbe za higienske naprave ob mejnem prehodu. Stavba je že obstajala leta 1950 in so jo pozneje porušili, ko so zgradili carinske urade. Nenadoma je načelnik carine s sarkastičnim tonom vprašal geom. Cosmo, ali je občina Repentabor za to, da se zgradi tovorno postajališče pri Fernetičih. Ker je bilo vprašanje neumestno, nista geom. Cosma in odbornik Kutin niti odgovorila. Tedaj je dr. Cefalo dobesedno vzrojil nad občinskim geometrom in mu ukazal, naj odide iz’ urada. Vprašal ga je, koga predstavlja. Ne da bi pričakoval odgovor, je kričal: «Vam bomo že pokazali,» «tukaj u-kazujemo mi,» «poslali vam bomo komisarja.» Občinski odbor je strogo obsodil tako ravnanje državnega funkcionarja in njegovo nedopustljivo vmešavanje v suverenost občine in njeno avtonomijo. Geometer Cosma in odbornik Kutin sta namreč uradno zastopala občino in sta se tudi v tem smislu predstavila šefu carine. Kako je mogoče, da državni uslužbenec grozi s komisarjem demokratično izvoljeni upravi. Odbor je poslal protestno pismo pristojnim carinskim oblastem in političnim silam. nad zadržanjem podjetja Morfeo -Farsura. Kot je znano, je le-temu Konzorcij za izgradnjo avtoporta pri Fernetičih zaupal gradbena dela, ne da bi repentabrska občina izdala potrebno gradbeno dovoljenje. Podjetje je pisalo županu dr. Colji in sporočilo, da misli v kratkem postaviti barake za delavce in vse drugo, kar je potrebno za začetek del. Podjetje trdi, da ni za to potrebno nobeno dovoljenje. Župan je o tem poročal odboru in obsodil tako delovanje podjetja. Župan je tudi izjavil, da bo prijavil sodišču vsakogar, ki bi skušal na nezakonit način začeti katerokoli delo pri postajališču. • Občinski zgodovinski in umetnostni muzej v Ul. Cattedrale 15 in grobišče bosta zaprta zaradi popravil od jutri do ponedeljka, 12. aprila. Adele Faccio ponovno prijavila državnega pravdnika dr. Coassina Predsednica radikalne stranke A-dele Faccio je spet vložila vlogo ministru za sodstvo Bonifaciu z zahtevo po disciplinskem postopku, ker namestnik državnega pravdnika dr. Coassin ni odredil preiskave sedeža fašistične organizacije Fronte della gioventù, ki je oddaljen le sto metrov od kraja, kjer so pred nekaj dnevi napadli tri radikalce, od katerih je bil eden hudo ranjen. iimiiiimmiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiii S SINOČNJE SEJE DEVINSKO-NABREŽINSKEGA OBČINSKEGA SVETA Z glasovi KPI, PSI in SSk odobren proračun za 1976 Slovenska skupnost s svojo odločitvijo ne namerava nakazati nove večine, ampak želi omogočiti občinskemu odboru, da nadaljuje z začetim delom Z glasovi KPI, PSI in Slovenske skupnosti je devinsko - nabrežinski občinski svet sinoči izglasoval proračun za leto 1976; proti so glasovali svetovalci KD in MSI, vzdržal pa se je socialdemokrat Zanevra. V glasovalni izjavi je Zanevra u-godno ocenil dosedanje delo občinske uprave in v pričakovanju nadaljnjega dela izjavil, da se bo vzdržal. Terčon (Slovenska skupnost) je naglasil odgovornost, ki jo ima KD za to, da niso bile uresni-Župan je tudi izrazil začudenje | cene obveze levosredinske koalici- SINOČI JE NASTOPILO DESET ZBOROV V Dolini izreden uspeh revije «Primorska poje» Občinstvo je do zadnjega kotička napolnilo prostorno telovadnico Izreden uspeh revije. ^Primorska poje» v Dolini: velika množica je dobesedno natrpala prostorno dolinsko telovadnico in z navdušenjem sledila zelo dobremu izvajanju zborov «Slavec» iz Ricmanj, moškemu zboru iz Divače, «Fantom izpod Grmade.), mešanemu zboru «Lipa» iz Bazovice, 'moškemu zboru «Si mon Gregorčič» iz Kopra, mešanemu zboru iz Divače, moškemu zboru «Venturini» od Domja, mešanemu zboru «Prešeren» iz Boljunca, Tržaškemu partizanskemu pevskemu zboru in «Oktetu» iz Pivke. Prireditev, ki jo prirejata Slovenska prosvetna zveza in Zveza pevskih zborov Primorske, je bila pod okriljem dolinske občine in koordinacijskega odbora prosvetnih društev iz Brega. Revijo je s pozdravnim govorom o pomenu njenega izvajanja otvoril Mirko Kapelj, v imenu dolinske občine pa je pozdravil odbornik Drago Ota. nem svetu univerze in v upravnem svetu podporne univerzitetne ustanove, je potekal povsem normalno. Volilo je nekoliko manj volivcev kot v petek, tako, da je skupno število upravičencev naraslo na 1730, kar je približno 15 odstotkov, študentje so volili v desetih volilnih sedežih in sicer v štirih v Trstu, nato pa še v Gorici, Vidmu, Pordenonu, Tolmeču in Tržiču. Volitve se zaključijo danes ob 14. uri. je do slovenske manjšine; dejal je, da je sedanja uprava pokazala dobro voljo in namen, da s sodelovanjem vseh skupin ustavnega loka načrtuje nadaljnje delo. Ker je v tej občini taka uprava edina možna, je zato krajevna sekcija Slovenske skupnosti sklenila, da glasuje za proračun, kar pa še ne pomeni na-kazanja nove politične linije, za kar je pristojen edino strankin občni zbor. Pase (KD) je napovedal glas proti proračunu, predvsem z utemeljitvijo, da uprava ni delovala po smernicah, ki si jih je zadala ob izvolitvi. Colja (PSI) je naglasil, da je bil program sestavljen s široko demokratično osnovo, in napovedal glas za proračun, za kar se je izjavil tudi predstavnik KPI Gabrovec. Pred glasovanjem je župan škerk podal daljšo izjavo, v kateri je naglasil velik pomen soočenja s strankami ustavnega loka, ki se je zaključilo prav z izdelavo zaključnega programskega dokumenta, škerk je še naglasil, da je treba Slovenski skupnosti priznati velik čut za odgovornost, ko se ji odločila, da bo s svojim glasom omogočila odobritev proračuna in nadaljevanje sedanje uprave. S tem je ta politična skupina ponovno dokazala svojo pomembno vlogo, ki je prišla do izraza tudi ob izvolitvi sedanjega občinskega odbora, škerk je ob koncu naglasil, da občinski odbor izraža željo, da bi Slovenska skupnost prevzela neposredne odgovornosti v vodstvu občine. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA sklicuje 21. REDNI OBČNI ZBOR danes, 28. marca, ob 9. uri v Dijaškem domu v Trstu, Ul. Ginnastica 72 Šlevilo volivcev je naraslo na 15 odst. Tretji dan volitev na univerzi za študentske predstavnike v uprav- omiimmiii.......mimmi..........,,,,,,,,,,,,,,,,,,IMIIiiii,i,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiimiiiimiiiiiimiiiiiimmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim?!iiuniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir Izšel je nov roman tržaškega pisatelja Milana Lipovca: «LESENO JADRO» Tržaška knjigarna Ob jutrišnji seji Sindikata slovenske šole Kot je bilo sporočeno, bodo na dnevnem redu jutrišnje seje Sindikata slovenske šole zelo važna vprašanja, kot so vprašanje deželnega slovenskega šolskega okraja, občni zbor sindikata, enoten koordinacijski odbor slovenskih šolskih svetov in še posebej vprašanje prepovedi slovenskega ppšolskega pouka v Ukvah. Da bi prišlo do temeljite razprave o vprašanju pošolskega pouka v Ukvah, bodo na seji verjetno tudi prizadeti. Sindikat namerava preučiti morebitno možnost, kako bi prišlo do kazenske prijave proti pristojnim šolskim oblastem, ki so zakrivile opustitev uradnih dolžnosti ali zakrivile zlorabo oblasti. Ker gre za zelo važna vprašanja in za zadnjo sejo pred občnim zborom, prosimo odbornike, da se jutrišnje seje, ki se bo začela ob 18. uri, točno udeležijo. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kultuuni dom 30 let neprekinjenega delovanja JOSIP TAVČAR IGORJU UGAJA BACH Igra v dveh delih Krstna uprizoritev Glasbena oprema Anton Natek Majda Križaj e va Demetrij Cej Jože Babič Marija Vidauova JOŽE BABIČ Lektor Scena Kostumi Režija Popravki KPI k deželnemu načrtu Svetovalska skupina KPI v deželni skupščini je v zvezi z deželnim j načrtom za štiriletje 1976-79 predlo- ' žila vrsto popravkov k besedilu u-streznega zakona, o katerem bo deželni svet zaključil razpravo na jutrišnji seji. Komunisti konkretno predlagajo, naj se v štiriletju 1976-79 namenijo posameznim področjem naslednja sredstva: prometu 5,6 milijarde (2,4 milijarde v letošnjem letu), zdravstvu, šolstvu in mladini 15,6 milijarde (v letošnjem letu 7,4 mil.), kmetijstvu in gorskim skupnostim 135,7 milijarde (letos 14 mil.), stanovanjski gradnji 19,2 milijarde (letos 16,6 mil.), industriji 350 milijonov, zadružništvu 1,2 milijarde, (letos 0,45 mil.), obrtništvu 1,5 milijarde lir (letos 0,95 mil.): skupno 179,3 milijarde, od tega v letošnjem letu 41,9 milijarde lir. petek, 2. aprila, ob 20.30 — ABONMA RED A — premierski. soboto, 3. aprila, ob 20.30 — ABONMA RED B — prva sobota po premieri, nedeljo, 4. aprila, ob 16. uri — ABONMA RED C — prva nedelja po premieri. Gledališča • Tržaška prefektura obvešča, da pripravlja izpit za izdajo dovoljenj za strokovno vzdrževanje zasebnih dvigal. Ustrezne prijave na izpit morajo prispeti na prefekturo do 31. maja letos. Razpis izpita je na voljo pri vseh občinskih upravah tržaške pokrajine. Ob prvi obletnici smrti DUŠANA ČERNETA bo v glavni dvorani Slovenske prosvete v Trstu, Donizettijeva ulica 3/T, jutri, v ponedeljek, ob 20.15 SLOVESNA PODELITEV NAGRADE iz sklada, imenovanega po pokojnem uglednem narodnoobrambnem delavcu. SLOVENSKI KLUB V torek, 30. marca, ob 20.30 bo predaval dr. RAJKO PAVLOVEC iz Ljubljane Tema predavanja: « Sprehod skozi milijone let naše zemlje » ki ga bodo bogatile številne skioptične slike. VABLJENI Zadruga «PLANINSKI DOM MANGART» vabi na OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 2. aprila, ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani. Ul. Geppa 9. Odbor Danes, NEDELJA, 28. marca JANEZ Sonce vzide ob 5.52 in zatone ob 18.28 — Dolžina dneva 12.36 — Luna vzide ob 4.35 in zatone ob 16.33. Jutri, PONEDELJEK, 29. marca CIRIL Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 14,6 stopinje, najnižja 5,5, ob 19. uri 12, zračni pritisk 1027,5 narašča, vlaga 72-odstotna, nebo jasno, brez vetra, morje mimo, temperatura morja 8,4 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 27. marca se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 19 oseb. UMRLI SO: 93-letna Francesca Wichert. 65-letni Santo Marzi, 81-letna Maria Koren vd. Pertot, 72-letna Maria Sossa vd. Vardabasso, 68-letm Celso Giurco. 79-letna Antonia Pomasan, 68-letni Josip Comari, 75-letna Valeria De Marchi vd. Gherlani, 67-letni Maksimiljan Hmeljak, 88-letna Beatrice Rosa, Včeraj-danes ZAMZ SO NAJBOLJŠI! REALTONE “\C NOVUS SANYO ELEKTRONSKI RAČUNALNIKI ZA VAŠO POROKO ... «FOTOGRAFIA» EGON Oglasite se pravočasno Telefon 793-295 TRST, Ul. Orianl 2 (Barriera) 75-letna Gisella Millo vd. Fonta-not, 66-letna Lucia Vaccarino, 75-letni Luigi Busatto, 63-letni Stanislao Krammerstetter, 73-letna A-malia Racman vd. Fonda, 76-letna Angela Volpe vd. Tommasini. 88-letna Arna Lah vd. Bardacci, 76-let-ni Antonio Bonassin, 73-letna Carolina Bandi vd. Bandi. OKLICI: uradnik Fabio Bandi in blagajničarka Alida Lubiana, uradnik Walter Fachin in uradnica Bian-camaria Martinuzzi, mehanik Guerrino Razem in uradnica Norma Krizmancic, cestar Tullio Bertolucci in uradnica Vanda Roghi, karabinjer Biagio Civilla in šivilja Cosima De Fabrizio, uradnik Flavio Pieroni in uradnica Marta Andreja-sic, mehanik Silvio Gotti in delavka Erminia Bellina, zdravnik Leonardo Antonini in zdravnica Fiorella Ma-lusà, glasbenik Edoardo Meola in trg. pomočnica Lucia Pinto, uradnik Arturo Devescovi in uradnica Adriana Dessanti, pomožni strojnik Roberto Verbini in trg. pomočnica Liliana Sirotic, delavec Luciano Ceschie in gospodinja Dora Ragu-sin, delavec Fulvio Franco in u-radnica Lina Cattunar, pristaniščnik Flavio Ceschia in gospodinja Giuliana Strauss, gradnik Giorgio Zil- le in uradnica Maria Vittoria Carne-molla, pomožni bolničar Umberto Marchio in modna risarka Elizabeth Rummo, upokojenec Riccardo Wei-bel in gospodinja Berta Arrisi, natakar Lucio Rota in trg. pomočnica Adriana Buiessi, elektr. varilec Istok Vižintin in knjigovodkinja Nadia Lozej, geometer Franco Merig-gioli in knjigovodkinja Fiorenza Degrassi, delavec Mario Bani in trg. pomočnica Mirjana Lakič. trg. pomočnik Franco Bortolussi in trg. pomočnica Ivana De Ros, trgovski potnik Maurizio Glavina in uradnica Patrizia Masotti, uradnik Guido Giannini in uradnica Eliana Koscica, delavec Erminio Deluca in gospodinja Dorica Marijasic, inštalater Mario Zecchin in natakarica Antonia Corbatto, upokojenec Antonio Cesareo in gospodinja Edda Ghersevich, delavec Carmine Gra-nozio in gospodinja Margherita Stanghellini. avtoličar Fulvio Orel, in trg. pomočnica Vincenza Degen-naro, pristaniščnik Žarko Ban in uradnica Dora Žagar, učitelj Claudio Rossil in univerz, študentka Angela Centi, uradnik Manlio Venturini in uradnica Renata Bartole. DARILA Presenetljivo velika izbira UR in ZLATNINE — ZLATO 18/750%o — Velika izbira ur «SEIKO» — Posebni popusti. Urama in zlatarna LAURENTI Trst - Trieste - Largo Santorio 4 DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Alla Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustìzia, Trg Libertà 6; Alla Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 - Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Piccio-la, Ul. Oriani 2; AU’Annunziata, Trg Valmaura 11. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM • INADEL • ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje - Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; žavlje: teL 213-137; Milje: tel. 271-124. LOTERIJA BARI 72 58 12 37 56 CAGLIARI 67 41 17 36 71 FIRENCE 60 53 58 15 29 GENOVA 7 38 6 71 52 MILAN 36 12 30 47 53 NEAPELJ 58 77 22 82 74 PALERMO 2 16 8 67 76 RIM 54 28 47 7 27 TURIN 81 2 16 64 10 BENETKE 67 7 39 19 74 ENALOTTO 2 2 X IX X 1 X 2 2 2 1 KVOTE: 12 točk - 18.292.000; 11 točk - 442.500; 10 točk - 32.600 lir VERDI Danes ob 16. uri ponovitev Verdijeve opere «I due Foscari» v premierski izvedbi. ROSSETTI Danes ob 16. uri «red II. nedelja» Goldonijev «Il Campiello» v izvedbi ansambla Piccolo Teatro di Milano. Režija Giorgio Strehler. . AVDITORIJ Danes ob 16. uri Compagnia Alfonsi - Lupi predstavlja Ibsenovo «Gospo z morja». Režija Paolo. Todi-sco. Veljajo odrezki Rassegna. Abonenti imajo 30 in 20 odst. popusta. Zadnja predstava. Od 31. marca do 4. aprila La Cooperativa Sociale Gli Oziosi predstavlja: «Il giudizio universale dei Re, Profezia Sanculotta, seguirà una brillantissima farsa». AKADEMIJA ZA GLASBO V LJUBLJANI GLASBENA MATICA TRST V sredo, 31. marca, v dvorani «J. Gallus», Ul. R. Manna 29 KONCERTNI VEČER SVETO GRGIČ - rog Diplomski nastop (razred doc. J. Falout) SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE Revija «Primorska poje 1976» SEŽANA: danes, 28. marca, ob 16. uri v osnovni šoli. Kino IVAN SANCIN - bas Pri klavirju prof. NADA OMAN Vljudno vabljeni! Vstop prost! SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Izredna ponovitev DARIO FO BURKAŠKI MISTERIJ (Mistero buffo) Burkasta štorija v dveh delih Prvič v slovenščini Danes, 28. marca, ob 18. uri v dvorani PD «I. Cankar», Ul. Montecchi C. SPD I. GRUDEN - NABREŽINA prireja SLOVENSKI KULTURNI VEČER ob 100-letnici Cankarjevega rojstva Na sporedu so samospevi, recitacije, nastopi moškega in dekliškega zbora I. Gruden ter violinista Črtomira šiškoviča. Prireditev bo danes, 28. marca, ob 17. uri v društveni dvorani. VLJUDNO VABUENI La Cappella Underground 11.00, 17.00, 19.00 «L’uomo dai 5 palloni». Igrata M. Mastroianni in U. Tognazzi. Ariston matineja 10.00-11.30 «Silve-ster’s story», barvna risanka. Ariston 15.30 «Quanto è bello lu morire accise». Mignon 13.30 «My fair lady», barvni film za vse. Grattacielo 15.00 «Lezioni private». Carol Baker, Fehmi Benussi, Carlo Giuffrè. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice matineja 10.00—11.30 «Ehi... gentleman, Joe frega il morto e spara al vivo». Fenice 15.30 «L’uomo che volle tesi re». Igrata Sean Connery in Michael Caine. Excelsior matineja 10.00—11.30 «L’allegra brigata di Tom e Jerry», barvna risanka. Excelsior 15.30 « Culastrisce, nobile veneziano». Barvni film. Igrajo: Marcello Mastroianni, Claudia Mori, Lino Toffolo, A. Celentano. Nazionale 15.30 «Sansone e Dalila». Igrata Hedy Lamarr in Victor Ma-ture. itìVBiaoii Eden 15.30 «D gatto, il topo, la paura e l’amore». Barrai film. Ritz 15.30 «Marci^ trionfale». Barrai film. Igrajo Franco Nero, Michele Placido, M. Miou. Prepovedan mia. dini pod 18. letom. Aurora 15.30 « L’infermiera ». Barrai film, v katerem igra Ursula An-dress. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 15.30 «La donna della domenica». Barvni film. Igrata Marcello Mastroianni in Louis Trintìgnant. Cristallo 15.30 «Lo squalo». Igra R. Shaw. Barrai film. Moderno 15.00 «La polizia chiede aiuto». Igra Giovanna Halli. Prepovedan mladini pod 14. letom. Filodrammatico 15.00 «La nuora giovane». Barrai film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale 15.00 « Di che segno sei? ». Igrata P. Villaggio in Mariangela Melato. Barrai film. Impero 15.00 «Due cuori e una cappella». Agostina Belli in Renato Pozzetto. Vittorio Veneto 14.30 «Detective Har-per: acqua alla gola». Igrata Paul Newman in Jean Woodward. Radio 14.30 «Orror express». Barrai film za vse. Astra 15.00 « L’ eroe della strada ». Charles Bronson in Jones Cabur. Abbazia 14.30 «Peccato veniale». Laura Antonelli in A. Momo. Prepovedan mladini pod 14. letom. Volta (Milje) 15.00 «Mio dio, come sono caduta in basso». Igra Laura Antonelli. Prepovedan mladini pod 14. letom. Izleti SPDT organizira danes, 28. marca, izlet po Krasu za osnovnošolsko mladino. Zbirališče je na Oberdanko-vem trgu (pri openskem tramvaju) ob 9.40. Odhod avtobusa štev. 4 je ob 10. uri. Povratek v Trst z openskim tramvajem približno ob 15.30. Priporočamo dobro obutev. Malica iz krušnjaka. SPDT priredi H. aprila avtobusni izlet v Brkine. Planinci bodo šli peš čez vas Tatre in Prem v Vremsko dolino, turisti pa se bodo z avtobusom ustavili v Ilirski Bistrici in okolici ter obiskali Prem. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI v Ul. Geppa 9, do 7. aprila. Razstave Razstava barvnih in čmo-belih fotografij škofje Loke in njene okolice bo v prostorih prosvetnega društva «Slavko Škamperle» pri Sv. Ivanu odprta še danes, 28. marca, jutri, 29. in v torek, 30. marca, od 19. do 21. ure. ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani in na katerikoli način z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega Ivana Gustinčiča Trst, Branik, 28. marca 1976 Odbor prosvetnega društva «Slavko Škamperle» pri Sv. Ivanu izraža svoji odbornici Piji Hmeljak in svoji bivši odbornici Anici Hmeljak - Udovič globoko občuteno sožalje ob bridki izgubi očeta Maksa. Dne 26. marca je preminil Josip Comari Pogreb pokojnika bo jutri, 29. marca, ob 13.30 iz glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Ricmanjih. Žalujoči: žena, sin, snaha, vnnk in drugo sorodstvo Ricmanje, 28. marca 1976 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3) ZAHVALA Toplo se zahvaljujem vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin mojega dragega očeta Viktorja Furlana Klavdij Furlan Trst, 28. marca 1976 (Pogr. pod. Zimolo, Ul. Torrebianca) Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi FRANC ČEPAR (OŠTIR) Pogreb dragega pokojnika bo danes, 28. t.m., ob 15. uri iz hiše žalosti. Barka 49. Žalujoči: žena, hči, sinovi in drugo sorodstvo Barka, Trst, 28. marca 1976 Potrti sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga žena, mama, nona in sestra MARIJA RUPEL por. MILIČ Pogreb bo danes, 28. t.m., ob 15. uri iz hiše žalosti, Prosek štev. 363. Žalujoči: mož Pepi, sin Albert, hči Lidija, vnukinji Tatjana in Alenka, sestri, svak ter drugo sorodstvo Prosek, 28. marca 1976 Dne 26. t.m. nas je za vedno zapustil MAKS HMELJAK j ££ ' J 't' •£?;'. A ’ » ’ ; j ;• - .-r • Pogreb dragéga pokojnika bo v torek, 30. t.m., ob 9.45 iz glavne bolnišnice. Žalujoči: žena Vida, hčerki Pia, Anica z možem Sergijem ter drugo sorodstvo Trst, 28. marca 1976 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3 Potrti naznanjamo, da je po dolgi bolezni preminila naša preljuba mama in nona KAROLINA BANDI vd. BANDI Pogreb nepozabne pokojnice bo jutri, 29. t.m., ob 14. uri iz glavne bolnišnice naravnost v dolinsko cerkev. Žalujoči: hčeri Vilma in Jolanda, zeta Pino in Karmelo, vnukinje Norma, Karmen in Asunta ter drugo sorodstvo Dolina, 28. marca 1976 Pogrebno podjetje. Ul. Zonta 3 ZAHVALA Globoko ganjeni ob izrazih sočustvovanja, ki smo jih bili deležni ob izgubi naše drage MARIJE KRIŽMANČIČ por. GRGIČ se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njeh spomin. Družine Grgič in Daneu Fadriče, 28. marca 1976 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi naše drage ®a‘ me in none ANTONIJE ČUK vd. CARLI se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin. Žalujoči: hči, sinovi, neveste i® vnuki ter drugo sorodstvo Trebče, 28. marca 1976 ZAHVALA Vsem, ki so z mano sočustvovali in spremili na zadnji P0^ mojega dragega moža MARIJA ŠTOLFO se iskreno zahvaljujem. Trst, 28. marca 1976 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3 Žena Ivanka pfimorskfSHevnifc 3 28. marca 1976 V OKVIRU RAZPRAVE 0 DEŽELNEM NAČRTU 1976-79 la jutrišnji seji deželne skupščine vrsta resolucij o slovenski manjšini Dve resoluciji je vložila KPI, tri SS, dve pa skupno KD, PSD! in PRI- V ospredju zaščita manjšine, slovensko šolstvo, televizijske oddaje in izvajanje osimskega sporazuma in P. S. Bertoli za PRI, se nanašata na slovenske radiotelevizijske oddaje in na osimski sporazum, pri čemer se poseben odstavek dotika tudi vprašanja pravic slovenske narodnostne skupnosti v deželi. Prva resolucija obvezuje deželni odbor, da se bo zavzel za takojšnjo uvedbo televizijskih oddaj v slovenskem jeziku, za izpopolnitev kadrov na slovenskem oddelku tržaške postaje RAI in za izboljšanje ustreznih tehničnih naprav. Resolucija o osimskem sporazumu pa obvezuje deželno vlado, da se bo pri rimskem parlamentu zavzela za čim prejšnjo ratifikacijo italijansko-jugoslovan-skih dogovorov in za dodelitev finančnih sredstev, ki so potrebne za njihovo uresničitev. Deželna vlada naj se poleg tega tudi sama aktivno vključi v ustrezne priprave. Resolucija končno obvezuje deželni od- Deželni sve,t bo na jutrišnji seji sklepal o vrsti resolucij (teh se je med zadnjo razpravo nabralo kar 58, ni pa izključena možnost, da se bodo tem pridružile še druge), ki so jih v zvezi z zakonskimi predlogi o letošnjem deželnem proračunu, o štiriletnem razvojnem načrtu 1976-79 in o najetju bančnega posojila v višini 1,5 milijard lir predložile posamezne svetovalske skupine oziroma koalicije. Med navedenimi resolucijami je tudi več takih, ki se nanašajo na vprašanje slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini. Komunistični svetovalci Lovri-ha, Colli, Cuffaro, Baracetti in Zor-zenon so vložili resolucijo o zaščiti Slovencev in drugo resolucijo o problemih slovenskega šolstva v deželi. Resolucija o zaščiti obvezuje deželni odbor, da uvrsti vprašanje zaščite slovenske narodnostne skupnosti med prvenstvene probleme, ki jih je treba načeti s parlamentom in osrednjo vlado, da se zavzame za konkretno izvajanje ustavnih določil in določil posebnega statuta, da bi zagotovil nemoten razvoj slovenske manjšine na vseh področjih, da zaposli ustrezno število ljudi z znanjem slovenskega jezika in tako o-mogoči uveljavitev slovenščine na vseh ravneh in v samem deželnem svetu, da povrne izvirna krajevna imena, ki jih je fašizem nasilno popačil, in da zajamči nemoten razvoj slovenskega šolstva. Druga resolucija izhaja iz znane prepovedi poučevanja v slovenščini v Ukvah in obvezuje deželni odbor, da prevzame vse pobude ,ki so potrebne za to, da se šolske strukture dajo na razpolago za vse pobude vzgojnega in kulturnega značaja, ki nastajajo v okviru slovenske narodnostne skupnosti. Svetovalec Slovenske skupnosti Drago Štoka je vložil tri resolucije, od katerih se ena nanaša na čim prejšnjo uvedbo slovenskih televizijskih oddaj, druga na preklic prepovedi slovenskega pošolskega pouka v Ukvah in tretja na zagotovitev finančnega kritja za gradnjo novega slovenskega šolskega kompleksa v Ul. Campi v Gorici. Dve resoluciji s slovensko tematiko so vložile tudi stranke sedanje koalicije v deželnem vodstvAi. Resoluciji, ki so ju podpisali svetovalci Lonza za PSDI, Coloni za KD OBČNI ZBOR PROSVETNEGA IMLS1AA SLOVAN bor, da se pri parlamentu zavzame za čimprejšnje izglasovanje vseh tistih zakonov, ki «so potrebni za to, da se zagotovi polno izvajanje pravic Slovencev kot posameznikov in kot narodnostne skupnosti» v deželi Furlaniji-Julijski krajini. V sredo se sestane miljski obč. svet V sredo se ponovno sestane miljski občinski svet, na dnevnem redu je vrsta upravnih sklepov, med drugim pa tudi namestitev prevajalca za slovenščino za uradne akte, podelitev prispevka odboru za postavitev spomenika padlim pri Korošcih in izplačilo članarine vsedržavnemu združenju Italija - Čile. Začetek seje ob 20. uri. PRVA SLOVENSKA PLANINSKA POSTOJANKA V ITALIJI POSTAJA STVARNOST Deželna uprava je končno odobrila denarni sklad zadrugi «Mangart» za obnovitev planinskega doma Dom bo popolnoma prenovljen - Primanjkuje še od 70 do 80 milijonov lir • Občni zbor bo v petek, 2. aprila, ob 17.30 v Gregorčičevi dvorani - Izreden pomen tega doma Minila so skoraj štiri leta, odkgp kateri bo v pritličju dvorana, ki bo je bila ustanovljena zadruga «Mah- služila za raznovrstne manifesta-gart», za katero je dalo pobudo Slo- cije, v zgornjem nadstropju pa spal vensko planinsko društvo iz Trsta. niče. Če hočemo ta velik načrt u- Že dosti časa smo čutili pomanjkanje takega objekta, naše planinske postojanke, v katero bi lahko zahajali slovenski planinci v vseh letnih časih. Zato je zadruga najprej odkupila staro dvonadstropno hišo v središču Žabnic, nato pa začela sistematično in vztrajno delo, da bi ta dom postal čimprej funkcionalen. Hiša kot taka je namreč solidna, potrebuje pa popolne prenovitve. Popolnoma je treba preurediti notranjost poslopja, saj je ta brez vsake opreme, zidovi pa so stari in potrebni obnovitve. Tudi zunanjost stavbe ni dosti boljša, saj se omet kruši, stene pa razpadajo. Poleg tega bo treba tej stari stavbi prizidati novo, v iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMuii mi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m iitmiiiiiiiiiiiiiiiiti im iiiiiiiiiiiiii m n iiuiiiii n iiiuiiiiiiii nun iiiiiiiuif Z OBČNEGA ZBORA V PROSVETNEM DOMU Opensko prosvetno društvo «Tabor» med najaktivnejšimi tlanicami SPI Rudi Vremec zapušča po devetih letih predsedniško mesto . Delovanje jjevskega zbora in dramske skupine ter vrsta zanimivih prireditev Po devetih letih neumornega delovanja je Rudi Vremec zapustil predsedniško mesto prosvetnega društva Tabor z Opčin. «Umik z mesta visoke odgovornosti je bil potreben», pravi Rudi Vremec, «ker sem od neprestanega dela že pošteno utrujen». Rudi Vremec bo od sedaj član društvenega odbora, nedvomno bo ostal med najbolj aktivnimi in se le simbolično odpočil od devetletnega delovanja na predsedniškem mestu. Deveti občni zbor društva, katerega je Vremec vodil minulo sredo, je ponovno dokazal visoko raven tega našega, prosvetnega društva, ki spada med najbolj aktivne člane SPZ, kot je poudaril tudi predstavnik te organizacije Saverij Rožič. «Vse naše lansko delovanje je bi- iHiiiiiiiHiniiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiii • ■»OnD.uiAUu i>iiV,*>iy V PADRICAH NOV ODBOR Z NOVIMI NALOGAMI Mladina mora množično pristopiti h kulturno-prosvetnemu delovanju Na temo pod geslom: «Za obnovitev prosvetnega delovanja v vasi in za obnovitev odbora», je bil v petek v zadružnih prostorih v Padričah redni občni zbor Slovana. Po tem lahko presojamo, da je nastalo novo obdobje prosvetnega delovanja vasi, ki naj bi slonelo na prosvet-nem-športnem področju š sodelovanjem novega, toda že pred letom nastalega moškega zbora, ki naj bi nadaljeval tradicijo vasi do veselja zborovskega petja. Dolgih pet let je že, odkar ni bilo v vasi občnega zbora društva in ta dolga doba zastarelega odbora se je "tudi pri delu poznala. Vseh pet let je društvo imelo dolgotrajne pavze, mešanega pevskega zbora, ki je bil glavna značilnost vasi, pa ni bilo več mogoče obnoviti, zla-? sti zaradi pomanjkanja ženskega glasa. To nihanje je trajalo vključno do lanskoletne zelo uspele proslave 30-letnice osvoboditve, ki jo je društvo organiziralo s sodelovanjem SZ Gaja. Društvu je tokrat le uspelo Postaviti «na noge» začasni moški Pevski zbor, toda kasneje je spet Prevladalo mrtvilo. V tem nerazpo-ložljivem vzdušju in samokritiki se je tudi začel občni zbor, ki ga je odprl prosvetni delavec in predsednik društva Rafael Grgič. Pred vaščani in zastopniki vaške krajevne organizacije ŠZ Gaja ter Gozdne za-d-uge, je Grgič poudaril pomen dolgoletne plodne zgodovine , društva, ki sega iz daljnjega leta 1898 vse do danes brez daljšega presledka za mračno obdobje fašističnega terorja, za slovensko besedo in pa pomen kulturnega sodelovanja v vasi in 2a vso našo narodnostno skupnost. Sledilo je tajniško poročilo Darka Grgiča, ki je orisal delovanje društva v petletni dobi in se kritično zadržal na sodelovanju mladine ter naglasil, da mora mladina skupno s špo-tno organizacijo množično pristopiti tudi h kuiturno-prosvetnemu delovanju, kajti samo na tak način si lahko začrtamo bodoče delo, ki naj bi vsebovalo zborovsko petje, predavanja, predvajanja filmov, kulturno-športno sodelovanje s pobratenimi šoštanjci ter prireditve plasti v vasi, pa tudi prirejanje «vaške šagre». Sledilo je še blagajniško Poročilo Justa Grgiča, nato pa se je razvila debata vaščanov, ki so o-deb-avali skupno kulturno-športno ndejstvovanje, ki lahko pozitivno obnovi že dolgo kulturno bogastvo vasi. «Spomladansko prebujenje» torej novega odbora prosvetnega društva Siovan, ki si bo v naslednjih dneh ' zadal nove naloge in podrobno pre-nčil bodoče delo. Z volitvami so izbrali novi odbor (sestal se bo v prihodnjih -dneh) ki bo v naslednji sestavi: Oskar Grgič, Uarko Grgič, Rafael Grgič, Renato Grgič, Karel Grgič, dr. inž. Karel Grgič, Stojan Žagar, Marko Rismon-do, Cveto Grgič, Avguštin Kalc, Angel Kralj, Nataša Kalc, Mira Gr-1 gič, Adrijan Kalc, Aleksander Grgič, Karlo Kalc. D. G. Nova sestava odbora združenja krvodajalcev Odbor združenja tržaških krvodajalcev je na svoji zadnji seji razdelil funkcije posameznim odbornikom. Predsednik je Raffaele Fertz, podpredsednika sta Ennio Furlani in Giordano Desilia, tajnik Claudio Gentile, odborniki pa Umberto De Pretiš, Umberto Dalfovo, Guido Mirasola, Vincenzo Marinelli in Marino Vincenti. • Jutri se sestane rajonska kon-zulta za Staro mitnico. Na seji, ki bo na sedežu konzulte v Ul. Foscolo 7 ob 20. uri, bodo govorili o varianti storitev, o šolskih okrajih in o šolskih gradnjah. lo posvečeno tridesetletnici osvoboditve in tudi v bodoče bo naša stalna naloga nadaljevati naše delo v duhu idealov, ki so nas spremljali v obdobju narodnoosvobodilnega boja», je v svojem poročilu poudaril predsednik, ki je nato v strnjeni obliki nanizal najvidnejše postavke društvenega delovanja in smernice za bodoče delo in razvoj društva. Glede delovanja lanske sezone treba vsekakor na prvo mesto postaviti moški pevski zbor, katerega vodi prof. Svetko Grgič. Pevski zbor je v minul; sezoni nastopal z ansamblom SNG v «Rižarni» in tako o-pravil 14 nastopov. Poleg tega je samostojno pel še v 16 drugih priložnostih, kar pomeni en nastop vsakih 12 dni! Med najvažnejšimi nastopi naj o-menimo gostovanje v Trbovljah, nastop na proslavah 30-letnice osvoboditve na Opéinàh, v Rčpnu, na Proseku in ^Dijaškem domu. Nato nastope ob1 ' spominskih svečanostih 71 talcerii In“sbvjetskim partizanom bazoviške brigade. Zbor je pel tudi ob priliki začetka gradnje središča za distrofične bolnike, na Prešernovi proslavi in 8. marca na prazniku žena. Za dramski odsek je značilna predvsem pomladitev. Na oder je prišlo kar troje del. Burka «Lažizdravnik» je doživela 7 uprizoritev, dramatizirana novela Prežihovega Voranca «Samorastniki» pa doslej štiri. Obe deli je režiral Marko Sosič. Cankarjevo «Pohujšanje v dolini šentflorjanski» je b lo gotovo žal že na koncu lanske sezone in so ga izvedli samo trikrat. Velik napor, katerega je društvo vložilo v to delo terja na vsak način nove predstave in pod vodstvom prof. Elze Antonac bi moralo ponovno priti na oder ob priliki proslav ob 100-letnici Cankarjevega rojstva. V polnem teku je trenutno učenje pravljice «Čudežne gosli», ki poteka pod vodstvom Leli Nakrstove. Zasedba je iz osnovnošolskih otrok in dijakov nižje srednje šole, ki kažejo za delo veliko zanimanje in navdušenje in zagotavljajo že obdelan naraščaj «članski» postavi. Igra bi morala biti gotova čez približno mesec dni. V pravljici bodo nastopale tudi gojenke baletnega tečaja, ki je tudi AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA RAZPIS NATEČAJA Z odlokom predsednika deželnega odbora štev. 02550/Pres. z dne 23. decembra 1975, ki je bil objavljen v deželnem Uradnem vestniku štev. 17 od 18. marca 1976, je deželna uprava razpisala natečaj na naslove in izpite za 1 mesto izvedenca v katalogiziranju na poskušnjo (s kvalifikacijo svetovalca) pri deželnem centru za katalogizacijo kulturnih in naravnih dobrin Furlanije - Julijske krajine. Prošnje za pripustitev k natečaju s priloženimi morebitnimi naslovi, naslovljene na generalno tajništvo predsedstva deželnega odbora dežele Furlanije - Julijske krajine oddelek za zadeve osebja (III. nadstropje - soba št. 71) Ul. Carducci 6 — Trst, napisane na kolkovanem papirju v smislu navodil, ki jih vsebuje že omenjeni Uradni vestnik, morajo dospeti na predsedstvo deželnega odbora najkasneje do 2. aprila 1976. Udeleženci natečaja bodo morali imeti doktorat filozofske fakultete moderne smeri. Deželni Uradni vestnik se lahko kupi v Trstu v knjigarni «I. Svevo» na Korzu Italija 22; v Vidmu v papirnici «Benedetti», v Ul. Mercato Vecchio 13; V Gorici v papirnici «Paternolli» na Korzu Verdi 50; v Pordenonu v knjigarni «Minerva» na Trgu XX Settembre. Ustrezne informacije se dobijo na sedežu deželnega odbora v Trstu — Ul. Carducci 6; na sedežu odborništva za krajevne ustanove v Vidmu — Ul. Savorgnana 10; na sedežu pokrajinskih uradov krajevnih ustanov v Gorici — Largo Culiat 7 ter v Pordenonu — Ul. Cavallotti 10; na sedežu za javna dela v Trstu — Ul. Cadorna 11; na sedežu pokrajinske direkcije za javna dela v Gorici — Korzo Italija 205; v Pordenonu — Kor-zo Garibaldi 66 in v Vidmu — Piazzale Osoppo 1. letos dobro obiskan. Od uvedbe vodi baletni tečaj že šest let učiteljica Anamarija Cah. Z že utirjenimi delovanji ima torej PD Tabor že dobro zaseden program za prihodnjo sezono. S priložnostnimi prireditvami, izleti in razvedrilnimi orientacijskimi pohodi pa bo program dobesedno natrpan. Poleg vsega tega se bo moral novi odbor, kateremu bo na čelu Stanka Hrovatin, spoprijeti še z gradnjo novih prostorov v Prosvetnem domu. Dela za prizidavo so se že začela in bi se morala nemoteno nadaljevati do strehe. Za to prvo fazo del si je finančno breme prevzela SKGZ, društvo pa naj bi s svojimi močmi delo izpolnilo. Finančno kritje se je sicer povišalo od prve plošče do strehe, kar je res zakasnilo začetek del, rezultat pa bi moral biti približno isti. Ko bodo novi prostori pod streho in primerno opremljeni, bodo možnosti delovanja društva znatno povečane. Opčine bodo torej letos dobile nov športni objekt (kotalkarsko ploščo Poleta), Prosvetni dom pa naj bi bil pred dopolnitvijo. Vse to bo z že obstoječimi prostori v Prosvetnem domu in v krožku Poleta na Konkonel-ski cesti nudilo idealne pogoje za nadaljnje prosvetno, športno in družabno delovanje. Med bližnje pobude PD Tabor spada predavanje zgodovinarja Maksa Zadnika o Rižarni. Ob tej priložnosti bodo priredili tudi razstavo o koncentracijskih taboriščih, Aljoša Žerjal pa bo predvajal svoj film o Rižarni. k. b. resničiti, je ( potrebno žrtvovati zanj dosti organizacijske, predvsem pa finančne moči v obliki težkih milijonov. V ta namen je zadruga, ki je ustrojena na delniški osnovi, vložila svojo prvo prošnjo na deželno upravo Furlanije - Julijske krajine, oddelek za turizem, za denarno podporo, že 23. januarja 1973. Odgovora takrat ni bilo. Zadruga je nato prošnjo ki je bila strogo finančnega značaja, vlagala vsako leto, o-dobrena pa je bila komaj letos. Dežela je namreč obljubila denarni sklad v višini 87.912.000 lir, od katerih naj bi šlo za gradbena dela 67.287.200 lir, 20.912.000 lir pa za notranjo opremo. Istočasno sta trbiška občina in poveljstvo videmskih gasilcev odobrila zadrugi gradbeno dovoljenje na osnovi novega urbanističnega načrta. To je sicer lep uspeh, vendar pa samo delen. Za popolno prenovitev stare stavbe in dograditev nove, bi potrebovali vsaj še enkrat toliko denarja. Nabrati je treba še okoli 70 do 80 milijonov lir, da se bomo lahko lotili dela. Občina zahteva namreč, da se upoštevajo strogi varnostni in sanitarni ukrepi. Glede na to, da je hiša stara in je pod celo iz lesa, je zadostitev tem zahtevam veliko finančno breme. Ni treba posebej poudariti, kakšno važnost i-ma tak objekt za vse Slovence, ki živijo v Italiji. Zato je treba ta denar čimprej zbrati. Odboru zadruge «Mangart» torej ni preostalo drugega, kot da sklice občni zbor vseh svojih članov in obrazloži položaj. Občni zbor bo v petek. 2. aprila, ob 19.30, v Gregorčičevi dvorani v Ulici Ceppa 9. Nanj pa so poleg rednih članov vabljeni še vsi tisti, ki jim je ta problematika pri srcu in hočejo, da se ta akcija uspešno zaključi. Zadruga potrebuje precejšnjo finančno' pomoč, to pa lahko dobi, če se vanjo vpišejo še drugi delničarji, ki morajo prispevati določeno vsoto denarja. O-pozarjamo, da se lahko v zadrugo vpiše vsak, ki je vpisan v katerokoli slovensko planinsko društvo v zamejstvu, posebno pa so vabljeni tudi člani planinskih društev iz Gorice in Čedada. Vabljeni so seveda tudi drugi planinci, dobrodošle pa so seveda vsakršne denarne podpore. Pobuda za prvi slovenski planinski dom v Italiji je padla že pred nekaj leti s strani SPDT. Nekateri, ki so važnost tega doma razumeli, so pobudo z navdušenjem sprejeli. Zadruga je bila ustanovljena z namenom, da ustvari zamejskim Slovencem planinsko postojanko za vse letne čase. Dom bo posvečen predvsem slovenski mladini, njeni rekreaciji, športu in zabavi. Dom lahko postane pozimi smučarski center za našo mladino, saj je postavljen na strateški točki v Kanalski dolini, od katere so vsa smučišča hitro dostopna. Poleti pa bo lahko postojanka za vse večje planinske ture na bližnje in bolj oddaljene gore. V mrtvih obdobjih pa lahko služi raznim drugim rekreacijskim in športnim dejavnostim. Ne smemo pozabiti namreč, da je zadruga poleg hiše odkupila še velik travnik, ki bo služil mladini za igre in šport. Na tem travniku bo zadruga lahko uredila športne objekte, n.pr. odbojkarsko igrišče in drugo. Dom bo lahko sprejemal tudi 50 ali več oseb, bo torej zelo primeren za razna zi-movanja planinskih društev in naših srednjih in višjih šol, pa tudi za razne druge pobude, kot so šola na prostem, planinske šole, razni tečaji in drugo. Pomen travnika, na katerem se lahko otroci, pa tudi starejši razigrajo, ni treba posebej poudarjati, saj živimo v mestu in nam zelenja že tako vedno primanjkuje. Sicer pa bo ta dom deloval kot prava planinska postojanka za vsakršnega planinca in izletnika sploh. Naj omenimo, da smo ta dom že ob- PESEM MLADIH Revija mladinskih zborov bo danes, 28. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. Prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov. časno uporabljali za smučarske, pa tudi druge izlete. Kot bo ta dom dokončan, in za to bo potrebno še dosti organizacijske moči, politične volje, predvsem pa finančnih sredstev, takrat bomo lahko rekli, da smo naše zamejsko življenje obogatili še z enim biserom, ki je naš in samo naš, in nam ga ne bo ogrožala nobena tuja sila. D. Jelinčič • Sindikat stanovanjskih upravičencev SUNIA priredi v torek, 30. marca, ob 11.30 na sedežu društva «Sai-vernini», Korzo Italia 10, tiskovno konferenco z razpravo o prijavi tržaški preturi v zvezi z obrazci za najemninske pogodbe v zasebnih stavbah. Pokop prof. I. Šavlija v rojstnem Podmelcu V petek popoldne so v Podmelcu pri Tolminu položili k poslednjemu počitku prof. Ivana Šavlija. V rojstno vas so ga pripeljali iz Trsta, kjer je bil začasno pokopan na pokopališču pri Sv. Ani. V domači vasi so krsto z njegovim truplom položili na katafalk v prosvetnem domu, kjer so se od njega poslovili številni domačini in kjer mu je zbor upokojencev prvič zapel v slovo. Ob odprtem grobu so se nato od pokojnega prof. Šavlija poslovili Fili Arko, ki je z njim delil šolska in vojaška leta, Mitja Vošnjak v imenu delegacije njegovih bivših u-čencev s ptujske gimnazije, ki je z občutenimi besedami govoril o Šavlijevi ljubezni do mladine, in France Žen, njegov študentovski sošolec. V pogrebnem sprevodu je bilo poleg družine in svojcev veliko število pokojinkovih rojakov iz domače in bližnjih vasi ter veliko njegovih znancev, prijateljev in stanovskih tovarišev iz Ljubljane, Ptuja, Celja in Tolmina in zamejstva. Predno so krsto položili v družinsko grobnico, mu je zbor zapel še poslednjo ža-lostinko. V UL. CICERONE 8 Jutri važen sestanek gostincev SGZ Povišek odstotka davka IVA, doplačilo vladnim koncesijam javnih lokalov, prijave zalog alkohola, povišek cen, preureditev gostinske sekcije, bodo glavne teme sestanka gostincev ,ki se bodo zbrali jutri ob 15.30 na sedežu združenja v Ulici Cicerone 8/b. La sestanek vlada med gostinci veliko zanimanje, saj je davčni pritisk, kot tudi druge obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati, vedno težji. Vsem novostim, ki so zapletene, pa ne utegnejo slediti, ker bi morali drugače zanemarjati svoj poklic. Nujni so tudi poviški cen blaga v prodaji in nudenih uslug, ker je bil odstotek IVA podvojen in se z vsakim dnem veča izguba tistemu, ki cen ne prilagodi novim davčnim obveznostim. Zato je pobuda združenja dobrodošla in bo marsikomu olajšala delo in prihranila nepotrebne izgube. Vaščani iz Saleža in Bajte za obvezno smetarsko službo V petek je bilo v Saležu nadaljevanje razprave o občinski smetarski službi, med katero se je zgo-niška občinska uprava soočila s stališči vaščanov iz Saleža in Bajte. Tudi tokrat je bila izmenjava mnenj zelo bogata in posamezni vaščani so zagovarjali ter utemeljevali najrazličnejša mnenja, ki so segala od enega ekstrema do drugega. Na koncu pa je ostala osamljena skupinica oporečnikov obvezne smetarske službe in velika večina številnih udeležencev je s ploskanjem izpričala upravnikom svoje priznanje, da si prizadeva za rešitev tako perečega vprašanja, kot je čistoča na Krasu. Zatem so se bežno dotaknili tudi nekaterih vaških vprašanj, kot je lokacija prostora, kjer bo u-prava v prihodnjih dneh namestil? avtobusno čakalnico v Saležu, izpopolnitev javne razsvetljave v Bajti in asfaltiranje nekaterih odcepov notranjih cest v obeh vaseh. —bs— Jožtfovanjc v Nabrežini V petek, 19. marca, na Jožefovo je nabrežinska godba priredila v Prosvetni dvorani že tradicionalno jožefovanje. Prisotnih je bilo lepo število ljudi, med katerimi tpdi devinsko - nabrežinski župan, poslanec Albin Škerk in predsednik Kmečke zadruge Alojz Markovič. Praznik je otvorila godba z veselimi koračnicami, v imenu nabrežinskega godbenega društva pa je Milan Pernarčič najpčej čestital vsem"psisot-nim Jožetom, ki jih je bilo manj kot druga-leta zaradi bolezni. Nato pa je v kratkem nagovoru orisal pomen tega vsakoletnega praznika. Program je nadaljevala godba s koncertom, med katerim ni manjkalo zabavnih točk. Prekop grobov Takšno bo pročelje planinskega doma «Mangart». V kratkem bodo prekopali grobišča kripte (polje H), kjer počivajo posmrtni ostanki ljudi, ki so umrli med 20. aprilom 1966 in 3. majem 1966. Kdor želi, da se posmrtni o-stanki njegovih svojcev prenesejo na drugo mesto ,naj se zglasi med 10. in 14. majem pri čuvaju pokopališča ali v občinski palači, soba 427. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA. S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE Namesto cvetja na grob Ivana Guštinčiča daruje družina Jančar 5.000 lir. V počastitev spomina Ivana Guštinčiča darujeta družini Kodrič in šiškovič 10.000 lir. V isti namen daruje družina Guštinčič 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Ivana Guštinčiča daruje kolektiv Centralspe-da 45.000 lir. V spomin na Ivana Guštinčiča darujeta sestri Roža in Solza 5.000 lir. ZA SPOMENIKE PADLIM V NOB V SAMATORCI, BRIŠČIKIH IN REPNIČU Prireditelji Prešernovih proslav v Gabrovcu in Samatorci darujejo 15.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V SAMATORCI Franc Colja daruje 10.000 lir. * * * Namesto cvetja na grob Antonije Kralj darujeta Solza in Marjo Kralj 3.000 lir za ŠD Primorec iz Trebč. Namesto cvetja na grob Marije Grgič iz Padrič darujeta družini Kralj in Ludvik od Domja 6.000 lir za PD Fran Venturini. Namesto cvetja na grob Marije Grgič darujeta Savica in Karleto Grgič 5.000 lir za šolo K. D. Kajuh. V počastitev spomina pok. Ermi-nija Sosiča darujeta Gina in Edi Kemperle 5.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Namesto cvetja na grob Marija Škerlavaja darujeta Valerija in Rudi Bole 5.000 lir za ŠD Polet. V spomin na prijatelja Marija Škerlavaja daruje Zora Čok 10.000 lir za ŠD Polet. Oo prvi obletnici smrti kolege Dušana Černeta daruje Lojze Abram 10.000 lir za Dijaško matico. Urarna in zlatarna Malalan z Opčin daruje 50.000 lir Stalnemu slovenskemu gledališču ob 30. obletnici. V počastitev spomina pok. Marije Grgič daruje družina Križmančič (št. 41) 2.000 za PD Slovan, Grgič Marija (št. 57) 1.500 lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Padričah, družina Grgič (št. 52) 2.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. V počastitev spomina pok. Marije Grgič - Križmančič daruje Francka (49) 2.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob Marije Grgič daruje Emil Grgič z družino 2.000 lir za Gajo in 2.000 lir za han-dikapirane na Opčinah. V isti namen daruje družina Grgič (Padri-če 66) 3.000 lir za Gajo. Ob izgubi drage žene in matere Marije Grgič darujejo mož Franc, hčerka Silvana, sinovi Sander, Milko in Silvan 10.000 lir za Gajo, 10 tisoč lir za PD Slovan in 10.000 lir za šolo Karel D. Kajuh. V počastitev spomina botre Maričke darujejo žene iz Padrič 3.000 lir za Gajo, 3.000 lir za Slogo in 3.000 lir za šolo K. D. Kajuh. Namesto cvetja na grob Marije Grgič daruje Vladi Grgič (št. 17) 2.000 lir za PD Slovan, v isti namen daruje Just Grgič 2.000 lir za šolo K. D. Kajuh. Namesto cvetja na grob Antonije Kralj in Marije Grgič daruje Stanko Grgič (Tagurnjov) iz Padrič 5 tisoč lir za TPPZ. Namesto cvetja na grob Maksa Hmeljaka daruje družina Stojan U-dovič 25.000 lir za Glasbeno matico in 25.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Vladija Sancina daruje žena 3.000 lir za Dijaško matico, 3.000 lir za Glasbeno matico, 3 tisoč lir za PD Ivan Grbec in 3.000 lir za Dom Jakoba Ukmarja (etno-loški orkpki Družina križmančič iz Trebč daruje: namesto cvetja na grob dragi Viktoriji čuk 3.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah, ob 7. obletnici smrti dragega Etkota 3.000 lir za Glasbeno matico, ob rojstnem dnevu pokojnega očka 3.000 lir za Dijaško matico. V spomin na pok. ljubljeno sestrično Maričko darujeta Stana in Mila 5.000 lir za PD Lipa in 5.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Antonije Kralj iz Trebč darujeta družini Kralj in Vidau (Trebče 35) 5.000 lir za ŠD Primorec. V isti namen darujeta Slava in Edvard Kalc 3.000 lir za ŠD Primorec. Za TPPZ daruje podporni član Pijo Rauber (Opčine) 10.000 lir. V spomin na pok. Viktorijo Čuk daruje družina Sivitz (Trebče 23) 5.000 lir za PD Primorec in 5.000 lir za ŠD Primorec. Namesto cvetja na grob Jožeta Za bolnega Marija Ivašiča: Namesto cvetja na grob prof. Peterlina daruje Mirka Košuta 5.000 lir. Miro in Amalija Kjuder (Ka-tinara) 10.000 lir. V počastitev spomina Maria škerlavaja daruje družina Marije Kralj (Opčine) 5.000 lir. Z današnjimi prispevki smo za bolnega Marija Ivašiča do sedaj v našem uredništvu nabrali 2.118.500 lir. Peterlina darujeta Mara in Ivica Kocjan 5.000 lir za šolsko blagajno srednje šole Fran Levstik. Namesto cvetja na grob Regine Daneu darujeta Ana Ciani in Lidija Starc 10.000 lir za šolsko blagajno srednje šole Fran Levstik. Ob tretji obletnici smrti Marije Grgič vd. Guštin iz Velikega Repna darujejo svakinja Tereza in nečaki Milka, Ludvik in Marija Grgič z Opčin 8.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. V počastitev spomma bratranca in nečaka Ljubota Rojica, ki so ga pokopali v Mariboru 24. marca t.l. darujeta Valerija in Nada Pertot 10 tisoč lir za Dijaško matico. Za poimenovanje šole po Franu Venturiniju v Boljuncu darujejo: mehanična delavnica Franko Mokor 10.000, mehanična delavnica Jožef Grison 3.000, Srečko Žerjal (Lako-tišče) 5.000, Tiberio Mauri (Parte) 2.000, pohištvo Edi 10.000, pohištvo Paolo 10.000, Trispan 10.000, Alimentari Triestina 50.000, posojilnica Opčine 50.000, Petrolchimica Malè Francesco 20.000 in Leandro Coretti 10.000 lir. Namesto cvetja na grob očeta Er-minija darujejo Borisovi sosedi iz Ul. Carsia (Opčine) 13.000 lir za spomenik padlim na Opčinah. V počastitev spomina dragih staršev, bratov, svakinje in sestrične daruje družina Marije Kralj (Opčine) 20.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. Pjerina Šuligoj daruje 5.000 lir za poimenovanje ricmanjske šole. vanje šole v Ricmanjih, 5.000 lir za PD Slavec, 5.000 lir za mešani pevski zbor in 5.000 lir za godbo. Ob 28. obletnici tragične smrti nepozabnega sina Ladija Ketteja darujejo starši 10.000 lir za Dijaško matico. L. N. daruje 5.000 lir za ŠD Mladina iz Križa. Namesto cvetja na grob Viktorije Čuk darujejo Guštin in Klara Kralj 3.000 lir za pevski zbor Primorec, Evgen in Zora Čok (81) 5 tisoč lir in Viktor Ferluga 2.000 lir za poimenovanje šole po Pinku Tomažiču v Trebčah. Namesto cvetja na grob Tončke Ču': vd. Kralj darujeta Lucijan Radovan (37) 5.000 lir in Viktor Ferluga (71) 2.000 lir za poimenovanje šole v Trebčah. V spomin botri Mariji darujeta I-vanka in Karlo Grgič (Padriče 15) 7.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. Ob 8. obletnici smrti Lojzeta Bucika daruje sestra Iva 5.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob botre -comare iz Padrič darujejo Fajglovi (Gropada 88) 5.000 lir za šolo K. D. Kajuh. V isti namen daruje družina Milkovič - Gornik 3.000 lir za šolo K. D. Kajuh in 3.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah, družina Naturai (Gropada 49) 2.uG0 lir ter družini Kalc in Baldassin (Gropada 64) 3.000 lir za šolo K. D. Kajuh. V spomin na Miljaninega očeta. Maksimilijana Renzija, darujejo družine Jagodic, Štern in Turk 15 tisoč lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Marije Grgič darvje Julija Križmančič z družino (Gropada 40) 5.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. V isti namen daruje Zora Križmančič (Gropada 43) 5.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah in 3.000 lir za šolo K. D. Kajuh. Namesto cvetja na grob Jožefe Kalc darujeta družina Kastelic iz Postojne 5.000 lir in družina Renko (Slivje) 2.000 lir za dom handikapiranih. V spomin na pok. Jožefo Kalc daruje Elizabeta Debeli 5.000 lir za Ob priliki 8. marca darujejo rie- j dom handikapiranih na Opčinah, manjske žene 10.000 lir za poimeno-] Namesto cvetja na grob Marije Grgič darujeta Silvestra in Guštin Grgič (Padriče 40) 5.000 lir za dom handikapiranih. Namesto cvetja na grob Ivana Guštinčiča daruje družina Jančar 5.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Marija Škerlavaja darujeta Rozina Škerla-vaj in družina Sosič (Danferjevi) 10.000 lir za popravilo prosvetnega doma na Opčinah. V spomin na strica Vida darujeta Emil in Milan Zucchi 10.000 lir za ŠD Primorec. Za ŠD Primorec darujeta Zmaga 2.000 lir in Miro Čuk 7.000 lir. V spomin na Antonijo Čuk por. Kralj darujeta družina Marčelo Žerjal 3.000 !:r in družina Marc 3.000 lir za ŠD Primorec. Ob pogrebu Viktorije Čuk darujejo pogrebci 10.000 lir za PD Primorec. 10.000 lir za poimenovanje šole v Trebčah in 20.000 lir za ŠD Primorec. V spomin na drago mamo Anton:jo Čuk por. Kralj darujejo Nardo, Ri-ko. Gina, snahi Dragica in Liza 3C.000 lir za ŠD Primorec, 10.000 za PD Primorec in 10.000 lir za popravilo Ljudskega doma v Trebčah. V isti namen daruje pravnuk 01iv:er 10.000 lir za poimenovanje šole v Trebčah. Pogrebci Antonije Čuk por. Kralj darujejo 5.000 lir za ŠD Primorec, 5.000 lir za PD Primorec. 5.000 lir za poimenovanje šole v Trebčah in 5.000 lir za popravilo Ljudskega doma v Trebčah. V spomin na šantlo Antonijo Čuk daruje Ana Carli 5.000 lir za ŠD Primorec. Namesto cvetja na grob Marije Grgič daruje Milan. Ukmar 5.000 lir za ŠD Polet. V spomm na botro Marijo Greič daruje Ana Brce por. Malalan 5.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. Valerija Presi daruje 5.000 lir in Miro Presi 5.000 lir za TPPZ. V počastitev spomina Maksimilijana Renzija darujejo Milica in Andrej čok 5.000 lir. Vera Vesel 5 000, Julka Vesel 5.000 in Zorka Cappel 5.000 lir za Dijaško matico. V isti namen darujejo Milica in Andrej Čok 5.000 lir, Carla Carli 5.000 in Vera Vesel 5.000 lir za PD Škamperle. V počastitev spomina Matije Grgič - Križmančič daruje Dora Križman 5.000 lir za PD Lipa. pfìmorilo^neviiifc GORIŠKI DNEVNIK 23. marca 197É POMEMBNA ODLOČITEV POKRAJINSKEGA KONGRESA VZPI-ANPI Organizacija nekdanjih partizanov zagovarja stvarno izvajanje naših narodnostnih pravic Fantini - Sasso : «VZPI zahteva spoštovanje pravic Slovencev v dejanjih» Dornik: «Vse italijanske ljudske sile naj pričnejo zadovoljevati naše potrebe» V pokrajinski sejni dvorani v Gorici je bil včeraj 7. pokrajinski kongres Vsedržavne zveze partizanov Italije (VZPI), na katerem so ob prisotnosti številnih delegatov in gostov pregledali sedanji trenutek, kakor ga vidijo udeleženci odporniškega gibanja, ter se dogovorili za nadaljnje oblike dela, ki naj v skladu z načeli odporniškega gibanja utrjuje demokracijo v Italiji, mir in prijateljsko sodelovanje. Kongres sta odprla v italijanščini Silvino Poletto, v slovenščini pa Ladi Dornik. Pozdravila sta številne goste. Med temi naj omenimo podpredsednika pokrajine dr. Gallarotti-ja, pokrajinskega tajnika KPI Paiz-zo, PSI Del Bena in KD Longa, predstavnika občine Gorica Francesca Moiseja, delegacijo federacije sindikalnih organizacij CGIL, CISL, UIL, župane, predstavnike organizacije političnih preganjancev in internirancev v nemških taboriščih, zastopnike kulturnih ter manjšinskih organizacij. Kongresa se je udeležila delegacija Zveze borcev občine Nova Gorica ter vicekonzul SFRJ v Trstu. Lojze Kante. Vsedržavni odbor VZPI je zastopal Roberto Bon-figlioli. Poročilo o delovanju VZPI je imel predsednik Fantini - Sasso, ki je na temo kongresa: «Enotnost protifašističnih sil za utrditev demokracije in mirno sožitje med narodi» razvil nekatere misli, kako v sedanjem političnem trenutku napraviti korak dalje v razvijanju ljudske udeležbe pri oblasti. S tem v zvezi je predlagal jasne in stvarne politične izbire ter nov enotni pakt, da se premagajo posledice dolgoletne stagnacije. Izhajajoč iz medvojnih spoznanj kakor tudi iz načel helsinške konference, je Fantini zagovarjal stališče, da si mora vsak narod izbrati svojo razvojno pot. Obžaloval je, da je hladna vojna razbila enotnost protifašističnih sil, ki je bila ustvarjena med odporništvom na podlagi spoštovanja prepričanja drugih, ter poudaril potrebo, da podobno, kot so protifašistične sile preprečile fašistični prevrat, te sile demokracije sedaj poiščejo tiste, ki izza kulis vzdržujejo v Italiji ozračje nasilja. Fantini je predlagal ustanovitev federacije med odporniškimi organizacijami, da bi zagotovile socialne pravice udeležencem v odporniškem gibanju in da bi postale učinkovitejše v boju proti korupciji, ki izpodkopava družbo. Mlado generacijo mordbrld oborožiti z idejami osvobodilnega boja, kajti mlada generacija — je dejal Fantini — noče poslušati pridig, ampak se hoče udejstvovati v boju za boljšo družbo. Ti mladi, ki služijo vojsko, so čestokrat žrtve provokacij izvenparlamentar-nih skupinic, je dodal Fantini ter predlagal demokratizacijo policije, vojske in sodstva. «V naši pokrajini živi slovenska narodnostna skupnost, za katero VZ Pl zahteva spoštovanje njenih pravic, toda ne v besedah, ampak v dejanjih. Nasprotujemo razdelitvi Slovencev po stopnji pravic na tri kategorije, s tem da Slovenci v videmski pokrajini nimajo nobenih, ter podpiramo zakonske predloge za globalno zakonsko zaščito Slovencev,» je rekel Fantini. Poudaril je prisrčnost stikov borčevsko organizacijo v Jugoslaviji ter predlagal, naj bi italijanska republika odlikovala jugoslovanske partizane in partizane drugih narodnosti, ki so se borili v Italiji. V nadaljevanju svojega govora je obširno poročal o proslavah 30-let-nice osvoboditve ter poudaril, da se bo VZPI letos zavzemala za prosla ve 30-letnice ustanovitve republike in sprejema ustave. Kongres so pozdravili Gallarotti, Longo, Paizža, Del Ben, Moise in drugi. Predstavnik ZB Nova Gorica Martinuč je omenil «skupni boj slovenskih in italijanskih partizanov, v katerem smo bili vsi bratje, kajti spoznali smo grenko resnico, da narod, ki vzame svobodo drugemu, tudi sam ni svoboden». ogromen krvni delež. Na žrtve in na junaški boj nas znova in boleče spominja prav proces v zvezi z grozodejstvi v Rižarni, ki je v Trstu proti nacističnim krvnikom in njihovim tržaškim kolaboracionistom.» V sredo sestanek konzulte v Štandrežu štandreška rajonska konzulta se bo sestala v sredo, 31. marca, ob 20. uri, na sedežu prosvetnega društva «Oton Župančič». Na dnevnem redu so razna domača vprašanja, poleg tega bo na vrsti tudi informacija o letošnjem proračunu goriške občine. Kot smo izvedeli bosta na sestanku prisotna tudi občinski odbornik za javna dela Zucalli in arhitekt Costa, ki skrbi za revizijo regulacijskega načrta. Zato bi bilo u-mestno, da bi sestanku konzulte, ki je javen, prisostvovali tudi tisti prebivalci, ki jih to vprašanje zanima. PRVA SEJA ODBORA PD «NAŠ PRAPOR» Vrsta kulturnih večerov ob koncu letošnje sezone Za predsednika so izvolili Rudija Pavšiča Pričetek priprav za letošnji poletni praznik bojevati pravico, ki naj odpravi zapostavljanje Slovencev v odnosu do javnih oblasti ter naj prispeva k medsebojni strpnosti, omikanosti ter rasti demokratične družbe. Pomemben prispevek k uresničevanju teh smotrov predstavlja obsodba prepovedi uporabe šolskih prostorov za pošolsko učenje slovenskega jezika v Ukvah v Kanalski dolini. Obsodba, ki je prišla iz številnih vplivnih političnih krogov v naši deželi, je podpora stališču videmskega pokrajinskega sveta, ki je priznal narodnostno identiteto Slovencev v Videmski pokrajini. Podpirati moramo boj za polno priznanje jezikovnih pravic Slovencev v Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini, za njihovo izenačenje s Slovenci na Goriškem in Tržaškem. V okviru vse večjega odpiranja italijanske družbe za potrebe svojih državljanov naj vse, naj prav vse italijanske ljudske sile pričenjajo u-resničevati naše potrebe. To še vedno pričakujemo danes, 30 let po o-svoboditvi, za katero smo dali tako liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit Vprašanja onesnaženja okolja na zadnjem predavanja SPD Na prv: seji novoizvoljenega 'odbora prosvetnega društva «Naš prapor», ki je bila v četrtek zvečer v pevmski dvorani, so si méd posameznimi člani porazdelili od govornosti. Za predsednika je bil izvoljen Rudi Pavšič, podpredsednik je Sergij Jakin, tajnik David Sošol, blagajnik Ivan Figelj, gospodar Mario Saher, odgovorna za mladinska vprašanja sta Aleš Figelj in Bruna Planišček, odgovorni za kulturna vprašanja je Silvan Bevčar, odgovorni za športna vprašanja pa je Stanko Radikon. Nadzorni odbor sestavljajo Milko Klanjšček (predsednik), Silvan Primožič, Avgust Lenardič ter Mirko Markočič. Predsednik društva «Naš prapor» je nato predlagal, da bi čim-prej pričeli z društveno dejavnostjo, ki se je letos zaradi popravil Prosvetne dvorane in priprave na občni zbor precej zakasnila. Na četrtkovem sestanku so sprejeli predlog, da bodo letošnjo sezono pričeli s filmskim večerom, ki bo v petek. 9. aprila, ob 20. uri v pevm ski Prosvetni dvorani. Ob tej pri- Predavalna sezona pri goričkem j skih društev od Murske Sobote do Slovenskem planinskem društvu se Primorske. je zaključila v petek zvečer, ko je Predavanje, ki je bilo opremljeno bil gost goriške organizacije prof. s številnimi barvnimi diapozitivi, je Mirko Kambič iz Ljubljane, ki je | obravnavalo danes zelo aktualno številnemu občinstvu, ki se je za to priložnost zbralo v Gregorčičevi dvorani, govoril o varstvu narave od Jadrana do Mont Blanca. Goriško društvo je v teku mesecev pripravilo štiri uspešna predavanja, obenem je treba v tej sezoni prišteti še društveni večer, na katerem so člani SPZ prikazali društvene filme in fotografije. Na petkovem večeru je predsednica SPD čestitala gostu iz Ljubljane, ki letos obhaja svojo 20-let-nico nepretrganega predavaljskega «poklica». Prof. Kambič se je zahvalil goričkim planincem ter jim prinesel pozdrave številnih planin- ItllllllllllimtlllUIIIIIIUIIIIIlllllllllllllllllUlllllilllllllllllllllUlIIIIIIIIIIIIllllllllUlllllHHIIIIIIIIIIIIIIlUlIIHIIII PO SKLEPU SOCIALISTIČNE STRANKE vprašanje onesnaženja okolja, ki je posledica industrijskega razvoja in visoke civilizacije. Predavatelj je najprej podčrtal prizadevanje raznih organizacij za varstvo mesta in podeželja, ki sta najbolj podvržena kvarnim vplivom onesnaženja. Svoje trditve je nazorno prikazal z barvnimi diapozitivi. Prof. Kambič se je nato lotil onesnaženja vode is zraka, skratka narave, ki nas obdaja. S tem v zvezi je omenil, da je onesnaženje že pokvarilo naše prelepe gore in planine. Občinstvo, ki je z velikim zanimanjem sledilo predavanju, je s tega večera odneslo marsikaj koristnega isti ; Odv. Peter Sanzin podal ostavko na mesto predsednika bolnišnice Bolnišnico je uspešno vodil od aprila 1970 - V kratkem bo preosnovan celotni upravni odbor Poleg drugih je v razpravo posegel tudi podpredsednik VZPI Ladi Dornik, ki je poudaril velik pomen sporazuma v Osimu za nove odnose ob meji in za našo narodnostno skupnost. «Slovenski partizani in protifaši-sti — je nadaljeval Dornik — vidijo v tem sporazumu začetek celovitega reševanja obsežne problematike, pa naj gre za gospodarska vprašanja ali za vprašanja pravic Slovencev v Italiji. Naša skupnost sodi, da je bil sporazum zato podpisan, da se izvaja. Toda izvajati ga je treba v celoti. Ni mogoče u-resničevati gospodarskih določil ter odlašati s sprejemanjem zaščitnih ukrepov za našo skupnost, ki so predvideni s sporazumom. Obe področji je treba vzporedno razvijati. In to že sedaj, takoj po podpisu. Zaradi tega smo takoj začeli uporabljati svoj jezik v izvoljenih organih ter, žal. naletel: na odpor v konservativnih političnih krogih. Toda boj za rabo slovenskega jezika se bo nadaljeval. Prav na tem področju hočemo iz- Odv. Peter Sanzin, socialistični občinski svetovalec in doslej predsednik upravnega sveta goriške splošne bolnišnice, je včeraj dal o-stavko na svoj položaj v tem upravnem svetu. Odv. Sanzin je, podobno kot dosedanji predsednik pokrajinske turistične ustanove Mario Del Ben, upošteval stališča deželnega odbora PSI, ki je sklenil, da se s podobnih položajev umaknejo vsi socialistični predstavniki, ki so bili na ta mesta imenovani v času ko je PSI sodelovala s krščansko de mokracijo v občinah, pokrajinah in deželni upravi. Ker so bili omenjeni socialistični predstavniki imenovani na odgovorna mesta kot zastopniki takratne levosredinske ve čine je samo po sebi umevno, da odstopajo v trenutku ko ne sode luje več njihova stranka v omenje nih večinah. Predsednik upravnega sveta goriške bolnišnice, naš rojak je svoje odstopno pismo poslal tako upravnemu svetu bolnišnice kot predsedniku deželnega sveta Pittoniju predsedniku deželne vlade Comel-liju. deželnemu odborniku za zdravstvo Romanu, goriškemu županu De Simoneju in predsedniku goriškega odbora INPS Furlanu. Odv. Peter Sanzin je bil, kot zastopnik goriške občine, izvoljen za člana upravnega sveta goriške bolnišnice v začetku leta 1970, za predsednika pa je bil izvoljen 20. aprila 1970. Bolnišnico je vodil uspešno v letih ko se je ta izpopolnjevala, v času njegovega predsedovanja so bili zgrajeni novi objekti predvsem upravnega in strokovnega značaja, odprti so bili novi oddelki prišlo je na podlagi zdravstvene reforme tudi do združitve z nekdanjim sanatorijem. Že pred dvema letoma je bila napovedana preosnova upravnega sveta, do nje pa ni prišlo in v zadnjem času so se nakopičili, tudi zaradi gluhosti deželne uprave, številna vprašanja, ki čakajo rešitve, bolnišnica pa potrebuje tudi ustrezno deželno finančno pomoč. Poleg tega pa ima bolnišnica med svojimi dolžniki skoro vse bolniške blagajne, zaradi česar je tudi, kot ostale bolnišnice v državi, zašla v finančne težave. Predstavnik socialistične stranke je tudi v tem upravnem telesu napravil to, kar je vodstvo stranke po premišljenem preudarku odločilo. Na Sanzinovo mesto bo najbrž prišel, kot smo že pred časom omenili, predstavnik republikanske stranke. To raj bi bil goriški odv. Agostino Majo. nekdanji liberalni prvak, ki se je bajè približal v zadnjem času republikanskim pozicijam. in se prepričalo o veliki nevarnosti, ki jo za vse ljudi predstavlja onesnaženje okolja. Delovanje goriške sekcije CISV Danes prispejo v Gorico, na povabilo goriške sekcije CISV, člani podobne sekcije iz Cortine. Ogledali si bodo goriški grad, kjer jih bo sprejel tudi župan, ter druge tukajšnje zanimivosti. V goriški sekciji CISV, ki se je ustanovila šele pred kratkim in ki je lani organizirala e-nomesečne počitnice štirih goriških dijakov v ZDA, pripravljajo vse potrebno za letošnje poletno minitabo-rišče v Gorici. Napovedan je prihod štiričlanskih delegacij enajstletnih otrok iz Kopra, Ljubljane, Celovca in Gradca, ki se jim bosta pridružili dve skupini iz Gorice. Otroci bodo ostali v Gorici tri ali štiri tedne, stanovali bodo v kakšnem zavodu, ob vikendih pa bodo' gostje goriških družin. ložnosti bo Zdenko Vogrič iz Go rice predvajal barvni film o prvo majskem štafetnem teku od Ja-melj do Števerjana ter o mladinskem dnevu, ki je bil 4. aprila lani v Števerjanu. Odborniki so nadalje sklenili, da bodo do prve polovice maja pripravili še nekaj predavanj. Beseda je tekla tudi o pripravah letošnjega poletnega praznika na Oslavju. Nekateri odborniki so namreč predlagali, da bi na tem prazniku, poleg kulturnega sporeda, imeli še mladinski dan. Na koncu seje so še sklenili, da se bo glavni odbor sestajal dvakrat mesečno. Izlet Doljanov v Rižarno Prosvetno društvo «Kras» iz Dola-Poljan in sekcija VZPI iz Dola in Jamelj priredita v nedeljo, 11. a-prila, celodnevni avtobusni izlet na Tržaško, kjer si bodo predpoldne ogledali Rižarno. Doljani in Jamelj-ci se bodo poklonili spominu tiso-čev, ki so v tem kraju darovali svoja življenja v borbi za svobodo. Vpisnina za vožnjo z avtobusom znaša 1.500 lir, vpisuje Viktor Vižintin pri bencinski črpalki na Palkišču. Prireditelji pa vabijo Jemeljce, da sami organizirajo vpisovanje, in to čimprej. Po ogledu Rižarne bo v domači gostilni v Dolini kosilo. Podrobnejše informacije dobijo interesenti pri zastopnikih društva in partizanske sekcije. ® Center za kulturne in gospodarske vede «-\. Rizzatti» priredi v sredo, 31. arca, ob 21. uri, v centru Stella matutina, kulturni ve-čeh posvečen predvajanju kratkome-tražnih filmov o Švici. Predvajali bodo filme z naslovi «Valais Iver», «La Suisse du Nord-Est» ter film o smučanju v švicarskih Alpah. SEJA OBČINSKEGA SVETA V KRMINU Krščanski demokrati podpirajo stike medKrminom in Bobrovim Na mejnem prehodu Plešivo bodo postavili streho Hoennovo predavanje o 35-Ietnici ustanovitve OF V okviru 35-letnice ustanovitve OF v Ljubljani je v prosvetnem društvu «Briški grič» v Števerjanu prejšnji petek predaval Novogoričan Rudi Hoenn, ki je svoj zgodovinski oris takratnih časov opremil s številnimi barvnimi diapozitivi o Dolenjski. Vaščane, ki so se udeležili večera, je precej zanimalo predavanje originalnih posnetkov iz takratnih partizanskih borb, ki se jih je Hoenn udeležil. Zaradi zanimivega predavanja bi bilo prav, da bi Hoennovo predavanje ponovili tudi v drugih društvih na Goriškem. liiilliiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiii V GORIŠKEM OBČINSKEM SVETU JUTRI NADALJEVANJE PRORAČUNSKE DEBATE Svetovalci so odobrili obnovo palače na vogalu Korza in Ulice Garibaldi Proračunska debata v goriškem občinskem svetu se je pričela, kot smo že poročali, v petek zvečer, nadaljevala se bo jutri (občinski svet se bo sestal ob 18.30) in se bo skoro gotovo zaključila z odgovori župana in posameznih odbornikov ter z glasovanjem v sredo zvečer. O posegu komunista Chiariona smo poročali že včeraj. Na petkovi seji so govorili še republikanec Luciani ter demokristjani Piani, Stabon in Pellegrini. Luciani je obširno govoril o proračunski plati proračuna in zagovarjal zahtevo po spremembi sistema dohodkov. O zdravstvenih in socialnih vprašanjih pa je govoril demokristjan Piani, medtem ko je njegov strankarski kolega Pellegrini napadel centralistični sistem upravne ureditve v Italiji, ki dejansko onemogoča samostojno delovanje občin, in se je zavzel tudi za še večjo decentralizacijo ter za direktno izvohtev čla- nov rajonskih konzult. Župan De Simone je nato prekinil razpravo o proračunu, svetovalci pa so odobrili še nekaj drugih sklepov. Na predlog odbornika za javna dela Zucallija so svetovalci odobrili sklep o obnovitvi palače last zavarovalnice Assicurazioni generali na vogalu Verdijevega korza in Ulice Garibaldi. Pročelje bo ostalo takšno kot je danes, notranjost pa bodo v celoti preuredili. Vendarle pa bo notranjega prostora manj kot sedaj, kajti nekatere sedanje prostore bodo odpravili. Prav zaradi te zmanjšane prostornine je bil potreben pristanek občinskega sveta, je dejal odbornik za javna dela. Zavarovalnica bo v modernizacijo poslopja vložila več kot milijardo lir. Svetovalci so nato odobrili še nove plače vodilnih funkcionarjev mestnega podjetja in uslužbencev mestne lekarne, tako kot izhaja iz sindikalnih pogodb. Zadruga «PLANINSKI DOM MANGART» vabi na OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 2. aprila, ob 19.30 v Gregorčičevi: dvorani, Ul. Ceppa 9. Odbor Občinski svet v Krminu se zavzema za vse tesnejše sodelovanje s krajevno skupnostjo v goriških Brdih. Demokratična občinska uprava, ki jo po lanskem 15. juniju složno vodijo socialisti in komunisti, se s krajevno skupnostjo Dobrovo pogovarja o programu pobratenja, ki naj bi ga izvedli v prihodnjem mesecu. Osnova za zbližanje predstavlja spopad pri Peternelih, v katerem so se nemškim okupatorjem postavili po robu slovenski in italijanski partizani. Novost v zbliževanju med obmejnimi kraji v Brdih predstavlja stališče krminske krščanske demokracije. Ta stranka je poslala krmin-skemu županpu interpelacijo, v kateri naglaša, da se krminska in tudi posoška krščanska demokracija zavzema za vse tesnejše sodelovanje kulturnega in gospodarskega značaja, na podlagi medsebojnega spoštovanja, s sosednjo slovensko skupnostjo, kakor je bilo to poudarjeno tudi na nedavnem srečanju med delegacijo posoške KD ter novogoriško Socialistično zvezo. Na seji občinskega sveta v Krminu, ki je bila v sredo zvečer, o tej interpelaciji niso govorili prav tako pa občinski odbor ni nič povedal o svojih dosedanjih pogovorih v Novi Gorici in v Dobrovem o poteku srečanja. Pač pa bo krminski občinski . odbor o tem poročal prihodnjič, ko bodo priprave izpeljali do kraja in ko bodo sestavljali delegacijo občinskega sveta, ki se bo udeležila ljudskega shoda. Na seji občinskega sveta v sredo zvečer so svetovalci odobrili strošek 25 milijonov lir za namestitev strehe na mejnem prehodu Plešivo, da bi financarje, ki opravljajo službo na prehodu, obvarovali pred vremenskimi neprilikami. S tem zneskom bodo popravili tudi zgradbo mejnega prehoda v Ceglem. Na začetku seje so odborniki seznanili svetovalce z dosedanjim potekom akcije za pridobitev zemljišča, na katerem nameravajo zgraditi zavetišče - hotel za tiste priletne občane, ki nimajo družinske o-skrbe. Občina se pogaja z lastnikom za odkup zemljišča, ki je v regulacijskem načrtu predvideno za takšno zgradbo družbenega pomena. Ker v regulacijskem načrtu v Krminu ni nobene druge - lokacije za ta objekt, bo občina zemljišče razlastila, če se bo lastnik opiral prodaji. Tudi 'opozicija, ki,:je sestav-. Ijena iz svetovalcev, KD, je pod-', pria takšno ravnanje. ] Dokaj ostra razprava pa se je razvila o interpelaciji KD glede uporabe občinskega gledališča. Odbornik za vzgojo Gironcoli je očital KD, da nima pravice spraševati po uporabljivosti gledališča, ker je to v občinskem programu in je tudi na dnevnem redu. Svetovalci večine so očitali KD, da je gledališče poVsem zanemarila ter je odgovorna, če se je tudi uničilo. Odhod pevcev iz Podpore v Miren Moški pevski zbor prosvetnega društva «Andrej Paglavec» v Podgo-ri sodeluje v nedeljo, 4. aprila na reviji Primorska poje v Mirnu. Pevci in njihovi družinski člani odpotujejo na koncert z avtobusom, ki bo odpeljal izpred zadruge in izpred partizanskega spomenika ob 13.30. Koncert se namreč prične ob 16. uri. Po prireditvi se bodo ustavili na ve-verji v neki bližnji gostilni. Prijave sprejemajo Saverij Rožič, Edi Maligoj, Vanko Delphi, Ivan Bregant in SPZ, Ul. Malta 2. Filmski večer v v S te veijam/ Prosvetno društvo «Briški grič» iz Števerjana bo v petek, 2. aprila, ob 20. uri na društvenem sedežu na Va-lerišču pripravilo filmski večer, na katerem bosta Danilo Nanut in Zdenko Vogrič predvajala kratko-metražne filme o lanskoletnem spominskem teku ob 50-letnici ustanovitve ZSŠDI, o dnevu mladosti, ki je bil 4. maja lani v števerjanu, ter o izletu po Sovjetski zvezi. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU □ SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI □ ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice FRANK WEDEKIND POMLADNO PREBUJENJE Mladinska tragedija (Prvič v slovenščini) Prevod Bogdan Gjud, dr. Silvin Košak Scena arh. Sveta Jovanovič Kostumi Anja Dolenčeva Glasba Darij Božič . Režija ZVONE ŠEDELBAUER V sredo, 31. marca, ob 12. uri (izven abonmaja) in ob 20.30 (Goriški abonma) v gledališču «G. Verdi» v GORICI. Odhod avtobusa za večerno predstavo - goriški abonma: Vrh, gostilni - Devetak - Grilj ob 19.30 ♦ Poljane - gostilna Peric ob 19.30 ❖ Doberdob - pred občino ob 19.35 ♦ Jamlje - gostilna Pahor ob 19.40 ♦ Dol ob 20.00 ♦ Rupa - Peč ob 20.05. Prosvetno društvo «štandrež ponovi danes, 28. marca, ob 19.30 v prosvetnem domu «Anton Gregorčič» v Štandrežu Nušičevo komedijo SUMLJIVA OSEBA Dijaki slovenske trgovske šole priredijo v soboto, 3. aprila, ob 20. uri v goriški Prosvetni dvorani DIJAŠKI PLES Nastopil bo ansambel «The Lo-vers» Vabljeji! Razna obvestila Mladinski krožek (Gorica) obvešča, da je vsak dan do 2. aprila (razen ob torkih) odprta razstava v prostorih galerije «La Quercia» v Ronkah, mladega zamejskega slikarja Oskarja Beccie. Kino OBTOŽEN, DA JE UKAZOVAL IN IHOOIL CIVILNO PREBIVALSTVO ir— «nsLn\i eb J;: Obravnava proti Francu Srebotniku 31. majca pred okrožnim sodiščem v Novi Gorici Poleg tiste v Idriji je bil obtoženec tudi komandant nekdanje domobranske postojanke v Spodnji Idriji Sodno obravnavo proti nekdanjemu komandantu in organizatorju domobranstva na Idrijskem so odložili za en dan. Do odložitve je prišlo iz tehničnih razlogov. Namesto v torek 30. marca, se bo razprava začela v sredo, 31. marca, ob osmi uri v veliki dvorani sodnega poslopja v Novi Gorici. Kot smo že poro čali je nekdanji domobranski po ročnik Srebotnik, ki je pred aretacijo živel v Libanonu, obtožen, da je ukazoval in izvajal mučenja in nečloveško ravnal s .civilnim prebivalstvom ria območju Idrijskega. Obravnava bo pred senatom peterice, ki mu bo predsedoval sodnik okrožnega sodišča v Novi Gorici Borut Deisinger. Poleg obtoženca bodo zaslišali 19 prič z Idrijskega in drugih krajev in prebrali zapisnike o zaslišanju nadaljnjih štirih prič. Nadalje bodo prebrali razne dokumente, ki obravnavajo zločine okupatorjev in njihovih domačih pomagačev in se nanašajo na primer oziroma delovanje Franca Srebotnika. Pričakujejo, da bo sodna obravnava trajala tri dni, se pravi do petka, 2. aprila. V obtožnici, ki jo je pri Okrožnem sodišču konec preteklega januarja vložil okrožni javni tožilec Silvester Vremec, je poudarjeno, da je Franca Srebotnika v mesecu septembru ali oktobru leta 1944 poslal na Idrijsko tako imenovani Slovenski narodno - varnostni zbor iz Trsta. Njegova naloga je bila, da v Idriji organizira protipartizansko delovanje, okrepi domobransko postojanko z novimi pripadniki in izvrši vse potrebne policijske in vojaške naloge, da bi onemogočili delovanje borcev narodnoosvobodilnega gibanja. Srebotnik se je teh nalog lotil z vso vestnostjo in pri tem mu ni bilo žal trpljenja nedolžnih prebivalcev in se ni ustrašil nobenih oblik mučenja in nečloveškega ravnanja, ki bi lahko vodile k temu, da se zatre narodnoosvobodilna dejavnost civilnih oseb. Okrožni javni tožilec v Novi Gorici Silvester Vremec ugotavlja, da obtoženec ne spada med osebe, ki bi jim zakon nudil amnestijo. Franc Srebotnik je bil namreč na območje Idrije, kot poudarjeno, v letu 1944 poslan prav zato, da tamkaj organizira domobranstvo. V času njego vega službovanja se je domobranstvo v Idriji razbohotilo in je. bila poleg postojanke v Idriji ustanovljena še postojanka v Spodnji Idriji. Obtoženec je za obe postojanki organiziral in drugače pridobil potrebno število oseb, hkrati pa je bil poveljnik obeh postojank in najstarejši oficir po činu. Na območju I-drije ni bilo nikogar, ki bi bil po činu višji in ki mu bi bil nadrejen. Na svojem področju je imel proste roke v zvezi z organizacijo in ravnanjem njemu podrejenih postojank in domobrancev. Njegove naloge niso bile zgolj vojaškega značaja, temveč tudi policijskega. Ker pred obtoženčevim prihodom v Idrijo domobranska dejavnost tam ni bila omembe vredna, z njegovim prihodom pa se je razbohotila, je gotovo, da je takšno dejavnost organiziral in pri tem zaukazoval dejanja, ki po svoji naravi predstavljajo vojno hudodelstvo zoper civilno prebivalstvo. Okrožni javni tožilec Vremec predlaga, da se obtoženca spozna za krivega in se ga kaznuje po členu 125 jugoslovanskega kazenskega zakonika. Ta določa kazen od 5 do 15 let strogega zapora ali celo smrtno kazen, ki pa jo sodišč»' lako nadomesti z 20 leti strogegs zapora. V soboto, 3. aprila, nb 18. uri, bodo v razstavni gale--/fi «Il Torchio» v Gorici odp'li *r}zstavo slikarja Franka Volka. Gorica VERDI 15.15—22.00 «La poliziotta fa camera». E. Fenech in M. Carotenuto. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO 15.00—22.00 «Quel pomeriggio di un giorno, da cani». Al Pacino in J. Gazale. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO 15.00—22.00 «La trappola». L. Ventura in L Thulin. Barvni film. CENTRALE 15.00-21.30 «Fratello mare». Pripravil Folco Quilici. Barvni dokumentarni film. VITTORIA 15.00-22.00 «Gola profonda». L. Lovelace in H. Reems. Barvni film. Mladini pod 18. letom il prepovedan. n H i! s I rt/f.,*:.. . • - f -'; Tržič EXCELSIOR 14.00—22.00 «Remo e Romolo. storia di due figli della lupa». Barvni film. PRINCIPE 14.00-22.00 «40 gradi all'ombra del lenzuolo». Barvni film. Nova Gorica in okolica SOČA (Nova Gorica) «Maček na divjem zahodu», ameriški barvni film ob 10.00. «Vinetow I», nemški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. SVOBODA (Šempeter) «Maček na divjem zahodu», ameriški barvni film ob 16.00. «Quentin Durward», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Gustav Mahler», ameriški barvni film ob 17.00 in 19.30. Hudi nesreči učenca in upokojenca V goriško bolnišnico so včeraj prepeljali nezavestnega 63-letnega upokojenca Luigija Barenghija iz Gorice, Ul. Friuli 28. Upokojenec se je malo prej ponesrečil pred se-1 dežem Zelenega kriza v ulici Crispi,} kjer ga je obšla slabost in je padel na tla. Pri padcu je zadobil močan pretres možganov, zaradi česar so ga ž rešilcem prepeljali najprej v goriško splošno bolnišnico, nato pa na nevrokirurški oddelek videmske bolnišnice, kjer so ga spričo njegovega hudega stanja sprejeli s pridržano prognozo. V Ulici Don Bosco v Gorici se je okoli 15. ure pripetila prometna nesreča, katere žrtev je postal 9-letni učenec Robert Velušček iz Ulice Brigata Etna 34/A. Pri nesreči je učenec zadobil zlom lobanjskega dna in vratne kosti, zaradi česar bo okreval v 90 dneh. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa San Giusto. Korzo Italia 244, tel. 83-538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Rosselli, tel. 72-340. Prispevki . - r * . •. . C. C. I. A. A — TRGOVINSKA ZBORNICA GORICA, 30. APRIL - 9. MAJ 1976 espomego MEDNARODNI SEJEM ■ TEHNIČNA POMOČ PRI TRANSPORTU ■ NAVTIKA / KAMPING ■ VINA IN LIKERJI Sodelujoče države: ITALIJA - ČEŠKOSLOVAŠKA AVSTRIJA - JUGOSLAVIJA POLJSKA - MAD2ARSKA ROMUNIJA - BOLGARIJA Tajniltvo sejma: BIWU PUBBLICITÀ Gorica — Korzò Italia 101 — Tel. (0481) 87.466 PRIZMO MEDNARODNOr AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA GORICA — Ul. Duca d'Aosta 180 — Tel. 28-45 — GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA ; -L-: : KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - Ulica Morelli 14 Tel. 2206 - 2207 VSE BANČNE USLUGE — MENJALNICA Ob 12. obletnici smrti dragega moža in očeta Viljama Nanuta daruje družina Nanut 15.000 lir za goriško Podporno društvo. Namesto cvetja na grob pokojne Pierino Buzin iz Šempetra daruje družina Buzin iz Rupe 15.000 lir za Dijaški dom v Gorici. Namesto cvetja na grob Severina Devetaka je mladina s Poljan prispevala 30.000 lir za ŠZ «Mladost» iz Doberdoba. Ob prvi obletnici smrti Karla Batističa iz Sovodenj daruje sestra Mara 10.000 lir za Sovodenjski nonet. ZAHVALA Ob težki izgubi drage mame Nežike Heric vd. Peric se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala darovalcem cvetja. Hči Livia, sin Gabrijel hi drago sorodstvo Dol, 28. marca 1976 ZAHVALA Ob smrti naše drage Marije Petejan vd. Bregant se iskreno zahvaljujemo župniku Mirku Mazori, darovalcem cvetja. to vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Mož Anton ter družini Peršolja in Nanut Podgora, 28. marca 1976 P nmorikTSiìévmk KULTURA V-''’''* IlìADICIONALNA LUNA PBEIZKUSXJA PHIM08SKIH ZBOROV Z OBEH STRANI MM V TOLMINU IN DOBROVEM LEP ZAČETEK LETOŠNJE REVIJE «PRIMORSKA POJE» Pojavili so se nekateri novi, mladi in obetajoči zbori, ki dajo slutiti, da bo pesem na Primorskem še živela in se razvijala Letošnja revija «Primorska poje, ki jo prirejata združenje pevskih zborov Primorske in Slovenska prosvetna zveza, se je začela v Tolminu kjer je v lepo organizirani zvrstitvi nastopilo deset pevskih zborov. Moški zbor Združenja šoferjev in automehanikov iz Idrije pod vodstvom Ivana Rijavca deluje šele nekaj mesecev in je na svojem prvem nastopu pokazal določene pozitivne rezultate solidnega dela in volje, ki mu bo v oporo pri potrebnem nadaljnjem glasovnem izobraževanju, da bi maloštevilen zbor dosegel čistejšo intonacijo, zlitost glasov, večjo prožnost in sproščenost pri interpretaciji. Tudi nekoliko boljšemu moškemu zboru Iskra iz Bovca, ki je prav tako prvič nastopil na reviji, lahko pripišemo soliden začetek. Pri nadaljnjem si bo moral prizadevati za večjo zlitost skupine prvih tenorjev, ki je povezano z izboljšanjem dihanja, kar naj velja tudi za for-sirano izstopajoči drugi tenor v ff in za večjo jasnost in sonornost drugih basov, med katerimi smo slišali tudi posameznike, ki niso precizno peli in celo zašli v oktave z drugimi. Opozoril bi tudi na neumestne poudarke ob koncih fraze, ki smo jih slišali pri Gobčevi Bohor je vstal. Zbor ima pogoje, da se razvije v ubrano pevsko skupino, ki jo vodi Danilo Durjava. Isto velja za moški zbor Peter Jereb iz Cerkna, pri katerem smo najbolj čutili pomanjkanje dotoka mladih glasov. Ta zbor je nekoč že boljše zvenel in tudi interpretacije so bile nekoliko nazornejše. Vodi ga Ivan Rijavec, ki je tokrat menda moral nastopiti z , nekaterimi prehlajenimi pevci, kar seveda tudi zmanjšuje kvaliteto. Prvič je tudi nastopil moški zbor iz Plešivega - Krmina pqd vodstvom Zdravka Klanjščka, ki je na poti k ubranemu petju že precej dosegel, če primerjamo prvi nastop okteta pred nekakim poldrugim letom, ki je danes jedro tega zbora. Predvsem moram omeniti smiselnost interpretacij sicer preprostih pesmi, ki jih pa po navadi zbori precej razdrobijo s kratkimi oddihalnimi presledki. Seveda se pojavljajo še več ali manj stisnjeno in krčevito zastavljeni glasovi ter tisti stalni problem nejasnosti basovske skupine, med katerimi so bili tudi samovoljni «sprehajalci». Še to, kar pa velja za vse zbore: zapiranje ust pri dinamičnem pojemanju povzroča vselej padanje v intonaciji. Svoje sta opravila seveda tudi trema in pa «presenečenje» v neznanem akustičnem okolju, v katerem ostane pevec več ali manj brez odziva, ki ga pričakuje in ga je navajen v praznem prostoru. Tako preizkušnjo je moral prestati tudi dekliški zbor KUD Sloga s Črnega vrha, za katerega bi lahko rekli pri prvi pesmi, da je ne-zlit in glasovno neizdelan ter in-terpretacijsko nebogljen. Pa so se pevke čedalje bolj sproščale in že pri drugi pesmi prešle v ubranost in oblikovalno strnjenost, po čemer lahko sklepamo, da se bo zbor spričo dobrega glasovnega materiala in volje, ki jo je pokazal, razvil v pomembnejšo pevsko skupino. Zbor vodi Ivan Rijavec, ki ga lahko prištejemo med najbolj požrtvovalne pevovodje. Moški zbor iz Ilirske Bistrice vodi Dimitrij Grlj. Izbral si je sorazmerno zahteven program, ki bo v nadaljnjem gotovo našel svoj nazornejši izvor. Zbor bi potreboval več glasovne izobrazbe, da bi postal njegov zvok bolj določen in jasen. Deluje namreč zastrto, zlasti v basovski skupini; ta ima e-nake značilnosti, kot smo jih omenili že pri drugih zborih. Celota ima določeno glasovno ravnovesje do mf, v večji dinamiki pa se pojavijo mesta razpršenosti. Interpretacijam bi bila v prid večja e-notnost v dihanju ter pri vstopih in ob koncu fraz. Zbor se je sicer bolj konsolidiral, vendar zahtevnejše pesmi terjajo na drugi ftuiiiiiiiimiimiiHimmiiitiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiiiiittiiriiiiiittiitiiiitiiiiiiiHiMiuitMiHiiiiiiiiii Z LESKOVČEVO IGRO «DVA BREGOVA» SSG TUDI LETOS NA STERIJINEM POZORJU V konkurenci za nagrade ho nastopilo samo 6 gledališč - Poseben «Cankarjev večer» strani še večje čisto pevske pripravljenosti, da bi bila dosežena tudi večja sproščenost pri oblikovanju. Briškemu oktetu, ki je v zadnjem času napravil znaten korak v petju in interpretacijah, zamerimo nekontrolirano zajeto Kernja-kovo Mojcej, kjer so pevci očitno hoteli sprostiti vse svoje glasovne sile: in zašli v grobost, kakršno odklanjamo in je bilo to v popolnem nasprotju s prvima, dokaj lepo izvedenima pesmima. Oktet vodi Vojko Peršolja. Mešani zbor prosv. društva Soča iz Kanala vodi Rozina Konje-dic, ki je ponovno potrdila, da nenehno zanimanje pevovodje, pridobivanje znanja pevsko - tehnične narave, vztrajna volja, primeren pristop do pevcev in seveda izredno veselje do petja in muziciranja, lahko združi mlade, neizkušene in tudi najpreprostejše pevce v zlito in kultivirano celoto, kakršna se nam je predstavila najprej v Tolminu in naslednji dan še v Dobrovem, kjer je zapolnila vrzel odsotnih zborov. Kljub še nekaterim pomanjkljivostim lahko na kratko rečemo, da se je zbor po svojem zvoku in ubranosti kakor po programu in njegovi plastični izvedbi, v pristnem muziciranju, prebil med najboljše zbore na Primorskem. Izrazito prenovljenje je pod vodstvom Vere Clemente - Kojič doživel moški zbor iz Tolmina in to v pogledu znatne glasovne uglajenosti, ki pogojuje precej večjo homogenost glasov in celotno ravnovesje na vsej dinamični lestvici. Ne sledijo pa vselej vsi pevci pri dinamičnem niansiranju enotno, kar smo opazili pri prvi in pri drugi pesmi (mrmrajoče). V nekoliko manjši meri velja za drugi bas isto, kar smo omenili že pri ostalih zborih, dodajamo pa še potrebo po enaki izgovarjavi zgornjih glasov. Interpretacija prve še išče svoj iztanjšani izraz, medtem ko sta ostali dve učinkovali v polnem doživetju in pristnosti. Moški zbor iz Mirna, ki ga vodi Anton Klančič, razpolaga z lepimi in zvenečimi glasovi. Zelo prepričljivo je zbor izoblikoval Tomčevo delo. V Simonitijevi Ah, ti nočenj-ka je bil odnos med solistom in zborom premalo estetsko pretehtan: delovanje zbora je bilo na-pram solistu, ki je smiselno oblikoval v pristnem občutju, preglasno in v basih na trenutke trdo. Vrabčeva Slovenska pesem ni še docela izdelana in bo .v dobrem zboru, ki je od lani pokazal določen napredek v vokalni izobrazbi, šele ob nadaljnjem delu pridobila na svojem popolnejšem izrazu. 0-meniti moramo tudi prvega solista, ki je s svojim vložkom utisnil celovitost prvi pesmi. V Dobrovem je nastopilo osem pevskih zborov. Najmlajši med njimi, ki deluje le nekaj mesecev, je moški zbor iz Avč: beleži svoj prvi nastop, pa je pod vodstvom Štefana Maurija le pokazal nekaj, kar da slutiti na solidno delo. zastavljeno v smislu sistematičnega obdelovanja vokalnih zahtev; to je že zdaj imelo določen vpliv na mlade, sveže glasove. Le ti so pokazali precejšnjo zlitost in lepoto interpretacije predvsem v Pahorjevi Pa se sliš’, po kateri lahko sklepamo, da ima zbor pogoje za nadaljnje napredovanje. Pri moškem kvintetu «Nediže glas» smo raje poslušali izvajanje pesmi, kakor način konferanse, ki ne spada v okvir resne pevske prireditve, koristi pa lahko v drugem prireditvenem vzdušju. Prvič smo slišali tudi mogočen mešani zbor iz števerjana, ki ga vodi Herman Srebrnič. To je zbor mladih pevcev in pevk že po naravi lepo zvenečih glasov, ki bi jim v bodoče bilo potrebno posvetiti vso skrb za njihov razvoj v nadaljnjem formiranju. Sicer pa smo za nastopom zaslutili pravo navdušenje in veselje do petja in tudi dober odnos do dela in nriprav. Ženski zbor KUD Golobar iz Stalno slovensko gledališče iz Trsta bo tudi letos nastopilo na Sterijinem pozorju v Novem Sadu, ki je v pravem pomenu besede srečanje tistih jugoslovanskih gledališč, ki so v sezoni realizirala najboljše uprizoritve del domačih avtorjev. SSG bo nastopilo z dramo Antona Leskovca «Dva bregova» v režiji Jožeta Babiča. To je nedvomno še eno veliko priznanje našemu igralskemu kolektivu Poleg SSG bodo na Sterijinem pozorju, ki bo letos od 15. do 24. aprila, v konkurenci za nagrade nastopila še naslednja gledališča: Narodno pozorište iz Sombora s komedijo Jovana Sterije Popoviča «Ženitev in poroka», Dramski teater iz Skopja z dramo Koleta Casule «Kakor vam drago: ostavka nekega karibskega zunanjega ministra», Slovensko ljudsko gledališče iz Celja z igro Dušana Jovanoviča «Igrajte tumor v glavi in onesnaženje zraka», Narodno pozorište iz Beograda z dramo Vaška Ivanoviča «Zvonec za našega profesorja» in beograjski «Atelje 212» z dramo Ljubomira Simoviča «Čudež v šarganu». Zunaj uradnega sporeda bosta nastopili gledališči Akademski teater «Jevgenij Vahtangov» iz Moskve s Krleževo dramo «Gospoda Glembajevi», Narodno pozorište iz Zenice z dramo «Vir» Jureta Fra-ničeviča - Pločarja v dramatizaciji Radovana Marušiča ter prvonagra-jeni predstavi s festivala malih in eksperimentalnih odrov v Sarajevu in festivala monodrame in pantomime v Zemunu. Prav tako bodo letošnje jugoslovanske gledališke igre potekale v znamenju 100-letnice Cankarjevega rojstva. O Cankarju in njegovem delu bosta govorila Josip Vidmar in teatrolog Dušan Moravec, priredili pa bodo poseben «Cankarjev večer», na katerem bodo sodelovali vidni slovenski in jugoslovanski gledališki umetniki. Ocenjevalno komisijo bodo sestavljali beograjski igralec Jovan Miličevič (predsednik), Jevrem Brkovič iz Tuzle, Laslo Gerold iz Novega Sada, Lojze Smasek iz Maribora in Stevo Žigon kot selektor.' Bovca, ki ga vodi Branko Godina, si je za kratko dobo svojega obstoja in delovanja izbral nekoliko prezahteven spored, ki terja večje vokalne priprave, to pa zopet zahteva svoj čas. Menim, da bi bilo potrebno postopoma postavljati pred zbor večje naloge. Glasovi so in, kakor se zdi, tudi dobra volja. Mešani zbor slovenskega prosv. društva «Bazovica» z Reke, ki ga vodi Peter škrjanec, je nekoliko večjo ubranost in izrazno kultiviranost od lanskega leta pokazal pri Mokranjčevi II. rukoveti, če obidemo netočno intonacijo basov v začetku in izrazito izstopanje sopranistke pri dinamičnem naraščanju, kar je bilo čedalje bolj prisotno še v ostalih dveh pesmih. Narodna «Tam v štajerski deželi», ki sicer ni bila na sporedu predvidena, je zboru nudila vse pogoje glasnega načina petja, ki se je postopoma do kraja sporeda stopnjevalo do nezadržne mere. Če je zbor vložil že toliko truda, kolikor ga zahteva, na primer, Mokranjčevo delo in pri tem pokazal, da je sposoben glasovno bolj ubranega petja in smiselnejše interpretacije, potem bi bil sposoben istega tudi pri drugih pesmih, to je, odvrniti se od nekontroliranega petja ter se zavzeti za plemenitejši zvok na eni strani, na drugi strani pa stremeti k pristnejši interpretaciji. Moški zbor iz Kobarida vodi Vlado Volarič, ki polaga pažnjo predvsem na fraziranje in gradnjo, vendar ga pri tem ovirajo razne pomanjkljivosti, kakor zastrtost tenorjev v ff, kar je povezano z glasovno vzgojo, neenotnost na unisono mestih, nepreciznost v drugih basih, ki prav tako povzročajo nejasnost, na drugi strani pa zbor na posameznih mestih zazveni zlito in uravnovešeno. Zbor iz Kanala smo že omenili ob nastopu v Tolminu. Revijo je zaključil Primorski a-kademski zbor Vinko Vodopivec iz Ljubljane, ki ga vodi Brane Demšar. Čeprav je ta zbor bil nekoliko boljši kakor lani, bi vseeno pričakovali —- z ozirom na to, da razpolaga z mladimi, svežimi glasovi in gotovo boljšimi pogoji dela kakor marsikateri nastopajoči zbor, vee kakor poprečne kvalitete, zlasti kar zadeva glasovno izobrazbo. IVAN SILIČ Umetnik in odporništvo LOJZE SPACAL bo razstavljal v Rižarni Rižarna in njene strahote so v teh dneh v ospredju zanimanja tržaške antifašistične in demokratične javnosti. Proces pred tržaškim porotnim sodiščem oživlja v pričevanjih in dokumentih nedopovedljivo krutost nacističnih in fašističnih okupatorjev. V zavest vsakogar se je spričo takratnega dogajanja za mrkimi zidovi Rižarne, na naši slovenski zemlji in po vsej okupirani Evropi, vselil nemir in z njim spoznanje, da se je treba opredeliti. V umetnikovi zavesti se je to spoznanje odrazilo v njegovih delih, v njegovem u-metniškem angažiranju. Tako je nastal tudi Spacalov, če ga lahko tako imenujemo — odporniški opus na razponu skoraj 40 let njegovega ustvarjanja. Kakih 30 takih umetniških pričevanj bo obsegala njegova razstava v prostorih Rižarne, ki bi morala biti odprta na predvečer Dneva vstaje, t.j. 24. a-prila v režiji tržaške občine. Najavil jo bo zgovoren umetniški plakat na isto temo (glej priloženi osnutek), spremljal pa katalog v italijanščini in slovenščini. ...................................................11........... OB VELIKI RETROSPEKTIVNI RAZSTAVI UMETNIŠKE FOTOGRAFIJE JOŽETA KOLOŠE V KOPRU IZ MELANHOLIČNE PANONSKE UMIRJENOSTI V SOOČANJE Z UNIČUJOČO CIVILIZACIJO Za svoje štiridesetietno ustvarjanje na področju umetniške fotografije je Jože Kološa prejel letošnjo posebno nagrado Obalnih kulturnih skupnosti nadvse popolnem soglasju z zamislijo prek katere oblika in vsebina stvaritve prevladujoče izstopata in zbujata v gledalcu učinkovito povezavo z ustvarjalcem. Nobeno .Kološe vo delo ni bilo ustvarjeno le za njega samega ali za oko, ampak za človeka v najširšem pomenu, ker iz vsakega njegovega dela, čiste ali kombinirane fotografije, prihaja do gledalca neka bolj ali manj dojemljiva izpoved, to pa zaradi tega, ker se avtor zaveda, da je vredno edinole tisto, kar izraža neko posebnost, tipiko ali neko gìòbòko idejo/'Po1-temtakem se avtorjev» subjektivni vtisi, čutenja ali globoke idgje ne,, vračajo k njemu samemu, marveč-ostanejo «nekje» plodni in spodbudni. Ko gledamo Kološeve slike, njih simbolični kontrasti, detajli ali izrezi niso samo samotno tavanje v megleni improvizaciji, ampak se nam kažejo kot prefinjeno iskanje smiselne kompozicije, kjer človek — gledalec sledi, v časovnem zaporedju, kakor so dela nastajala, avtorjevemu razvoju in zorenju. Okrog nas se skriva tisočero stvari, ki zanje nimamo sposobnosti, da bi jih videli, čutili ah dojeli. To so tiste stvari, ki jih odkrije in občuti le malokdo. Kološa jih občuti od dotiku z naravo, ki jo «sliši», torej prej čuti kot vidi, zato, ker to naravo išče predvsem v ljudeh. Ciklusi, ki si iih lahko ogledamo v galeriji Loža pod naslovi «Filov-ski lončarji» (1939 A TSAO), «črne slike» (1938 - 1250). «Podobe iz Prekmurja» (1937 - 1955) in «Moj dragi kraj domači (1946 - 1958), nam realistično kažejo intimen avtorjev pogled na neizbrisne podobe domače zemlje in njenih ljudi. Umetnik nam.v preprostosti. svo- jega fotografskega izražanja pripomore k dojemanju obširnega horizonta sveta in življenja ljudi v Prekmurju. Če se poglobimo v podobe iz cikla «Filovski lončarji» in «Črne slike» občutimo, da izhaja iz teh del izreden posluh za kompozicijo in toniranje z vso notranjo realistično izpovedjo, ki razčlenjuje življenje in ljudi. Izredno lepa je serija fotografij ciganke Ile (Črne slike), o kateri sem že pred časom zapisal nekaj misli. Nadvse čudovit pa je tudi portret enookega starca (Podobe iz Prekmurja). Rahlo ražo rana koža. lepo - obokana belo-siva- divja brada: oko plava nad širnim prostranstvom življenja ... ki gre — in pogled mu je nedoločen, le rahel, čudežen izraz moči ie v njem. V JANKO FURLAN (Nadaljevanje na 6. strani) lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll lllllllll III llllllflizzillllllllllll IMI II Ulili 111 lllllll II lllllllllll lili lllllllllllfllllllllllll UH IIIIIIIIIIIIIII1IIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIII |v ČETRTEM CIKLU ZAKLJUČNIH ŠOLSKIH PRODUKCIJ Jože Kološa Ob štiridesetletnici nepretrganega delovanja na področju kreativne fotografije, je odbor Obalnih kulturnih skupnosti sklenil podeliti fotografskemu umetniku Jožetu Kološi nagrado za najboljšo umetniško stvaritev v letu 1975. Kako si je Kološa prigaral to odličje nam kaže pravzaprav njegovo delovanje od leta 1959, ki je, kot pišeta Toni Biloslav in Mitja Škerbec v kratkem avtorjevem življenjepisu, prelomnica v življenju in umetniškem delovanju Jožeta Kološe. Njegov prihod iz Prekmurja v Koper pomeni konflikt v umetnikovi duši, ki pušča globoke sledove v njegovem nadaljnjem ustvarjanju. Jožetova melanholična panonska umirjenost se na drugi strani sooča z grobim, živahnim . in nedognanim mediteranskim temperamene tom. Tako v Kopru počasi opušča tako imenovano romantično fotografijo stare šole. Vse močneje je prisotna socialno kritična in angažirana fotografija. V.. Kopru organizira foto službo v Tomosu in je njen vodja. Leto dni kasneje organizira prvo fotografsko razstavo na temo «Istra - Kras - Pokrajina». Bil je pobudnik ustanovitve in sodelavec zavoda za ekonomsko in turistično propagando. V Ilirski Bistrici je pripravil razstavo na temo «Razvoj Slovenske I-stre v dvajsetih letih svobode». Organiziral je skupino «N» (neodvisni fotografi), ki je začela fotografsko razkrivati Istro. Skupaj z galerijo «Meduza» je bil organizator prve akcije «Koštabona», sedaj mednarodne kolonije Istra. Je pobudnik in umetniški vodja prve stalne jugoslovanske fotografije v Kopru. Vse to potrjuje, da se je Kološa vživel v istrsko okolje in obenem začel zbirati okrog sebe mlado generacijo fotografov, katerim nesebično razdaja svoje veliko znanje, bogate izkušnje in neizpeti umetniški opus. Ob njem postajata Koper in Slovenska Istra pomembni žarišči fotografske dejavnosti. Samo v letu 1975 je sodeloval kot organizator, selektor ali umetniški vodja pri postavitvi 24 razstav v obalnih galerijah, organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Za tako, vsesplošno plodno delovanje, je bila Kološi podeljena, uradno šele 31. t.m. v Mestni galeriji v Piranu) prej omenjena nagrada. Ob tej priložnosti je bila prejšnji teden v organizaciji Obalne galerije Piran in Paviljona arhitekta Novaka iz Murske Sobote, v koprskih galerijah Loža, Meduza, Foto - galerija in v Pokrajinskem muzeju, odprta monumentalna re-trosnektivna razstava. O Kološevih fotografijah smo že večkrat zapisali kako besedo in mislim, da je zanimivo, da o njem, ki je — kot pravi prof. Matija Murko — «že zaslužil svoje visoko mesto v zgodovini slovenske fotografije», in o njegovih delih 'za-pišepin še kakšno, še posebno pa ob tako pomembnem jubileju . Kološeve fotografije so odsev naibolj intimnega čutenja, ki je v Nastop mladih obetajočih pianistov iz oddelka prof. Ambrozeta šole GM V dvorani «J. Gallus» šole GM so se v torek predstavili ljubiteljem glasbe dijaki, ki obiskujejo klavirski oddelek prof. E. Ambrozeta. Bil je zanimiv pregled zrelosti, tehnične izdelanosti in muzikalnega podajanja mladih pianistov na raznih stopnjah, od nižje šole do zaključka glasbenega študija. Programsko je nastop morda izzvenel nekoliko enolično, pri čemer pa ne moremo mimo dejstva, da tudi naši gojenci posegajo prvenstveno po skladbah, ki so predvidene v izpitnem načrtu konservatorijev. Ta pa je dokaj zastarel in tako žal izpadejo iz učnih programov nekatera zanimiva dela klavirske literature, zlasti še če upoštevamo veliko angažiranost naših dijakov, ki se poleg redne šole in študija glasbe udejstvujejo, zlasti starejši, tudi na drugih področjih. Na torkovi produkciji sta se prvič predstavila Damjana Kralj (3. razred) s krajšo Schumannovo skladbo in Bogdan Kralj (5. razred) z dvema troglasnima Inven-cijama J. S. Bacha. Pokazala sta resno, solidno pripravljenost. Alenka Podgornik (4. razred), ki smo jo slišali že lani, je tokrat presenetila' z zanesljivo in muzikalno lepo izdelano igro pri izvedbi tehnično zahtevnega Schubertovega Impromptuja v Es-duru. Verenka Terčelj (2. r. srednje šole), ki - je našemu občinstvu že znana kot talentirana pianistka, se je predstavila s Choninovo Etudo op. 10 št. 8 in s Schubertovim Im-promptujem v B-duru. Če smo v njeni interpretaciji zlasti pri Schubertovih variacijah v začetku pogrešali občutek za stil in mestoma tehnično nezanesljivost, kar gre morda na rovaš pomanjkljive koncentracije, pa nas je Ter-čeljeva proti zaključku prepričala z izbrušenim podajanjem. Da nam v Tomažu Simčiču (2. r. srednje šole) raste izvrsten pianist smo se že imeli priložnost prepričati, zlasti ob njegovi lanski izvedbi Mozartovega d - mol koncerta z orkestrom Glasbene matice. Tudi tokrat Simčič ni zatajil. Posredoval nam je izvrstno, virtuozno dasi morda mestoma skoraj preveč razviharjeno interpretacijo Brahmsove Rapsodije v Gojenci kiavirskegd oddeiha piof. Arnbiozeid na šoti Gia.bene mance g-molu in Chopinove Etude op. 10 št. 8. Tudi Ksenija Brass (2. r. srednje šole), ki je lepo zaigrala Chopinovo Etudo op. 10 št. 5, kaže pozitivne perspektive za nadaljnji razvoj. Vihra Kodrič (3. r. srednje šole) pri oblikovanju Mendelssoh-nove skladbe Rondò capriccioso tokrat ni imela zadovoljiv trenutek. Poznamo jo kot talentirano dijakinjo, zato gre morda njena pomanjkljiva interpretacija te romantične skladbe z njenim lahkotnim, virtuoznim prestom, ki ga prekinjajo melodični presledki, na rovaš nezadostne pripravljenosti. Z Bachovim orgelskim Preludijem in fugo v a-molu — priredba Liszta za klavir, je Loredana Sancin (1. let. višje šole) posegla po izredno zahtevni klavirski skladbi. Pokazala je afiniteto do stila, morala pa bo to glasbeno delo tehnično še izpiliti in prepričljive-je oblikovati barvnodinamične razlike na mestih, ki spominjajo na menjavo orgelskih registrov. Paolo- Tagliolato (2. let. višje šole), ki se pripravlja za diplomski izpit, je iz zahtevne izpitne tvarine predstavil Lisztovo koncertno Etudo La Leggerezza in Brahmsovo Rapsodijo v Es-duru op. 119. V njegovi klavirski igri je zaznavna dokajšnja zrelost pri čemer pa se pianist bolj posveča o-blikovanju celote in stilni pogojenosti kakor obdelavi tehničnih detajlov in muzikalnih fraz, kar mestoma ovira globlje podoživljanje muzikalne vsebine. Jožica Lasič (2. let. višje šole), ki je že v lanskem šolskem letu prijetno presenetila s samostojnim klavirskim recitalom, je tudi na tem šolskem nastopu poleg izvrstne tehnike pokazala smisel za muzikalno podajanje. Lepo je interpretirala ritmično živ in kakor od sonca ožarjen Debussvjev Preludij Les Collines d'Anacapri in zanesljivo podala tehnično zelo zahtevno Chopinovo 4. balado. Tudi ta zanimiv nastop dijakov šole Glasbene matice je zanesljiv dokaz zanesljivega pedagoškega dela v šoli. ki vzgaja s svojimi števibnmi gojenci tudi vrsto glas benih talentov. —š 28. marca 1976 revije SODOBNOST št. 3 Marčna številka Sodobnosti posveča uvodne strani spominu Borisa Ziherla (umrl 11. februarja), ki je bil že pred vojno sodelavec te revije. Najprej velja opozoriti na pesmi Kajetana Koviča: iz zbirke Labrador, ki bo v kratkem izšla pri Cankarjevi založbi, je Kovič za Sodobnost odbral sedem pesmi z naslovom Balade o bratu in sestri. To so skrivnostne podobe, nabite s hladno čutnostjo, ki ziblje verz za verzom vse do dramatične napetosti, kakršna obstaja v težko opisljivih predelih človeške narave. Kovičeva pesem je oblikovno tako dovršena in izčiščena, da turobno poetsko sporočilo učinkuje — ravno zaradi hotene oblikovne perfektnosti — manj naravnost in manj vznemirljivo. Drugi kvalitetni vrh predstavlja skupina pesmi Toneta Kuntnerja — Tako beži. Pesnik se še vedno oklepa svojih prejšnjih tem: o človeški bolečini in izgubljenosti kot kazni zaradi bega z zemlje, kjer je človek še celovit in «spravljen s tem svetom». Bralec dobi vtis, da bere stare, modre resnice, ki zaradi muke, s kakršno se pesnik dokoplje do njih, delujejo in «dihajo» kot poezija. Mlada pesnica Miča Vipotnik se je predstavila kar z desetimi pesmimi. Antonina Bartuška, češkega pesnika, ki je umrl 1974. leta, pa spoznamo iz Benhartovega izbora: ta prevajalec iz slovenščine v češčino je izbral nekaj pesmi iz dveh Bartuškovih zbirk. Lojze Krakar se je pomudil pri nekaterih problemih v zvezi s prevodom Prešernovega Sonetnega venca v srbohrvaščino. Andrej Hieng objavlja o-dlomek iz romana, sledilo pa bo nadaljevanje. Špelca Čopič je prispevala daljšo razpravo Slovensko kiparstvo v prvi polovici 20. stoletja. Likovne umetnosti se tiče še pregled del, ki so jih v Moderni galeriji razstavljali nekateri člani DSLU: kratke sodbe ob posameznih eksponatih je zapisal Franc Zalar. Urednik Ciril Zlobec je o-cenil roman Miška Kranjca Strici so mi povedali; novi kritik Sodobnosti Peter Kolšek pa se je preizkusil z oceno pesniške zbirke Iva Svetine Botticelli. Po tematiki ožja in zanimiva predvsem za strokovnjake je razprava Jožeta Pogačnika o književnih časopisih v prvi polovici 19. stoletja. Za zadnjo stran revije je sestavil nekaj srednje duhovitih aforizmov Žarko Petan. DIALOGI št. 3 Posebno barvo dajejo revijam stalni sodelavci, tisti pač, katerih ime se bolj ali manj redno pojavlja na straneh kake revije. Med take stalne pisce pri Dialogih štejejo sam glavni uradnik Janez Švanjcer, iz uredniškega kolegija Nada Gaborovič in Helena Malek, prav tako, pa pogosto naletimo na nekaj strani pisanja mariborskega polihistorja Branka Rudolfa. Pisateljica Nada Gaborovič je tokrat napisala uvodnik «Nekaj misli o pisateljevi vlogi ob zakonu o društvih» in kar dve knjižni oceni, in sicer pretresa roman Aleksandra Vojinoviča — Izobčenec in prozo Andreja Capudra — Bič in vrtavka. Janez Švanjcer je prispeval kratko prozo Brez naslova (o-pisuje pijančeve družinske težave), za 3. stran ovitka pa je napisal še gloso proti prizanesljivosti v kritiki. Branko Rudolf pa s svojim značilno širokim znanjem opisuje trenutke iz kulturnega Londona. Helena Malek navadno piše o domačih novitetah: tokrat se je lotila mladih pesnikov, namreč zbirke L. Krefta in B. Voduška in njunih «Mejdun so dobre pesmi». Ne moremo reči, da reviji koristi, če je v njej preveč nadaljevanj. V tej številki se zaključuje nadaljevanje proze Androsa Pav-lidisa - Predstavitev (prevod Marjan Tavčar), prav tako je nadaljevanje pristop Tarasa Kermau-neja k Cankarjevi Hiši Marije pomočnice. Lahko preberemo še konec nadaljevanja Literatura in vzgoja: ta razprava Janka Murša-ka je najbrž našla svoj krog bralcev med šolniki, saj je pokazala, kot ugotavlja avtor, da je odnos gimnazijcev do literature vendarle živ in da imajo celo presenetljivo dobro razgledanost po tej problematiki. No, v reviji se je začelo spet novo nadaljevanje: razprava dr. Šimeta Ivanjka — Pravni položaj tujih delavcev v ZR Nemčiji. Glede na primerno dolžino in zgoščenost, pa tudi po strokovni plati, je zanimiv in zgleden članek mag. Rudija Lešnika o celodnevni šoli. Podobno jedrnat je zapis Vilija Vuka — Rakova pot jugoslovanskega filma. Avtor vidi vzrok za nazadovanje jugoslovanskega filma v tem, «da filmski avtorji temeljito tičijo v zapoznelih ustvarjalnih časih». Adrijan Lah se navdušuje nad predstavo celjskega gledališča, namreč nad Jovanovičevo igro Igrajte tumor v glavi... Literarni del poleg že omenjenega dopolnjujejo še pesmi Jordana Tomšiča, Bojana Piska, Štefana Remica in Janeza Strehovca. Tako imamo pred seboj pač marčno številko, ki ji glavno težo dajejo še nadaljevanja iz zime. IVANKA HERGOLD Prejeli smo LiAi V/iJxL, bc. J. XVjtùGG.. .«v dijakov slovenskih srednjih šol na Tržaškem in Goriškem. Poleg običajnih prispevkov dijakov prinaša nekrolog za pokojnim profesorjem in prosvetnim de-• lavcem Jožetom Peterlinom, poročilo o novem romanu tržaškega pisatelja Milana Lipovca Leseno jadro, prikaz knjižne zbirke Družbe sv. Mohorja v Celovcu za leto 1976 in pa napoved, da bo 6. številko Literarnih vaj «napisal, uredil in plačal tiskarske stroške Znanstveni licej France Prešeren v Trstu». Lepa in posnemanja vredna pobuda. MATICA, list izšeljenika Hrvatske. «.Marec 1976 št. 3. PnmorškHffievmk 6 28. marca 1976 PETDNEVNI PRVOMAJSKI IZLET V RIM.BARI-BENETKE Bivši preko mo rti bodo obiskali medvojne baze NOB v južni Italiji Potovanje bo z vlakom z ležalniki, da se ga bodo tudi invalidi - Ogled zbirnih baz, taborišč in lahko udeležili bolnišnic NOB Podjetje za turizem, transport in gostinstvo iz Ljubljane (TTG) priredi ob sodelovanju osrednjega odbora prekomorskih brigad pri Republiškem odboru ZZB NOV Slovenije petdnevni izlet v Puglie, kjer je za časa H. svetovne vojne bila baza NOV Jugoslavije z raznimi ustanovami. Organizatorji izleta so se odio čili za prevoz z vlakom z ležalniki, da bi tako omogočili obisk krajev v južni Italiji tudi invalidom, ki so tam bili na zdravljenju v letih 1943-1945. Odhod iz Ljubljane bo v petek 30. aprila popoldne ob 15.00. Na slednjega dne si bodo izletniki 2 avtobusi in vodiči ogledali glavne znamenitosti Rima in nato nada Ijevali pot do Barija. 2. maja bo avtobusni izlet z o biskom krajev, ki so pomembni iz NOB na relaciji: Grumo - Altamu-ra - partizansko taborišče Gravina - Gravina - Barletta - Trani -Bari. Izletniki si bodo ogledali nek danje partizansko taborišče v Gra-vini in pa Barletto, kjer je jugoslovanska vlada postavila leta 1973 spominsko kostnico borcem NOVJ, ki so v drugi svetovni vojni umrli na ozemlju južne Italije, Sicilije in Sardinije. Kot je znano, je b% tudi na področju južne Italije od leta 1941. dalje vrsta zloglasnih fašističnih zaporov in koncentracijskih taborišč (Tremiti. Trani, Pisticci, na Siciliji, na otokih Ustica, Li-pari, Asinara, Sardinija, itd.), kjer so v nečloveških mukah trpeli in umirali naši ljudje. Vsa ta množica političnih zapornikov in internirancev se je začela po kapitulaciji Italije osvobajati in združevati najprej v Tarantu in Carbonari, in nato v Gravini, kjer so organizirali prekomorske brigade in druge prekomorske enote, ki so posegle v boj proti nacističnim hordam v Jugoslaviji. Že oktobra leta 1943 je delovala v Bariju jugoslovanska baza, nrva vojna misija NOV Jugoslavije, ki je med drugim organizirala transport 12.000 naših ranjencev z zavezniškimi letali na zdravljenje v bolnišnice (S. Ferdinando. Andria, Grumo, Altamura, Gravina, Taranto, Monopoli, Brindisi, Trani, Bari, Malta, td.). Samo iz Slovenije je bilo prepeljanih na to področje na zdravljenje več kot 2.000 težkih partizanskih ranjencev in bolnikov. 3. maja pa je predviden izlet v južno - italijanska mesta na relaciji: Taranto - Brindisi - Monopoli -Bari. Vsi ti kraji so prav tako pomembni skoraj za vse prekomorske borce, saj je na primer v Monopo-liju bila baza vojne mornarice NOV, v Tarantu prvo taborišče «Pod oljkami» in luka, skozi katero so šli borci, letalci, tankisti, artileristi NOVJ, ki so prišli iz Afrike, tam je delovala tudi 4. prekomorska brigada, itd. Zadnji dan izleta je predviden za ogled Benetk. Podrobne informacije o izletu lahko dobijo zainteresirani pri vseh občinskih od- Jože Kološa (Nadaljevanje s 5. strani) teh ciklih, ki so razstavljeni v Loži «je avtor s svojim aparatom dobesedno zlezel ljudem pod kožo .. . fotografije so narejene v merilih najboljše tradicije visoko ovrednotene slovenske krajinske fotografije in portreta in kjer je o Prekmurju in njegovih ljudeh izpovedal kar lepo mero tega, kar je v fotografski izpovedi mogoče povedati» (Matija Murko). Prav v tej klasično - romantični fotografiji, izraz prvega obdobja Kološe-vega ustvarjanja, človek občuti kako umetnikov pogled prodira vedno bolj skozi površino v nove problematike, ki jih v letih čedalje bolj bogati z duhovno vsebino. V Foto - galeriji in Pokrajinskem muzeju pa so na ogled novejši ciklusi Kološevega ustvarjanja kot n.pr. «Reklama je reklama», «Umiranje vasi»,_ «Umiranje vasi — kolaži», «Hipi v Ko-štaboni», «Humanizem železa», v katerih se avtor poglablja v problematiko določenega družbenega vedenja naoram ljudem in okolja v problematiko nasilja potrošniške miselnosti nad istrskimi vasmi in njih ljudi ter s tem opozarja, da to vprašanje — ki je pravzaprav tudi vprašanje njih obstoja — gre reševati že danes za lepši in bolj-ži jutri. V teh delih avtor posega v fotografijo z lepljenjem (kolaž) reklamnih nalepk in s tem podčrtuje Vso tragiko vprašanja. Iz teh ciklov jasno razberemo s kakšnimi termini si je umetnik postavil svoje nadaljnje življenjsko - umetniško vprašanje in kako nanj išče svoje odgovore. Naj omenim še zanimivo serijo fotografij «Poezija upora» s Tonetom Svetino. (Slike prikazujejo skulpture), ter kombinirano fotografijo s slikarjema Pohle-nom in Jakijem. Vsakdanja resničnost, v najširšem pomenu je prevladujoča tema v Kološevi fotografiji, kar pomeni, da avtor teži k razkrinkavanju družbenih napak in protislovij — da je torej ta njegova fotografija maksimalno angažirana — ter da se Kološa, na svojem dosedanjem poteku umetniškega življenja uči, pripravlja sklepe in skuša z njimi vplivati na ves svoj nadaljnji življenjsko umetniški potek. Kot sam pravi, po verzih prekmurskega poeta Branka Sbmna, željan morda širšega pogleda na svet, ljudi in življenje — «Samo za spoznanje drugače bi moral živeti...» borih ZZB NOV Slovenije, pri odborih prekomorskih brigad ter pri TTG, turistični poslovalnici v Ljubljani, Titova 40 in na njihovem telefonu št. 317-366. Prevoz z vlakom in ležalniki po programu, avtobusni ogled Rima in izleti v Bariju, prevoz v hotel v Bariju, vožnja po Benetkah, gostinske usluge ter vodstvo in or ganizacija izleta stane 2250 dinarjev, prijave pa bodo sprejemali do 10. aprila 1976. Ker živi na Tržaškem veliko število bivših prekomor-cev, velja vabilo za udeležilo na izlet seveda tudi njim. ALBERT KLUN Obnovljeno delovanje šolske okulistične službe Občina obvešča, da bo s ponedeljkom, 29. marca, obnovila šolsko o-kulistično službo, katero izvaja prof. Teofilo Zoldan. Za preostali del šolskega leta program predvideva popoln okulistični pregled otrok v o-troških vrtcih in pregled tistih učencev osnovnih in srednjih šol, ki se za to izrecno prijavijo. BIVŠI AKTIVISTI NARODNOOSVOBODILNEGA GIBANJA ki bivajo na našem ozemlju, bodo priredili v nedeljo, 9. maja t. 1. enodnevni izlet v Ljubljano in bližnjo okolico Cilj izleta je ogled krajev zgodovinskega pomena. Izlet je namenjen vsem aktivistom in njihovim najbližnjim družinskim članom. Navodila za prijavo bodo pravočasno javljena. LMf, Pk. DANES POPOLDNE V SAG Izredna ponovitev «Burkaškega misterija» Na splošno željo občinstva bo da-' nes popoldne, ob 18. uri v Slovenskem amaterskem gledališču v Trstu (dvorana p. d. «1. Cankar», Ul. Montecchi 6) izredna ponovitev predstave Daria Foja, burkaste štorije v dveh delih «Burkaški misterij». To je že četrta ponovitev te izredno uspešne predstave, s kate-to je naše nepoklicno gleddlišče vstopilo v peto, jubilejno sezono svojega nepretrganega dela. Predstava, s katero se bo tržaško gledališče prihodnji tedei podalo na gostovanja po Tržaškem, Goriškem ter koprski in sežanski občini, je osnovana na vrsti burkaških misterijev, ljudskih verskih štorij, ki jih je Dario Fo, ta izjemni italijanski gledališčnik, nabiral več let po italijanskem polotoku, Jugoslaviji, češkoslovaški. Poljski, Franciji in drugih evropskih državah. Ko se je z nabranim gradivom vrnil domov, je vse dokumente, žive pričevalce o ljudskem gledališču, strnil v homogeno celoto, iz katere je izšel kasnejši «laični» pasijon. Prihodnjo 'soboto in v nedeljo si bodo «Burkaški misterij» lahko ogledali Nabrežinci in Križani. V soboto, 3. aprila ob 20.30 bo SAG gostovalo s to predstavo v prosvetni dvorani v Nabrežini, naslednji dan, v nedeljo ob 18.30 pa v Ljudskem domu v Križu. Gostovanje Slovenskega amaterskega gledališča prirejata prosvetni društvi «Igo Gruden» iz Nabrežine ter «Vesna» iz Križa. iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiimiMiiniiiiiiiiiiiHBiiiiiiiHiiiiiiiii*iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiim*iiiiiiiiiiiiiiiiiniiH*nnniiiiiHiiniiiiiiiiiiiiimiiini» ZANIMIVA EKSKURZIJA DIJAKOV IN PROFESORJEV Tridnevni izlet v Firence z lepimi in prijetnimi vtisi Ogled največjih zanimivosti v spremstvu vodiča Firenze so že od nekdaj znane po svojih umetninah, ki so doživele višek v dobi Renesanse. Kdo ni še slišal za Giotov zvonik, za katedralo Santa Maria del Flore in za Michelangelovega Davida? Firenze so obvezna etapa za človeka, ki se zanima za zgodovino umetnosti in tudi za preprostega turista, ki bi rad lepo preživel počitnice in se pri tem tudi nekaj naučil. Mesto deli na dva dela reka Arno, ki pa ni najbolj čista in jasna. Center mesta je okoli katedrale in je v pravem srednjeveškem slogu: ozke ulice, orjaška vrata, velika okna temnih palač. Firenze so dosegle višek kulture, ko je mestno oblast prevzela družina Medici. Medičejci so podpirali umetnike kot so Michelangelo, Raffaello, Tiziano, Filippo Lippi, Beato Angelico, Brunelleschi, Andrea Verrocchio, Michelozzi itd. čeprav smo mi šele nižješolci, smo poglobili in razširili naše znanje s tem, da smo se na Jožefovo odpeljali v Firence na tridnevno ekskurzijo. Dvainštirideset tretje-šolcev je v spremstvu ravnatelja in treh profesorjev, po šestih urah «sive avtoceste» dospelo v «Firenze Novo», in se naselilo v hotelu «Residence». Hotel je komaj zgrajen in že ob pogledu nanj smo bili dijaki veseli: pravo presenečenje pa je bilo, ko smo stopali v sobe, pravzaprav v apartmaje, ki so zgrajeni dvonadstropno. V prvem nadstropju se dnevna soba nekoliko spremeni v spalnico, sredi sobe pa stoji bela okrogla miza, ob kateri smo zvečer kvartali. Zagledaš druga vrata in jih odpreš, kajti radovednost je prevelika; pred teboj je sodobna kuhinja s hladilnikom in televizijo. In to še ni vse! Stečeš po stopnicah dol in tam je druga soba, moderno opremljena in tudi ta z dvema posteljama. Zraven pa je še velika kopalnica. Stečeš zopet gor, da bi o vsem sporočal drugim in takrat zveš, da so na mizici odkrili radio. V sebi že gledaš in poslušaš televizijske in radijske programe, ki jih boš zvečer gledal, ko boš počival na mehkem ležišču, pa ti pride «o-blast» v sobo, rekoč: «V kuhinjo nimate vstopa, radia in televizije se ne smete dotakniti, po deseti zvečer vse tiho in spat!» Tedaj si na moč razočaran, ponižno kimaš z glavo in se vprašaš: «Zakaj?» Popoldne smo že spet vsi na avtobusu. Prva etapa je Piazzale Michelangelo, s katerega je prekrasen razgled na mesto. Ljudi je kot čebel, ampak to je povsem razumljivo: praznični dan, sonce pripeka in nebo je jasno ko ribje oko. Da vam ne bom posamezno našteval vsakega obreda posebej, vam potrdim, da je bila jedača okusna, in se niti najbolj «scartana dušica» ni pritožila. Naslednja dneva sta potekala takole: zjutraj smo se po mestu vozili z vodičem in obiskali največje znamenitosti kot: Battistero, Santa Maria del Fiore. Basilica di Santa Croce, Palazzo Pitti, Piazza della Signoria, Galleria degli uffizi, Accademia delle belle arti itd. Popoldne smo obiskali srednjeveško mestece San Gimignano, ki je bolje poznano kot «Città delle torri». Značilnih za to mestece je 14 visokih stolpov in ozke srednjeveške ulice. Ko se sprehajaš po njem, imaš občutek, da se je čas ustavil tam, nekje v 14. stoletju. Povratek je kakor vedno otožen, kajti vsak izmed nas bi najraje ostal v Firencah še nekaj dni. Močno pomladansko sonce pripeka. Zadnje kosilo pred odhodom bo v restavraciji San Martino, ki stoji med čudovitimi oljkami na enem izmed Chiantijevih gričev, ki so znani predvsem po okusnem vinu. Pokrajina je res čudovita: sonce se prikaže izza gričev in prepoji zemljo z žarki. Celotno sliko pa krasi sinje nebo. v katerem se veter poigrava z oblački. To je znak življenja, narava je vesela in to veselje izraža s soncem, s pomladanskim vremenom. Pot v Trst je sedaj lažja in ko avtobus niza kilometre med nami in Firencami, vsakdo premišljuje na kak dogodek z izleta. Najlepša hvala gre profesorjem Godničev!, Tavčarju, Metliki in ravnatelju dr. Žetku. Za njih je bilo potovanje nedvomno težavnejše, ker so nas dijake morali nadzorovati. Vseeno pa se je na njihovih obrazih bralo zadovoljstvo, ker je vse potekalo v najlepšem redu. Mi tretje-šolci pa smo iz Firenc odnesli najprijetnejše vtise izleta in obenem željo, da se kmalu vrnemo tja. Canciani Igor III. b MeBd, NOVA EKSPRES RESTAVRACIJA VECIA TRIESTE TRG CAVANA 4 Gostom na razpolago 100 različnih toplih in hladnih jedi Cene primerne in dostopne — priporočamo se za obisk! POHIŠTVO IN VSE ZA OPREMO ZERIAL ARREDAMENTI SPA 34139 TRST UL. SETTEFONTANE 62, TELEF. 040/772731 AUTORALLY • Nadomestni deli za: fiat austin - renault - peugeot ford - wolkswagen - nsu opel • Oprema za rally • Gume: Michelin - Uniroya) - Kleber - Dunlop. • Originalni nadomestni deli: Lucas - Mareili - Ferodo Abarth - VDO. PAHOR GIORGIO Ulica Zonta 3/a, tel. 69-250 ZDRUŽENJE SLOVENSKIH MEDICINCEV V TRSTU vabi na predavanje dr. Milivoja Vehčkoviča na temo «Avtogeni trening kot delovna metoda pri vrhunskih športnikih» v torek, 30. marca, ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma. Mali oglasi UGODNO PRODAM kompletno novo glavo diferenciala za FIAT 682/N3, 2 polosovini in gibljivo kompletno tretjo osovino z vzmetmi. Telefon 061/317-580. Piškur Jože, Podmilšča-kova 21/b - 61000 Ljubljana. ODDAM v najem gostilno v okolici. Tel. 212-621. «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a. ŽELITE se poročiti? Informacije a-gencija «Conoscersi», Ul. Pelliccerie 6 — Videm; odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel 65-923. CARLI VIRGILIO vas vabi, da si ogledate veliko izbiro avtomobilov v AUTOSALONE TRIESTE, Ul. Giulia 10. Ugodne prilike: 127 72, A 112 Abarth 75, Mini 70 72, 128 73, 500 68 71, Capri 1500 70, 128 fam. 70, 124 fam. 71, 850 66 70, 1750 70, Diane 6 72, 123 avtomatični 75, 124 68 plinska napeljava, 124 spider 71. Jamstvo in ugodni plačilni pogoji do 30 mesecev. VSA ZAVAROVANJA - nezgodno -življenjsko — požar — avto in ostala vam nudi ŠVAB C. AGENCIJA GENERALI Opčine, Ul. Salici 1. tek 211-489. IŠČEMO hišno pomočnico stalno ali za ves dan. Telefonirati 62-866 Trst. servis in rezervni deli po znižanih cenah RENAULT i SILI/AND miSORU C. TRST ROTONDA DEL BOSCHETTO 3/1 tel,: 793940 762778 OB SOBOTAH ODPRTA MEHANIČNA DELAVNICA IN REZERVNI DELI OD 8.30D012.30 INFORMACIJE ZA MALE OGLASE PO TELEFONU 76 14 70 SaMB ANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE RŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. RST - ULICA F. FILZI IO - £& SI-ÀFS TEČAJI VALUT V MILANU DNE 26.3. 1976 Ameriški dolar: debeli 847.— drobni 820.— Funt šterling 1627.— švicarski frank 333,— Francoski frank 178.— Belgijski frank 20,50 Nemška marka 332,50 Avstrijski šiling 45,75 Kanadski dolar 845,— Holandski fiorini 314.— Danska krona 137,— švedska krona 188,50 Norveška krona 152,— Drahma: debeli 20.— drobni 21.50 Dinar: debeli 43,— drobni 43,— MENJALNICA nei tujih valut £ ■ moquette ■ ti ■ preproge ■ ST sveže pražena kava — prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave. CREMCAFFÈ praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREMCAFFÈ Vam daje vedno vse najboljše PRAŽARNA« UL. PIGAFETTA 6/1 - Tel. 820.747 . Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel. 29.210 DEGUSTACIJA; TRG CARLO GOLDONI 10 - Telefoni 793.735 - 750.575 Trg Ospedale 7 TRST — Ulica Ugo Foscolo 5 (Pasaža) - Tel. 744-520 ŽALUZIJE ZLOŽLJIVA VRATA PLASTIČNE REBRAČE PLASTIČNE OGRAJE MOQUETTES LADY PLAST TOVORNI PREVOZI TRST • Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR ARTEMIO o vse kraje, tudi t inozemstvo CERTI NAO* ŠE NIKOLI NI BILA TOČNOST TAKO DOBRO ZAVAROVANA URARNA - ZLATARNA Opčine, Proseška 6 — TRST BOGATA IZBIRA UR - SERVIS IN POPRAVILA ZA ELEKTRONSKE URE EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK MALALAN KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V NABREŽINI Tel. 200186 Urnik: 8.30 — 12.30 16.00 - 17.00 ■ sprejema hranilne vloge in ■ nudi posojila po ugodnih obrestnih merah NUDI VSE BANČNE USLUGE Ob sobotah zaprto _3)| BREST CERKNICA HBgar INDUSTRIJA POHIŠTVA - JUGOSLAVIJA TELEFON: 061 — 791-200 — TELEX: 31-167 SALON POHIŠTVA BREST CERKNICA tel.: 061/791200 UGODNI KREDITNI POGOJI: — KREDIT DO 30.000 DIN — ZA DEVIZE 5% POPUST, — DOSTAVA POHIŠTVA NA DOM BREZPLAČNA NE GLEDE NA ODDALJENOST KRAJA KUHINJE, DNEVNE SOBE, SPALNICE, SAMSKE SOBE, STOLI, SEDEŽNE GARNITURE, KOPALNIŠKI PROGRAM SALON POHIŠTVA BREST CERKNICA tel.: 061/791200 PRIMORSKI DNEVNIK IZBOR IZ DELA Cas in prizorišče pučističnih ambicij Ženevski maraton Dogodki zadnjih dni na ulicah tajskega glavnega mesta vsaj v enem pogledu močno spominjajo na znane dogodke pred 14. oktobrom 1973, ko je po bučnih demonstracijah in krvavih spopadih med študenti in policijo ter vojsko kralj Bumibol po radiu in televiziji razglasil padec dolgoletne vladavine vojaške hunte. Temeljna razlika med takratnimi in sedanjimi dogodki je najprej v tem, da je bilo pred tremi leti želo levičarske in nacionalistično usmerjene mladine uperjeno proti »notranjemu sovražniku« (se pravi vladajoči vojaški oligarhiji), sedaj pa je val protestov uperjen proti podaljševanju ameriške vojaške navzočnosti na Tajskem. Le kratek čas po tistem, ko je premier Kukrit Pramodž po odstopu svojega brata Senija Pramodža predstavil tajskemu kralju novo vlado (sestavljeno iz predstavnikov nič manj kot 17 različnih strank), je 19. marca lani slovesno obljubil domači javnosti: »Cez eno leto ne bo več v vojaških oporiščih v naši državi nobenega ameriškega vojaka.« In začel se je nov krog leto dni trajajočih ameriško-tajskih pogajanj o ukinitvi vojaških oporišč in umiku ameriškega vojaškega osebja, ki bi se naj končalo 20. marca letos, vendar je začasna tajska vlada (sredi januarja je Pramodževa vlada -kolektivno odstopila, opravlja pa dolžnosti do volitev, ki bodo 4. aprila) podaljšala rok umika za štiri mesece. Tajska koncesija Washingtonu v nobenem primeru ni bila nepričakovana, saj je bilo že nekaj časa jasno, da ameriški umik ne bo potekal docela po tajskem urniku, ker so se pogajanja resno zapletla v tisti točki, ki govori o nadaljnjem statusu ameriškega tehničnega in vojaškega osebja na Tajskem (Bangkok zahteva, da mora tudi za te Američane — bojda gre za 270 vojaških svetovalcev — veljati tajska jurisdikcija, medtem ko Američani zahtevajo za te ljudi poseben, diplomatski status). Po drugi strani Bangkok po 26 letih močne ameriške vojaške navzočnosti v deželi (v času vietnamske vojne je bilo na Tajskem do 50.000 ameriških vojakov) vztraja pri številki 270 svetovalcev, ZDA pa bi jih rade obdržale do 3000. Gotovo pa je, da te ameriško-tajske razprtije ne bi izbruhnile s tako silo na dan, če se ne bi zgodile v času, ko se je politična temperatura nevarno dvignila zaradi bližajočih se splošnih volitev in v času hude notranje krize, ki je Tajsko zajela že pred januarskim odstopom Pot iz preteklosti Somalija daje poudarek samosvojosti svojega razvoja — Prizadevanja za sodelovanje množic — Boj proti suši Somalijski notranji položaj in njegov razvoj ima v afriškem okviru zanimivo vlogo. Država je postala neodvisna med »afriško pomladjo«, leta I960. Toda do resnih prizadevanj za avtentičen družbeni razvoj je prišlo šele po letu 1969, po vojaškem udaru, ko je prišel na krilo države sedanji predsednik republike Siad Barre. Nova ekipa je imela — za razliko od številnih drugih vojaških udarov v Afriki —• že takrat dokaj jasne predstave o prihodnji poti dežele. Da bi se udar spremenil v trajen »revolucionarni proces na podlagi znanstvenega socializma«, uradno deklarirane državne doktrine, si je skušal novi režim zagotoviti čimbolj neposredno in čim bolj množično sodelovanje množic. Pri tem je nadvsepo-membno, da skuša aktivirati tudi podeželsko, ne pa, kot prejšnji režim, samo mestno prebivalstvo. Vrhovni revolucionarni svet je tako začel in še nadaljuje vrsto kampanj: proti tribalizmu in prej razprostranjeni korupciji, za zaposlovanje, za širjenje socialističnih idej za opismenje-vanje prebivalstva itd. Te raznovrstne akcije (ki so dobile svoj institucionalni izraz tudi v številnih politično-operativnih telesih v »bazi«, se pravi zlasti med podeželskim prebivalstvom), naj bi odpravile poglavitni vzrok, ki je pokopal številne socialistične eksperimente v Afriki: slabo povezanost med vojaško-političnim vrhom in množicami. Prizadevanja za politično preobrazbo dežele gredo vštric s prizadevanji za gospodarski napredek. Kmalu po prevratu 1969 je novi režim nacionaliziral banke, zavarovalnice in sicer zelo skromno industrijo tako da je daj v zasebnih rokah samo še trgovina na drobno. Ker je Somalijo v zadnjih letih hudo prizadela suša, je vlada začela z akcijo preseljevanja prebivalstva s kronično sušnih območij na plodnejša ozemlja ob rekah in ob Indijskem oceanu. Gre za težavno nalogo, zlasti zato, vlade in razpustitvijo parlamenta. Najbolj paradoksalno dejstvo v hudo zamotanem notranjem položaju je nedvomno v tem, da je zaostreno politično ozračje na Tajskem v prid tistim silam, zaradi katerih in proti katerim je bila uperjena »oktobrska revolucija« pred tremi leti. Položaj v Bangkoku je postal zadnje dni tako naelektren, da ne bi nikogar pretirano presenetilo, če bi vojaška oligarhija po treh letih relativnega zatišja poskušala izvesti protiudar. V vsem tem času namreč vojska, ki je bila sicer zrinjena s političnega prizorišča, kljub temu pa njena oligarhija ni izgubila družbenega vpliva, nikoli ni pretirano skrivala pučističnih ambicij, ampak bi lahko prej rekli, da je iz ozadja oprezovala, kdaj bo napočil ugoden čas. Marsikaj pa kaže na to, da so se v težavnem položaju Bangkoka, ki v spremenjenem razmerju sil v Jugovzhodni Aziji po vietnamski vojni z različnim uspehom poskuša navezovati odnose z vladami v Hanoju, Vientianu, Phnom Penhu in Hoši-minhu, pučistični apetiti še povečali. Toliko bolj zaradi tega, ker so dosedanje tajske koalicijske vlade verjetno najbolj razočarale ravno tiste sloje prebivalstva, ki je od »oktobrske revolucije« največ pričakovalo (neuresničene socialne reforme, ki bi naj omilile prepad med revščino in bogastvom, samo obljubljena zemljiška reforma, napovedane nacionalizacije v bančništvu in gospodarstvu, odprava brezposelnosti in tako naprej). Dodati je treba, da so številni reformni posegi obtičali na samem začetku tudi zaradi tega, ker so se v vladi prerekali med seboj predstavniki 17 različnih političnih strank (s hudo različnimi in celo nasprotujočimi si interesi), parlamentarnim razpravam pa so krojili tok prepiri med poslanci več kot 20 strank. Pri omenjanju nevarnosti vojaškega udara seveda ne moremo mimo dokaj splošno znanega dejstva, da se ravno desničarska vojaška oligarhija krčevito prizadeva, da bi ZDA še naprej ostale vojaško navsoče na Tajskem. Ob tem nikakor ni mogoče docela izključiti možnosti, da bi Washington že zaradi »tradicionalne povezanosti« med tajsko vojaško elito in ameriškim poveljstvom v tej državi utegnil za kulisami izdatno podpreti pučistične ambicije v Bangkoku. Dober teden dni pred volitvami čaka začasno vlado v Bangkoku torej še kup težavnih nalog, med katerimi je vsekakor prva ta, da poskuša preprečiti usodne zaplete še pred 4. aprilom in omogoči kolikor mogoče normalen potek volitev. V nasprotnem primeru se namreč kaj lahko ponovi oktober 1973, vendar najbrž z docela drugačno vsebino in bati se je, da še bolj krvav. AVGUST PUDGAR ker preseljujejo pretežno nomadski živelj (v Somaliji naj bilo nomadskega malone 70% prebivalstva), ki se le stežka privaja na ustaljeni način življenja. Zato so oblasti že pred tem začele s široko akcijo opismenjevanja (na podeželje so poslali okoli 25.000 študentov in uslužbencev), med katero naj bi hkrati opravili popis prebivalstva, mu nudili osnovno zdravstveno zaščito in mu vzbujali politično zavest na socialističnih načelih. Ta socializem pa naj bi bil značilno somalsko obarvan. Siad Barre je nekoč dejal: »Čeprav obstaja en sam znanstveni socializem, so njegove oblike prilagajajo razmeram od dežele do dežele«. Kar zadeva zunanjepolitične odnose, je Somalija član gibanja neuvrščenih in aktiven član Organizacije afriške enotnosti. Somalija v precej, šnji meri sodeluje z evropskimi socialističnimi državami, v vojaškem pogledu pa zlasti s Sovjetsko zvezo, ki naj hi imela v pristanišču Berbera močno vojaško oporišče. Po drugi strani ji pri uresničevanju različnih gospodarskih projektov pomagajo tudi številni kitajski strokovnjaki. Somalija je za afriške razmere etnično izrazito enotna država. Njena težnja, da bi se vsi Somalijci združili v enotni nacionalni državi, po drugi strani pa dejstvo, da žive somaljske manjšine tudi v Etiopiji, Džibutiju in v Ke-niji, jo spravljajo s temi sosedami v latentne konflikte. To velja zlasti za odnose z Etiopijo. Vendar se skušata obe deželi resnejšemu sporu že zaradi podobne notranje politične naravnosti izogniti. JANKO LORENCI Hvale in priporočila Odbor OECD je dobro ocenil aktivno gospodarsko politiko SFRJ — Cilji za to leto stvarni OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA PARIZ, 25. marca — Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), v katere nekaterih de javnostih sodeluje Jugoslavija po meddržavnem spo razumu iz leta 1961, prireja vsako leto redna posveto vanja, kjer v odboru za pregled gospodarskega polo žaja in razvojnih problemov strokovno ocenjujejo gibanja v državah članicah. Včeraj je odbor povedal svoje mnenje o gibanjih jugoslovanskega gospodarstva v letu 1975 ter perspektivah za letos. Po mnenju jugoslovanske delegacije, ki jo je vodil guverner narodne banke Jugoslavije Branko čolanovič, je ta ocena strokovnjakov na splošno zelo ugodna. Strokovnjaki OECD menijo, da je bil lanski razvoj jugoslovanskega gospodarstva večinoma pozitiven. Industrijska proizvodnja je sicer nekaj časa v prvem polletju padala, po juliju 1975 pa se je začela vzpenjati. Takšno gibanje je mogoče opaziti tud: v prvih dveh mesecih letos. Ocena jugoslovanske industrijske proizvodnje je še ugodnejša, če jo primerjamo z gibanji v drugih državah OECD, kjer je lani industrijska proizvodnja v celoti padla za dva odstotka. Podobne so bile težnje v trgovinski in plačilni bilanci: položaj se je bistveno izboljšal v drugem polletju, tako da se je primanjkljaj zmanjšal za eno tretjino tistega v prvem polletju. Tudi v začetku letošnjega leta so gibanja v menjavi s tujino po mnenju strokovnjakov OECD ugodna. Zaradi uravnoteženja odnosov na domačem tržišču ter zaradi manjšega inflacijskega pritiska iz tujine se je letna inflacijska stopnja zmanjšala z 18 odstotkov v prvem polletju na 6 odstotkov v drugi polovici leta 1975. Po mnenju strokovnjakov OECD pa je primanjkljaj v jugoslovanski trgovinski in plačilni bilanci še zmerom previsok, kakor je še vedno previsoka stopnja inflacije, če naj bi bilo gospodarstvo učinkovitejše. Veliko povečanje zaposlovanja je zavrlo splošno produktivnost dela, vendar je brezposelnost še vedno velik jugoslovanski problem. Ce so dosežki jugoslovanskega gospodarstva v lanskem letu po strokovni oceni pozitivni, je bilo tudi večkrat mogoče slišati, da je tako pretežno zaradi aktivne gospodarske politike v SFRJ. Pozitivna je tudi ocena ciljev gospodarske politike za letos: nekateri izmed temeljnih ciljev za leto 1976 so uresničljivi v okviru normalne aktivnosti ekonomske politike. STANE IVANC Zasedanje UNCTAD — Nepričakovan razhod delegatov brez skupnega sporočila - Ozadje nesoglasij in nasprotij POSEBEN DOPIS ZA »DELO« ŽENEVA, 23. marca — Izredno zasedanje sveta UNCTAD, skoraj v celoti posvečeno prt-pravam na četrti UNCTAD v Nairobiju, se je končalo z zavlačevanjem in odlašanjem sklepne plenarne seje, ki je trajalo celih 32 ur, nazadnje pa so se delegati v zgodnjih nedeljskih urah razšli, ne da bi bili sprejeli skupne sklepe. Zaradi izjemno težavnih pogajanj, ki so jih imeli med celotnim zasedanjem, in zaradi razločkov v stališčih med posameznimi delegacijami je pravzaprav popolnoma naravno, da se je sklepni maraton končal neuspešno, vsaj s formalne plati. Tako se v tej fazi ni izpolnilo pričakovanje držav v razvoju, da bo prišlo do prvih pogajanj o posameznih bistvenih vprašanjih, ki so v središču zanimanja mednarodne skupnosti in od katerih je v dobršni meri odvisno reševanje najbolj žgočih problemov svetovnega gospodarstva in mednarodnih gospodarskih odnosov. Precejšnje razlike v osnovnih vprašanjih so se pokazale zlasti med razvitimi in državami v razvoju. Nanašale so se na vprašanje surovin, ki jih izvažajo države v razvoju, oziroma stabilizacije njihovih cen in pogojev za trgovanje z razvitimi. Države v razvoju se na tem področju zavzemajo za celovit pro gram reševanja problema su rovin in za ustanovitev potrebnega mednarodnega sklada, iz katerega bi financirali stabilizacijo cen, če bi prišlo do fluktuacije. Zahodne države pa sodijo, da takšna zahteva vnaša nove elemente v bistvene značilnosti sistema tržnega gospodarstva in je zaradi tega težko sprejemljiva. Države v razvoju si prizadevajo rešiti vprašanje surovin, ker je to že dolgo, ne samo v povojnem obdobju, glavni kanal, po katerem odteka dohodek iz držav v razvoju v razvite države. Razvite države so v glavnem nastopale enotno, vendar so tudi med njimi precejšnje razlike, kar se je pokazalo zlasti na koncu zasedanja. Na eni strani so bile nekatere skandinavske in razne druge manjše evropske razvite države, na drugi pa države, ki so imele že prej trdno stališče do zahtev držav v razvoju in med katerimi so na prvem mestu ZDA in ZR Nemčija. Celotni položaj, zlasti pa dolga pogajanja na koncu, pričajo o resnosti problema, a tudi o želji enih in drugih, da bi prišli do takšne ali drugačne kompromisne rešitve, ki bi jo lahko uporabili za tvorno izhodišče pogovorov v Nairobiju oziroma za nadaljevanje dialoga, začetega na sedmem izrednem zasedanju generalne skupščine Združenih narodov. Skoraj do zadnjega dne so obstajale možnosti, da ni vendarle našli kako skupno rešitev, potem pa se je vse nenadoma zataknilo. Pokaza- le so se tudi razlike med razvitimi, ki so zasedali ločeno in na katerih stališče so vsi drugi čakali ure in ure. Sicer je treba upoštevati, da so se v Ženevi pogajali predvsem izvedenci in tako ni bilo možnosti za pomemb nejša politična odločanja. To nalogo bodo verjetno sprejeli na svoje rame ministri kot šefi delegacij, ko se bodo sestali v Nairobiju. Na zapletenost zasedanja sveta UNCTAD in celotnega procesa razprave je vplival še nek drug moment. Mnogo delegacij ni imelo širšega manevrskega prostora na podlagi pooblastil svojih vlad, temveč so se morale pogosto-ma posvetovati z njimi, povrh pa so se morale države EGS konsultirati še v okviru svoje grupacije. Zadnje dni so šefi nekaterih delegacij celo zapustili Ženevo in odpotovali v Pariz. Države v razvoju so ponudile svoj program in zelo uspešno so dajale vsa potrebna pojasnila ter hkrati opozarjale, da je prišel čas za prehod od splošnih in načelnih pretresov svetovnega gospodarstva in mednarodnih gospodarskih odnosov h konkretnemu reševanju. čeprav bi lahko to zaseda nje, njegov celotni potek m težave, na katere so naletele države v razvoju, razlagali tudi kot kanček pesimizma glede končnega uspeha četrtega UNCTAD, pa moramo reči — potem ko smo živahno spremljali ne samo potek sestankov, temveč tudi celotno ozračje, zasebne izjave in pogovore, zlasti pa, če upoštevamo izjave na sklepni plenarni seji — da je izredno zasedanje sveta v glavnem doseglo osnovni cilj: da bi z dialogom in z vzajemno izmenjavo mnenj bolje spoznali stališča posameznin držav in skupin držav ter njihove izhodiščne položaje. To bo omogočilo tako razvitim državam kot državam v razvoju, da bodo v luči ženevskega zasedanja opravile dodatne analize na ustreznih ravneh in natančneje določile smer nastopanja svojih delegacij na četrtem UNCTAD. O tem je jasno in nedvoumno spregovoril tudi belgijski predstavnik, ki je dejal, da je bilo zasedanje koristno, ker bo tisto, o čemer so razpravljali v Ženevi, rabilo vladam za jasen kažipot pri zavzemanju stališč v Nairobiju. Vrata se torej niso zaprla. Države v razvoju pa seveda niso mogle obrzdati ogorčenja zaradi ravnanja razvitih držav in to je odjeknilo tudi v izjavi, ki jo je v zadnjih trenutkih v imenu skupine 77 dal filipinski veleposlanik Brillantes. Brillantes je dejal, da je skupina 77 deset dni čakala na konkretne predloge in nasprotne predloge v zvezi z dokumentom iz Manile, namesto tega pa so razvite države ponavljale stare, pred-manilske pozicije, in govorile o rečeh, ki nimajo nikakršne zveze s sedanjim stanjem, kakor da se je razvoj v svetu ustavil in se ne premakne nikamor naprej. Desetdnevni dialog ni dal po Brillantesu nikakršnih konkretnih rezultatov in pričakovanja držav v razvoju se niso izpolnila. Kljub temu pa zasedanje ni čisto zgrešilo svojega cilja, saj je, če nič drugega, vsaj razjasnilo pozicije in osnovne predloge. Brillantes je izrazil upanje, da bosta deklaracije in program akcije iz Manile v času, ki še preostaja do Nairo-bija, deležna ustrezne pozornosti. Zanimivo je poudariti, da se Nizozemska in Norveška na sklepni seji nista hoteli pridružiti stališču razvitih do surovin in sta podprli predloge držav v razvoju. Ko so bile delegacije pred koncem zasedanja že čisto izčrpane in so brez komentarja odobravale določene predloge v zvezi z organizacijo dela v Nairobiju, kar bi v drugačnih razmerah sprožilo razpravo, je dvorana oživela zaradi ostrega napada, s katerim je kitajski predstavnik očital Sovjetski zvezi z že znanimi izrazi, da novo osvobojenim državam in državam v razvoju z novimi oblikami vsiljuje svoj specifični imperializem in jih na poseben način izkorišča, kar se najlepše kaže v dejstvu, da ni pripravljena sprejeti manilskih predlogov držav v razvoju, ki se nanašajo na Sovjetsko zvezo in druge vzhodnoevropske socialistične države. Sovjetski predstavnik je odgovoril z nasprotnimi dokazi. Vse druge navzoče delegacije so ta dvoboj samo mimo opazovale. S koncem tega zasedanja so se končale tudi možnosti za začetek pogovorov o dnevnem redu četrtega UNCTAD. Zdaj ostajajo na vel j o samo skupinski in dvostranski stiki in prizadevanja za zbliževanje stališč. Države v razvoju pričakujejo, da bodo razvite države morale narediti v Nairobiju odločilen korak naprej, ker so nekatera vprašanja, na primer v zvezd s surovinami in z dolgovi držav v razvoju, tako žgoča, da bodo rešitve neizogibne. Dr. BORKO D. STOŠIČ Po 25. kongresu KPSZ Na dnevnem redu spet revizionizem Greh se pove, grešnik pa ne : najnovejše polemične osti zoper revizionizem so ostre, vendar še nenaslovljene Med tistimi redkimi, zares novimi elementi, ki so udarili skosi' pore 25. kongresa KPSZ, so postavili opazo-vaici na prvo mesto skorajda brez izjeme sorazmerno odkrilo polemiko, v kateri so na eni strani nastopale pred-vsem največje zahodnoevropske ko-vaunistične partije, ki zadnje čase svo-H politični in idejni akciji odpirajo nova obzorja, na drugi pa KPSZ in tiste njene zaveznice, ki prej ko slej hjklijo, da sta mir na svetu in svetov-Pp^socialistična preobrazba odvisni. Predvsem od tega, koliko trdno se bo-do komunistične partije (in druga Pjjotiimperialistična gibanja^ kot nji-kova rezerva) simile okoli SZ. . Tako se je na kongresu zgodilo, da J® bilo moč iz dneva v dan poslušati pegate iz sovjetske partijske baze, kako izredno skladno in enotno ocenjujejo sovjetsko partijsko stvarnost fu referat generalnega sekretarja; po urugi piati pa pogosto zelo kontrover-fua stališča in ocene predstavnikov tujih partij, ki so kongresu pošiljale 5v°je pozdrave. In medtem ko se je vrsta pomembnih zahodnoevropskih Partij v tem okviru zavzemala — for- malno nepolemično, vsebinsko pa zelo nepopustljivo — za samostojno politično reševanje svojih problemov, za lasten idejni pristop k svoji stvarnosti in za široko samostojnost akcije ter hkrati zavračala prenašanje obveznih modelov iz SZ drugam, se je drugi del teh gostov iz tujine sukal oko-fi pojmovanja protelarskega interna-cionalizma in vodilne vloge, ki naj bi jo imela SZ kot prva (in najmočnejša) dežela socializma; medtem ko so govorniki iz zahodnih partij drug za drugim, posredno ali neposredno, zavračali misel o skupni »centrali«, ki naj vodi mednarodno komunistično in delavsko gibanje, je drugi del govornikov, očitno še vedno priklenjen na blokovsko pojmovanje socializma, poskušal ustvariti vtis, da je učinkovitost revolucionarnih procesov na svetu neposredno odvisna od popolne akcijske enotnosti mednarodnega delavskega in komunističnega gibanja, ta enotnost pa od piramidne hierarhije, v kateri gre KPSZ vodilna vloga — kar je povsem jasno povedalo nekaj tujih delegatov, med njimi tudi prvi sekretar CK socialistične združene partije Nemčije Honecker, ki je odnos do SZ jasno opredelil kot poglavitni kriterij internacionalizma te ali one partije. Takšna razhajanja niso novost: izvirajo iz objektivno novega položaja, katerem so se zadnja leta spričo ze v kapitalističnem svetu znašle iv največje in najbolj vplivne za-inoevropske partije, iz iskanja no-i metod političnega boja in novih ti k socialistični preobrazbi in pa feda iz dejstva, da so te partije pri :šnem novem iskanju nekajkrat tr-3 ob interese Sovjetske zveze kot sa ve (dober primer je prav franco-i partija, ki zelo kritično ocenjuje hemo manifestacijo dobrih odno-■f med SZ in francoskim golističnim ablishmentom). V tem presnavlja-i pa so zahodnoevropske partije ze preteklosti trčile ob dve točki, na terih je sovjetska komunistična par-a še posebej občutljiva. Prvo vpra-ije je vprašanje socialistične revo-:ije in demokratičnih svoboščin v cializmu, kjer velike zahodne partije e bolj jasno očitajo KPSZ, da posve-premalo pozornosti demokratizaciji ilitičnega življenja znotraj SZ. Drugo irašanje pa je vprašanje monohtno-1 mednarodnega komunističnega in ■lavskega gibanja, monolitnosti, ki vse večji del zahodnih partij (vsaj obsegu, kot jo terja SZ) zavrača, vič zato, ker takšna podrejenost av-matično povzroča konflikte med ktičnimi potrebami sovjetske akcije i mednarodnem področju; in dru-č zato, ker se sodobni revolucionar-procesi dandanes odvijajo na tako širokem področju — od delovanja komunističnih in delavskih partij do protikolonialnega boja za novo porazdelitev svetovnih bogastev —, da tega boja preprosto ni več mogoče strpati v en sam kalup. Na viden, povnanjen način so se iskre tega spora začele utrinjati že sredi minulega leta, pri čemer so v tem kontekstu svojo vlogo prav gotovo odigrale težave, ki so se porajale v Berlinu pri sestavljanju dokumenta za napovedano konferenco evropskih komunističnih in delavskih partij; in pod konec minulega leta je prišlo do doslej nezaslišane polemike med KP SZ in vodstvom francoske KP, ki je sovjetski partiji očitala, da zatira demokratične svoboščine in glas nasprotnikov duši v koncentracijskih taboriščih. Težko je dokumentirano govoriti, kaj so organizatorji 25. kongresa pričakovali od tistih gostov, ki so s tribune kongresa delegatom izročili pozdrave svojih partij; kljub temu pa je bilo moč po nekaterih obrobnih dogodkih sklepati, da so si posebej vneto prizadevali, da bi iz teh pozdravnih govorov odstranili vse polemične osti (o tem priča sam sistem obveščanja o dogajanju na kongresu, kjer so redaktorji nastopov iz tujih govorov odstranili prav tiste dele, ki so bili »kritični«). Hkrati pa je moč sklepati tudi, da so se organizatorji tudi sami pripravili na polemiko. Priča tega je, mimo drugih, ki so kritizirali zahodne partije, ne da bi jih poimensko omenili — govor prvega sekretarja beloruske KP Ma-šerova, ki je bil tako jasen, da kajpada ni bilo nobenega dvoma, na katere od prisotnih partij cilja. »Žal so še taki poborniki socializma,« je izjavil ta visoki partijski funkcionar, »ki z izgovorom, da ščitijo svojo nacionalno samobitnost, svoje nacionalne posebnosti, v bistvu revidirajo načela proletarskega internacionalizma, pačijo revolucionarno bistvo marksizma in leninizma in njegov razredni akcijski značaj. Pri tem sleherno odstopanje od revolucionarnega nauka predstavljajo kot novatorstvo, resnično živo gibanje marksistično-lenini-stične teorije in njeno uresničevanje v praksi socializma pa se kvalificira kot konservativnost in dogmatizem ... Naša partija in sovjetsko ljudstvo, ki v celoti obvladujeta bogastvo revolucionarne teorije in ogromne izkušnje boja s silami, ki so nasprotne socializmu, dobro vesta za resnično ceno slehernega poskusa, naj tako rečem, modernizacije marksizma in cepljenja marksizma po nacionalnih stanovanjih.« Takšna polemika, ki so se ji s sovjetske strani pridružili še nekateri drugi udeleženci, je bila tudi povod za eno od časnikarskih vprašanj :Kdo so tisti revizionisti, ki jih govorniki tako vneto, vendar še vedno anonimno napadajo. Odgovor tiskovnega predstavnika ni prispeval k jasnosti, saj je priznal, da naslovov teh revizionistov nima. In v resnici so ostali anonimni vse do konca kongresa — v primerjavi s kitajsko KP, ki je bila tako v referatu generalnega sekretarja Brežnjeva (le ta jo je napadel kar se da ostro, ji odvzel pravico, da se predstavlja kot socialistična država ter jo kvalificiral kot državo, ki ne ogroža samo SZ, marveč mir na svetu, zaradi česar naj bi bila dolžnost vseh, ne samo KP, da se ji odločno postavijo po robu, pri čemer pa se očitno tudi sovjetska politika spogleduje z možnostjo, da pride na Kitajskem do notranjih sprememb, saj je Brežnjev ponudil Kitajcem roko, če se v celoti odrečejo svojemu »zgrešenemu kurzu« ) kot tudi v številnih govorih delegatov — predvsem iz republik, ki na Kitajsko mejijo — zelo kritično ocenjena. Visoko mesto, ki ga je Brežnjev v svojem referatu posvetil prav odnosom v mednarodnem komunističnem in delavskem gibanju ter načelom proletarskega internacionalizma (takšnega, kot ga vidi SZ), priča posredno o tem, da gre za vprašanja, ki sodijo v ospredje sovjetske ideološke akcije v mednarodnem komunističnem gibanju. In dejansko smo prav te dni priča pravcate povodnji ideoloških člankov, ki se ukvarjajo prav s temi zadevami. Ni se še polegel odmev, ki ga je pred dvema tednoma sprožil dolgoletni teoretik ožjega vodstva sovjetske partije Suslov s svojim napadom na »revizionizem« (pri čemer še vedno ni jasno, zakaj je osrednji sovjetski tisk prav najbolj kritičnim mislim posvetil tako različen tretma — v celoti so bile namreč objavljene samo v »Izvestijah« medtem ko so jih drugi časniki izpuščali) že se je na policah sovjetskih založb pojavila zaradi svoje stalinistične zasnove izjemno zanimiva brošurica, ki boj zoper stalinizem predstavlja kot zakrinkani boj proti leninizmu ter napada tako tiste partije, ki gradijo svoje lastne »modele socializma«, kot one. ki se »klanjajo načelom buržoazne demokracije«. Srž te brošure pa je očitno v odstavku, ki takole pravi: »Vprašanje odnosa do ZSSR, do svetovnega socializma je bilo in ostane osnovni kriterij proletarskega internacionalizma,« pri čemer po mnenju avtorja besedila velja, da se » v sodobnih pogojih ni moč obdržati na pravilnih marksistično-leninističnih pozicijah glede vprašanja boja za mir, demokracijo, nacionalno neodvisnost in socializem, ne da bi se z vso odločnostjo držali povsem jasne določene usmeritve k razredni solidarnosti in podpori v odnosih do ZSSR in dežel socializma.« Ta stališča in pa vrsta podobnih, ki so jih v minulih dneh objavila nekatera glasila iz vzhodnoevropskih socialističnih držav, k temu pa še dokaj nenavadna serija spominskih člankov, posvečena Stalinovemu ideologu Andreju Ždanovu, pa dajejo slutiti, da se sovjetska partija ta hip spet loteva angažirane ideološke akcije. Ce bi se odgovor na najbolj normalno vprašanje, ki si ga človek ob vsem tem zastavi, to je na vprašanje zakaj, sukal samo okoli stališč zahodnih evropskih partij in njihove notranje preobrazbe, bi takšen odgovor verjetno ne zaobjel vse resnice. Ideološka kampanja, ki se očituje te dni, ima ob tem verjetno še druge razloge. Eden od njih je verjetno tisti del pohelsin-škega obdobja, ki Sovjetski zvezi nalaga, da se bolj na široko odpre tujini (predvsem seveda Zahodu), kar zadeva kroženje »idej in informacij« (o čemer govori tako imenovana tretja helsinška košarica); gre za nedvomno dokaj težavno vprašanje, s katerim se SZ spričo svoje notranje politične strukture težko sooča, in prav na kongresu je bilo veliko govora prav o tem, da skušajo »nekateri« pohelsinško obdobje izkoristiti za »diverzijo zoper socializem«. Drugi razlog je odmev, ki ga imajo nekatere ocene iz vrst zahodnih partij na račun političnega položaja v SZ, v sami Sovjetski zvezi; tretji razlog pa utegnejo biti tudi težave, ki spričo vsega tega razmišljanja o splošnem in posebnem v socializmu nastajajo v javnem mnenju socialističnih držav varšavske zveze. In ker gre za dolgoročne probleme, je moč pričakovati, da usmeritev na takšno, široko zasnovano akcijo v prid ideološki disciplini ne bo kratkotrajna. Marjan Sedmak PRIMORSKI DNEVNIK IZBOR IZ DE 1 Zakaj le do Ljubljane? Priložnost, da bi se na cesti Ljubljana—Beograd znebili vozil s težkimi tovori — Mar ne bi bilo bolje, da bi taka vozila naložili na vlak že v Nišu? Že rva sestanku pred zveznim sekretarjem za promet Popovom in njegovim zahodnonem-škim kolegom Lauritzenom v začetku leta 1973, je nemška stran sprožila vprašanje orga. niziranja kombiniranega železniškega prevoza cestnih prikolic z dvema deželama, da bi se izognili težavam na naših, avstrijskih in nemških cestah in zmanjšali stroške. Predlagano je bilo, da bi cestna vozila v obeh smereh natovarjali na železniške vagone in v obeh državah organizirali dostavo uporabnikom, ter da bi v takšen način prevoza vključili tudi grška, turška in bolgarska cestna vozila. S tem bi prav gotovo občutno razbremenili našo glavno avtocesto Beograd—Zagreb—Ljubljana. Potem ko so ta problem sprožili, je bila v zveznem sekretariatu za promet in zveze, gospodarski zbornici Jugoslavije, skupnosti JŽ in drugod, cela vrsta sestankov, navezali smo stike s podjetjema »Hucktetrans« z Dunaja in »Combiverkehr« iz Miinchna, člani komisije, ki jo je ustanovil svet za promet GZJ, pa so obiskali posamezna podjetja in ustanove v tujini, da bi se o zadevi dogovorili. O tej problematiki so spregovorili tudi na sestanku mešane jugoslovan-ske-nemške komisije za cestni promet, ko so razpravljali o izdajanju prevoznih dovoljenj. Rezultat vseh prizadevanj. zlasti pristojnih državnih organov, je bil dogovor o tem, da bodo na relaciji Koln— Ljubljana in v nasprotni smeri pričeli voziti poskusni vlaki, ki naj bi prevažali v prvi vrsti angleške cestne prikolice. Nastopile so težave zaradi gabarita na tej relaciji skozi Avstrijo, tako da bodo skušali linijo preusmeriti, da bo vodila prek Gradca in Maribora. Sedanji minister za promet ZR Nemčije Gscheidle se je pred kratkim o tem pogovarjal v ZIS in tako zdaj načrtujejo, da bo med poskusnim rokom štirih mesecev ta vlak krenil ob sobotah ob 17. uri iz Kolna in prispel v Ljubljano na- slednji dan ob 15. uri, iz Ljubljane pa se bo vračal v nedeljo ob 16. uri in prispel v Koln naslednji dan ob 15. uri. Kljub temu, da gre za dobro zamisel, pa vendarle ne moremo mimo nje brez pomislekov. Namreč: zakaj je končna oziroma začetna železniška postaja v naši državi Ljubljana? že pogled na zemljevid, bo lahko v človeku, ki je vsaj okvirno seznanjen z zadevo, sprožil vprašanje: zakaj ta vlak ne vozi vsaj do Zagreba, če že ne do Beograda? Res je sicer, da smo tudi s 74 kilometri proge od Ljubljane do Jesenic nekaj pridobili, ven- dar bi bil učinek neprimerno večji, če bi vlak vozil še 158 kilometrov do Zagreba ali do Beograda nadaljnjih 416 kilometrov! Zakaj se ne bi za začetek izognili vsaj cestnemu prevozu na relaciji Zagreb—Ljubljana, ki je dolga 135 kilometrov (še zlasti če bo treba traso preusmeriti prek Gradca in Maribora), če so že v Zagrebu vsi pogoji za sprejem in odpravo vozil? Mar ni razbremenitev avtoceste Zagreb—Beograd problem odločilnega pomena, prav zdaj pa imamo priložnost, ko bi se lahko znebili vozil s težkimi tovori, ki uničujejo to našo »sodano cesto« in pogostokrat povzročajo nesreče? Mar ne bi bilo priporočljivo, če bi si prizadevali takšen vlak formirati celo v Nišu in poiskati način, da bi se bolgarska, grška, turška in iranska vozila »preusmerila« k takšnemu prevozu? Dr. JURAJ MADARIČ Zdrava smer Tekstilna industrija v Prištini je povečala proizvodnjo kar za štirikrat PRIŠTINA, marca — Tekstilna industrija je bila na Kosovu pred dobrima dvema desetletjema med prvimi industrijskimi vejami, ki so začele dajati kruh maloštevilnim zaposlenim. Sedaj sodi v pokrajini po številu zaposlenih na tretje mesto, razvijajo pa jo predvsem v Prištini, Prizrenu in Djakovici. V slednji so npr. zadnja leta vložili približno 280 milijonov dinarjev za posodobitev proizvodnje in tako so v djakovski predilnici lani dosegli kar 85-odstotno povečanje proizvodnje v primerjavi z letom poprej. V pokrajinski gospodarski zbornici so prepričani, da tekstilna industrija nasploh ubira zdravo razvojno usmeritev. Tako so na primer navedli še drug podatek prav za Djakovico, da je namreč tudi tamošnja bombažna tkalnica lani povečala obseg proizvodnje za 37 odstotkov. še lepše pohvale pa zasluži zaradi svoje proizvodnje in razvojne usmeritve in dosežkov tekstilna industrija Kosovka iz Prištine, kjer so v dobrih dveh desetletjih povečali proizvodnjo za štirikrat in sedaj že dve tretjini izdelanega prodajajo na tuje trge. Kosovka sodi nekako za zgled vsem tekstilcem v tej pokrajini. To zglednost opirajo na več elementov: dobro organizacijo dela, disciplino, skrb za strokovno vzgojo zaposlenih, izkoriščanje zmogljivosti, velik izvoz in naložbe v modernizacijo. Od take naravnanosti prištin-skih tektsilcev imajo nedvomno veliko koristi zaposleni v tem kolektivu, kjer so poprečni osebni prejemki dosti čez poprečno pokrajinsko mero. Kosovka premore že več kot 50.000 vreten, ki pomagajo narediti letno že 8.555 ton izdelkov, kar je štirikrat več kot pred dobrima dvema desetletjema. Delajo v štirih izmenah, in samo 9 dni v letu — za državne praznike — tovarna ne dela. Izkoristek proizvodnih zmogljivosti je maksimalen, celo 95-odstoten. Dve tretjini letne proizvodnje prištinska tekstilna tovarna proda na tuje trge, predvsem v Evropi in Afriki. Takšno usmeritev namerava »Kosovka« obdržati 'tudi prihodnjih pet let. To je tudi razumljivo spričo velikih zmogljivosti jugoslovanske tekstilne industrije in omejenih možnosti za prodajo na domačem trgu. Obdržati se na doseženi ravni pa pomeni sproti modernizirati proizvodne naprave. Pri tem imajo v Kosovki še kar srečno roko; prav zdaj vlagajo v rekonstrukcijo in modernizacijo naprav 70 milijonov dinarjev FRANJO KRIVEC Nov motor iz »Famosa« SARAJEVO, 23. marca (Tanjug) — V tovarni motorjev »Famos« v Sarajevu končujejo z raziskavami pomembnega izuma inženirja Mirka Lukiča. Gre za avtomobilski motor, ki v ravnini in pri vzponu nolj pospešuje, pri spustu pa sam zavira. Na primer — ko vozi kamion s prikolico- s skupno težko 40 ton navzdol, ni potrebno dodatno zaviranje. Laboratorijske raziskave in preizkusi na največjih strminah na Trebeviču pri Sarajevu, karavli pri Kladnju in Jabuki pri Priboju so dali izredne rezultate. Zdaj v »Famo.su« pripravljajo redno proizvodnjo teh motorjev, preiskus njihove vzdržljivosti in propagandno akcijo po avl-»transportnih podjetjih. Gozdovi so, lesa na ni REKA, 23. marca (Tanjug) — Iz načrtov srednjeročnega razvoja gozdarstva v SRH je razvidno, da bo v naslednjih petih letih na področju SR Hrvaške prišio do pomanjkanja 1,320.000 kubičnih metrov lesne mase. Že lani so morali uvoziti milijon kubičnih metrov lesne mase in 147.000 ton celuloze. Da bi ukinili ta, za področja, bogata z gozdovi, absurden uvoz, je gospodarska zbornica SRH zahtevala od gozdarskih delovnih organizacij, da povečajo svoje razvojne načrte. Vendar so vsi, razen gozdnega gospodarstva Delnic to zahtevo odklonili, ker bi to ogrozilo ravnotežje med izkoriščanjem in prirastkom. Enega od motivov odklonitev vidijo predstavniki gozdarjev tudi v nakopičenih zalogah lesne industrije. Gozdarji menijo, da ni treba sekati gozdov niti uvažati lesa, da bi polnili skladišča. Takd bo po vsemu sodeč, izkoriščanje gozdov v SRH, še naprej ostalo na letnih 445.000 kubičnih metrih lesne mase. .......... Berite revijo BURJA SE NE SALI — Njen sunek je prevrnil avtobus na nezavarovanem delu ceste skozi Vipavsko dolino Gozd proti burji Nova avtocesta Razdrto—Nova Gorica bo na nekaterih odsekih izpostavljena burji - Zasadimo varovalni gozd! RAZDRTO, marca — Kljub napornim in prizadevnim dolgoletnim pogozditvam se kraška burja še ni unesla in na nekaterih predelih se razdivja, močno ovira in celo prekinja promet, prevrača vozila; znani so taki primeri zlasti na odseku ceste Razdrto—Podnanos—Vipava. Sunki burje, ki kot v slapovih pada z gorskih grebenov Nanosa, dosežejo hitrost od 100 do 170 kilometrov na uro. Zidovi ob progi — obramba pred burjo Ko so pred dobrimi sto leti gradili železnico od Ljubljane do Trsta čez goli Kras, so bili veliki problemi z burjo, saj je že takoj po otvoritvi proge večkrat prišlo do popolnega zastoja železniškega prometa. Da bi železnico pred burjo zavarovali, so morali vzdolž proge na izpostavljenih odsekih zgraditi visoke kamnite zidove. Take zidove vidimo še danes zlasti med železniškimi postajami Postojna—Pivka—Divača. Kmalu je prevladalo spoznanje, da je gozd najbolj učinkovita In trajna obramba pred burjo in zato so ob železnici pričeli načrtno za-sajati gozdove In ti so polagoma prevzeli funkcijo trajnega varovanja železnice pred udarci burje. Gozd je v desetletjih prerasel zidove in ti so danes le še sivi pomniki preteklosti, ko je bil kras še brezgozdna goličava. - Pomen gozda za Kras Gozd je najučinkovitejši zaščitnik kraškega zemljišča pred degradacijo, edini tvorec prsti, ugoden regulator podnebja, zbiralec In ohranjevalec talne in zračne vlage, varovalec rodovitnosti obdelovalne zemlje itd. Naštete varovalne in socialne funkcije gozda sb na kritičnem kraškem zemljišču po svoji pomembnosti celo pred neposrednimi koristmi, ki jih sicer nudi gozd kot proizvajalec lesa. Že pri prvih pogozdovanjih krasa so upoštevali predvsem tiste kraje, kjer je burja povzročila največ težav in škode. Zato so najprej zasadili varovalne gozdne pasove ob prometnih napravah, naseljih, raznih gospodarskih objektih, ob kmetijskih zemljiščih itd. Položaj starih borovih sestojev nam kaže, da so bili že v začetku razmeščeni po določeni prostorni razporeditvi in da potekajo v dokaj sklenjenih pasovih ter da predstavljajo učinkovite vetrobrane. Varovalna funkcija gozda je prvenstvenega pomena. Obstoječe praznine med borovimi prvotnimi nasadi se načrtno spo-polnjuiejo in postopoma se oblikujejo sklenjeni gozdni kompleksi črnega bora. Burja najhujša v Vipavski dolini Da je temu tako, nam nazorno kaže že sam pogled na strehe hiš, obteženih s kamni, da jih burja ne odkrije. Nadalje vidimo močno nagnjena m skrivljena drevesa z enostransko razvitimi, oskubljenimi krošnjami. Zaradi pogostnega divjanja burje so gozdarji že pred več leti samoiniciativno s sadikami. črnega bora zasadili okoli 20 metrov širok gozdni pas vzdolž ceste Podnanos— Vipava. Ta gozdni pas je se-daj-že 6 do 8 metrov visok in v popolni meri varuje pred burjo prometno cesto skozi Vipavsko dolino. Cmi bor ima skromne zahteve do tal, je odporen tudi proti ekstremnim vremenskim vplivom, lahko trdimo, da se je dobro uveljavil in dejansko osvojil kras kot ga lirično opeva pesnik Kosovel (»Temni bori...«). Velika škoda je, da gozd- ni pas ni bil takrat zasajen na celi dolžini ceste od Podnanosa do Ajdovščine. Ovira je bila v tem, da zasebni zemljiški posestniki niso bili pripravljeni odstopiti zemljišča, ki naj bi ga zasadili. In kakšne so posledce in kaj se dogaja na odprtem terenu, to je na nezavarovanem delu ceste? V varstvu gozdnega pasu je vožnja z motornimi vozili umirjena, brez večjih nevarnosti tudi ob divjanju najhujše burje, na odprtem nezavarovanem terenu pa pride pogosto do hudih nevšečnosti in tudi usodnih nesreč. Ko je v februarju leta 1973 TV Ljubljana snemala problematiko kraških gozdov, je v pogovoru ob omenjenem gozdnem pasu predstavnik postaje milice drastično opisal divjanje burje na tem kritičnem mestu in povedal, da je bilo v enem dnevu 19 prometnih nesreč, prevrnjeni so bili tudi naloženi tovornjaki in en avtobus. Intervencija pomoči je bila mogoča edinole z uporabo tanka JLA. ' Uprava za ceste naj bi v javnem yinteresu pridobila ozek pas zemljišča vzdolž ceste in gozdni obrat Ajdovščina bi pq, njihovem naročilu lahko zasadil ustrezni gozdni pas na še nezavarovanem delu ceste. To je bilo nekoč že dogovor leno na posvetu pri skupščini občine Ajdovščina, vendar do realizacije tega dogovora še ni prišlo. Varovalni gozdni pas bi morali zasaditi čim prej, da bi gozd čim prej zrasel m varoval promet po novi cesti. FRANJO JURHAR Sorodstvo z rakom Dognanja dveh beograjskih fizikov o kancerogenih spojinah BEOGRAD, marca — Boj proti raku se je v zadnjih časih osredotočil na ugotavljanje tako imenovanih kancerogenih snovi, to je tistih, ki s svojim vplivom na naš organizem lahko sprožijo ali pa pospešijo začetek divjega razmnoževanja celic. Na zvezo med nekaterimi snovmi ter nekaterimi vrstami raka so opozorila statistična opazovanja, potrdili pa so to zvezo tudi poskusi na živalih. Ko so sestavili tako imenovano topografijo raka po svetu, so ugotovili med posameznimi deželami prav presenetljive razlike. Raziskovalce je začelo zanimati, zakaj je v tej deželi najbolj razširjen rak na želodcu, zakaj v drugi rak na pljučih, zakaj pa se spet v tretjih deželah ta in ta vrsta raka pri domačinih sploh ne pojavlja. To je epidemiologe napotilo k preučevanju življenjskih navad po svetu: med posameznimi deželami so velike razlike glede tega, kako se njihovi prebivalci hranijo, kaj največ uživajo, čemu so največ izpostavljeni in podobno. Tako je začel nastajati seznam snovi, ki so redne spremljevalke nekaterih vrst raka kot na primer: nikotin, azbest, naftne spojine ... Dva beograjska znanstvenika, fizika dr. Veljko Velj-kovič In dr. Dragan Lalovič pa sta se tega vprašanja lotila s čisto druge strani. Kot fizika-teoretika sta svoje raziskave posvetila fizikalnim lastnostim spojin, ki so podlaga informacijskega sistema v naših celican, sistema, po katerem se prenaša dednost in »pravila«, po katerih se naše celice gradijo in razvijajo. Tako sta prišla tudi do vprašanja o kancerogenih snoveh. To vprašanje si znanstveniki vsega sveta že dolgo zastavljajo in se, na kratko povedano glasi takole- kaj je tisto, kar lahko »zmede« ta sistem da ne prenaša več »pristnih« informacij In »pravil«, in da, recimo celičnemu obrambnemu sistemu »zamolči« vdor nekega nevarnega faktorja ali pa da ga »prikaže« kot nekaj nenevarnega ali celo koristnega? V telesu se bije večni boj med možnostmi, kot sploh v naravi in tudi v človeški družbi. Beograjska znanstvenika sta to vprašanje dopolnila na ta način, da sta se ga lotila s stališča teoretične fizike, in sicer takole: ali imajo snovi, ki jih imamo za kancerogene, tudi kake posebne fizikalne lastnosti? Znano je, da imajo različne spojine tudi različne električne potenciale (privlačno silo med ioni in elektroni), od katerih je odvisno tudi strukturno ravnovesje posameznih spojin. Po svojem izvirnem teoretičnem modelu sta potem izračunavala te vrednosti v posameznih spojinah in prišla do preseneti ji vin rezultatov. Računi so pokazali, da imajo nekancerogene snovi višje, kancerogene pa nižje vrednosti električnega potenciala, in, da obstaja prav glede na te vrednosti količinska meja, pri kateri se te lastnosti končujejo in začenjajo. Toda, to je bila šele podmena, ki so jo potrjevali le nekateri vzorci sumljivih snovi. Teorijo je bilo treba preveriti z rezultati raziskav o zvezi med določenimi snovmi, katerih učinkovanju smo tako ali drugače izpostavljeni ter obolevnostjo za rakom na tem ali enem organu. Znanstvenika sl z domačimi raziskavami, ki še zdaleč niso tako obsežne, kot v nekaterih razvitih deželah, nista mogla veliko pomagati. Po drugi strani pa sta kot že premnogi, ki so pri nas orali ledino, naletela celo pri naših znanstvenih krogih na nezaupanje in nerazumevanje. Obrnila sta se na center za rak svetovne zdravstvene organizacije v Lyonu. Sporočila sta jim svoje teoretične prognoze o kancerogenih lastnostih posameznih snovi, center pa 1e te prognoze primerjal z dognanji, ki so jih o zadevnih snoveh dobili s poskusi. Rezultati so bili presenetljivi: prognoze beograjskih fizikov so. se v več kot 90 odstotkih ujemale z dognanji poskusov ly-onskih laboratorijev. Kaj to praktično pomeni? To pomeni, da smo prišli do seznama snovi, katerih učinkovanje na nas je nevarno. Toda, ta seznam je za zdaj skrbno spravljen pred očmi javnosti. Na tem seznamu so namreč tudi snovi, ki jih zlasti naša farmacevtska industrija uporablja pri izdelavi zdravil. Za zdaj vemo le to, da so se na tem seznamu znašla tako znana imena kot so fenalgol, saridon, kofan, pli-vadon, kofalgol, progesteron in tudi estrogen, ki je sestavina tablet zoper zanositev. Pa tudi cela vrsta preparatov, ki jih uporablja živilska industrija. V. B. Od Brčkega do Banovičev Na mladih svet stoji Trideset let je, kar so mladinske delovne brigade zgradile pomembno progo Od našega sarajevskega dopisnika Zadnji dan tega meseca in prvi dan prihodnjega bo v Brčkem velika slo-vestnost: vroslavili bodo tridesetletni-co gradnje proge Brčko Banoviči. Mp/TTistimi. ki bodo slavili, bodo tudi brigadirji iz vseh krajev naše države. ŽdajTšo~že v letih, morda_že osiveli. ObiškaiTbodo kraje, v katerih so leta ToiiTar aditi progo, po kateri zdaj pr e-vaiamo premog iz Bosne v Vojvodino in krihTiz Vojvodin^v Bosno. Od prvega maja do 7. novembra (začetek proslave bo mesec dni prej, da bo povezana s startom štafete mladosti ki se letos odpravlja iz Brčkega) leta 1946 je 62.000 mladincev in mladink zgradilo 90 kilometrov proge, dvaindvajset dni pred določenim rokom. 7. november, dan torej, ko se je gradnja začela, bodo v Banovičih še posebej proslavili. Prvega aprila letos bo v Brčko pripeljal iz Banovičev poseben vlak. Vozil ga bo Murat Cerimagič, ki je tudi pred tremi desetletji peljal po tej progi prvi vlak. In morda se bo tedaj spomnil na pesem, ki se je pred tridesetimi leti razlegala po vsej državi in v vseh jezikih jugoslovanskih narodov in narodnosti: »Na progo, na progo, hej, sestavimo brigade!« In na vlaku bo prav gotovo velik napis »Mi gradimo progo, proga gradi nas«. Za progo Brčko—Banoviči je mladina izkopala ali natolkla 1,5 milijona kubikov zemlje in kamenja, zgradila 300 nasipov, 2 predora, 22 mostov, postavila 2.100 električnih in telefonskih drogov, sezidala 177 stavb na postajah, položila 90 km pragov in tirov. Danes zveni vse to zelo suhoparno, kot statistično poročilo. Tedaj je bilo drugače. Ti kubiki, mostovi in vse, kar je bilo zgrajenega, pomeni znoj in žulje in boleče roke in hrbte. Na gradbišču je bilo tedaj komaj 14 kompresorjev, 21 mešalcev, 13 drobilcev, 23 buldožerjev in 14 črpalk. Vse drugo so opravile lopate, krampi in samokolnice v mladih rokah. Sprva je še kar šlo, čeprav skozi divje planine severne Bosne. Nenadoma pa je nasip pri Kiseljaku odnesel zemeljski plaz. Brigadirji so si grizli ustnice: Titu so obljubili progo do 29. novembra. In zdaj? Začela se je bitka s časom, z zemljo, z blatom, vodo, pa tudi z mrazom ki je začel pritiskati septembra. Mesec dni Je trajalo, preden so utrdili zemljišče in zavarovali nasip za tračnice. V 400 metrov dolgem predoru skozi Majevico je začelo zmanjkovati minerjev. Spet je grozila zamuda. Vsaka brigada je poslala sest prostovoljcev, da so se na hitro izšolali za minerje, nato pa odšli na delo v predor. Prva minerska brigada, sestavljena iz prostovoljcev je rila kot krt pod Majevico. Ni bilo orodja. V vsakem odkopu je brlela le po ena minerska svetilka. Prezračevanja ni bilo. Vrtali so z roč- nimi svedri, šele proti koncu so dobili dva kompresorja. Vseeno so napredovali tudi po šest metrov na dan. Toda kam? V načrtu je bila napaka in zašli so za pet metrov. V nekaj dneh so dobili nov načrt in popravili napako drugih. Petnajstega avgusta ob desetih zjutraj so zagrmele zadnje mine. V šestmetrski plasti je zazijala odprtina, skozi katero se je valil dim in ves črn v obraz je miner Husein Hadžič planil skozi luknjo v naročje tovarišev, ki so kopali z druge strani. V predoru je zadonela pesem-22 dni prej, kot so obljubili brigadirji, je leta 1946 prvi vlak s premogom iz Banovičev odpeljal proti Beogradu. Brigadirji so mu dali ime »Tito«. Gradnja proge Brčko—Banoviči je bila sama ena izmed tisočih mladinskih delovnih akcij, ki so se začele že dosti prej in še vedno trajajo. Prva mladinska delovna akcija je bila že jeseni leta 1941 v Užiški republiki. Sto petdeset fantov in deklet je tedaj sedlo v »čira«, ki jih je odpeljal v Dobrun na obiranje koruze. Mladi so obirali koruzo med požganimi vasmi namesto pobitega prebivalstva. Iz zraka so jih napadala letala, čez glave so jim frčale granate. Toda Užiška republika je dobila tisto jesen dovolj koruze. Po Grmeču so med vojno mladinske brigade — štele so tudi po 6.000 brigadirjev — obdelovale polja, obirale koruzo, žele pšenico. Leta 1942 so pod Grmečem nažele 270 vagonov pše-[ niče za partizansko vojsko. Vse to so mladinci pogumno počeli sovražniku tik pred nosom. Ponoči skrivaj, podnevi pod močno zaščito partizanskih čet, pred Sanskim mostom, v katerem je bila močna nemška utrdba, ali ob Savi, na drugem bregu, zloglasnega ustaškega taborišča Jasenovac. Pogosto je bila žetev krvava. Prva drvarska delovna brigada je utrujena zaspala med delom. Prebudili so jo Nemci. Med brigadirji so bila večinoma dekleta. Nemški vojaki so planili po njih s puškinimi kopiti. Tista dekleta, ki so to preživela, pripovedujejo, da je kri lila po njih, toda solza ni kapnila nobena. Nemci so jih odpeljali v ujetništvo, odkoder so jih kmalu rešili partizani. Pozimi leta 1945, ko je bil Beograd že osvobojen, a so topovi še grmeli, ni bilo v glavnem mestu kuriva. Mladinske brigade so šle na delo v gozd. Pri —320 c, v gumijastih opankah, s časopisom namesto nogavic so nasekali deset tisoč kubičnih metrov drv. Spomladi so na istem kraju zasadili 20.000 jelk. Nemogoče je opisati tisoče herojstev mladih brigadirjev med vojno. Znani in neznani junaki so bili v teh delovnih brigadah. Delo so nadaljevali tudi po osvoboditvi. Zgradili so vrsto prog: Brčko—Banoviči, šamac—Sarajevo, Banjaluka—Doboj, Nikšič—Titograd, Kučevo—Brodice, Sežana—Du- tovlje, Tresje—Borovnica ... Zgradili so cesto »Bratstva in enotnosti« in stotine manjših krajevnih cestnih odsekov. Mladinske delovne brigade so postavile tovarne »Ivo Lola Ribar«, zeniško železarno, valjarno bakra v Sevojnu, železarno v Nikšiču, »Crveno zastavo« in druge. Jablanica, Zvomik, Vinodol, Vlasina, Mavrovo, vse te elektrarne so zrasle pod rokami mladine. Beograjski šolar je tedaj zapisal v svoj brigadirski dnevnik: »Vrtalne stroje smo držali nad glavami. Hodili smo po vseh štirih stotine metrov, lakti smo si odirali na robovih tunela. Govorili so nam: težko, da boste uspeli!« A so uspeli. Zgradili so predor za elektrarne na Vlasini, dolg 7.330 metrov. Na vseh štirih, s krvavečimi koleni in laktmi. To je bil le eden izmed mnogih uspehov. Tito je pozneje dejal: »Lahko trdim, da je vloga naše mladine v obnovi države in v prvih letih gradnje temeljne industrije bila odločilna v premagovanju naših gospodarskih težav v tem obdobju.« Mladi pa so gradili. Postavili so Novo Gorico, Banoviče, Novi Travnik, Sevojno, Svetozarevo, Novi Beograd; zadružne in kulturne domove, tovarne, nasipe, urejali reke; gradili fakultete in študentska naselja v Zagrebu, Sarajevu, Ljubljani in Skopju. Ob slovesnosti v Novem mestu je Tito dejal graditeljem ceste Ljubljana—Zagreb: »Želel bi, da gre ves naš mladi rod skozi šolo, skozi kakršno ste šli vi tukaj in skozi kakršno so šli tisti, ki so pred vami gradili druge objekte. To je nekaj, česar se ne da kupiti z denarjem. Kajti takšni objekti, avtomobilska cesta in drugo, so pomembni za našo socialistično družbo tako iz gospodarskih kot iz drugih razlogov, toda prav tako pomembno je, da ob njih nastajajo novi ljudje, da ti ljudje dojamejo in razumejo, kaj pomeni bratstvo in enotnost, kaj pomeni naša socialistična država in kakšna naj bo podoba naših novih ljudi.« Na te Titove besede smo pozneje pozabili. Vse pa tudi mladinske delovne brigade smo začeli gledati skozi dinar in rentabilnost. Tam pod Rož-'nikom v Ljubljani je le še nekaj stavb, ki spominjajo na pionirsko železnico. Le še malokdo od Ljubljančanov se spomni nanjo. Kot v drugih večjih mestih so jo tudi nam zgradili brigadirji. Nam, ki smo bili tedaj pionirji in za vse pionirje, ki so in še bodo prišli za nami. Pionirsko železnico smo podrli. Ni bila donosna, nihče je ni bil priprav Ijen vzdrževati. Pa smo imeli neslu-tene možnosti, da bi iz te male železnice in živalskega vrta naredili edinstveno zabavišče za mlade. Se ni splačalo. Saj še živalski vrt životari. Spominjam se, da sem tedaj z očmi požiral pionirja z rdečo ruto okoli vratu in z modro titovko na glavi, kako je vozil tisti vlakec, pa sprevodnika, postajnega načelnika z rdečo kapico, malega kurjača. In v šoli smo tedaj začeli pouk s pestjo ob senceh in z vzklikom »Za domovino — s Titom naprej!« Tista pionirska železnica zame ni bila samo vlakec. Sploh ne nerentabilni vlakec. Bila je ena izmed stvari, ki so me vzgojile, zaradi katerih sem bil ponosen na rdečo ruto okoli vratu in na titovko na glavi, zaradi česar sem končno tudi prejel rdečo knjižico. Toda vlakec, ki so ga brigadirji mladinci podarili pionirjem, da bodo nekoč šli v delovne akcije namesto njih, so poslali v staro železo. In tako tedaj, ko sem odraščal, ni bilo mladinskih delovnih akcij. Kaj moramo v naši družbi zares vse meriti z dinarjem in rentabilnostjo? Tako smo — še posebej v razvitejših krajih — zapirali postaje pionirskih železnic, podirali ali zapirali zadružne in kulturne domove, v šoli nismo več vzklikali staromodnih vzklikov, zanemarili smo socialistično vzgojo mladine v šolskih ustanovah in v vrsto za staro železo so prišle tudi jeklene mišice brigadirjev mladincev. Brigad nenadoma nismo več potrebovali, oziroma jih je bilo vedno manj in bile so čedalje skromnejše. Šele čez dolgo časa so spet oživele, a niso mogle sprejeti vseh, ki so želeli priti vanje. Novi Beograd od leta 1968 gradijo mladinske delovne brigade. Leto pozneje so poslovale kot podjetja na gospodarski osnovi in so celo zaslužile 800 tisoč dinarjev. Dokazale so, da se brigade tudi »splačajo«. Da niso nerentabilne. Toda tako na široko kot v povojnih letih mladinske delovne brigade ne bodo nikoli več zaživele. Vsaj videti je tako. Kot da za mladino nimamo več velikih nalog. In v delovnih kolektivih ni več tistega tovarištva kot po vojni. Zato ker nismo imeli šole tovarištva v mladinskih delovnih brigadah. Mladi gredo v šolskih počitnicah na prakso in jih najbolj zanima, koliko denarja bodo dobili zanjo. Ali je res čisto vse tako? Ali res za mlade nimamo več velikih nalog? Ali je naša mladina povsem zmateria-lizirana? Otepamo se s prav takšnimi težavami kot po vojni. Stanovanj je premalo, ni vrtcev, ni še dovolj cest ni surovin. V gradnji stanovanj in tisočih tovarn vsako leto zamujamo. Zamude pomenijo izgubljene milijarde. Dolga gradnja proge Beograd—Bar je bila težava za graditelje. Za mladinske delovne brigade ne bi bila. Gradimo toliko novih cest, ki so slabše grajene kot cesta »Bratstva in enotnosti« in njihova gradnja se vleče po več let, celo po več deset let. Kaj mladina v tem res ne more sodelovati? Mladi so tu. čakajo. In z občasnimi akcijami dokazujejo, da je v njih veliko pripravljenosti za sodelovanje. Na Kozari, Sutjeski, Kozjanskem, v Skopju, Novem Beogradu, ob poplavah, obiranju koruze, pri zbiranju odpadnih surovin — povsod kažejo svojo pripravljenost. Ali zares ne bomo dali mlademu poletu večjega zamaha? Saj vendar trdimo, da na mladih svet stoji. Bogdan Novak pUBLJANA BEOGRAD BEOGRAD PARIZ HED LETENJA ZA LET05M.it hGLEI JE (1. a. uu «o. ODH JU/AF 244 JO 212 DC9 5 7 Y DC9 2 5 7 Y 17,25 2.10 11.10 JU 228 DC 9 6 Y 13.55 JU 224 DC 9 2 Y 9.45 JU 354 DC 9 4 6 7 Y 14.55 JU 352 DC 9 1235 Y 10,00 JU 322 DC 9 1235 V 1250 JU 384 B 727 1 FY 1020 JU 723 DC 9 1 3 5 Y JU 723 DC 9 2467 Y 8.10 7.45 8.40 JU 132 B 727 0LY FY 11.55 JU 323 DC 9 2 V' 13.05 14,00 JU 134 B 727 2 EV —r— 15.10 JU 456 DC 9 5 Y 8.35 JU 460 DC 9 5 13.35 JU 721 DC 9 3 Y 16.40 17,35 JU 323 DC 9 7 Y 13.05 14.00 JU 652 B 727 3 7 FY 22.CI0 JU 723 DC 9 1 ' 5 Y 7.15 aio 8.40 JU 723 DC 9 2 4 6 7.45 JU 416 CVL 2 5 10.00 JU 416 DC 9 1 4 6 Y 1000 JU 723 DC 9 6 7.45 8.40 JU 353 DC 9 2 1430 15,25 JU 440 B 727 2 6 EV 17,30 JU 721 B 727 1 3 FY 16.40 17.35 t. ! —. JU 723 DC 9 4 2 Y 7.45 840 JU 420 B 727 1 3 4 19.00 JU 472 DC 9 2 10.00 .London AMSTERDAM FRANKFURT ZURICH .VZHODNI BERLIN MOSKVA 13.15 1540 11.30 PRIH 16.05 T1.10 PRIH 14,00 11.35 PRIH 16.40 ■KIJEV PRIH 19.00 MALTA BAGDAD ATENE 10.25 1635 3.3Ž PRIH 14.55 1455 20.50 ATFNF KAIRO_____ ISTANBUL' BEIRUT BEJRUT ISTANBUL KAIRO ODH 21.30 PRIH 2220 PRIH PRIH 22.10 14.40 JU 743 DC 9 JU 720 B 727 4 2 FY JU 421 B 727 2 4 5 FY JU 352 DC 9 2 5 Y JU 441 B 727 3 7 FY JU 720 B 727 3 FY ■ JU 720 DC 9 7 Y JU 653 B 727 1 4 FY JU 352 DC 9 1 Y JU 720 B 727 4 FY JU 461 DC 9 5 Y JU 457 DC 9 5 Y JU 135 B 727 2 FY JU 722 DC 9 JU 135 B 727 3 FY ODH ODH 15.30 8.20 8.00 JU 720 B 727 ' 3 FY JU 133 B 727 DLY FY JU 720 DC 9 246 7 Y JU 720 B 727 5 FY JU 385 B 727 1 • FY JU 323 UCO 123 5 Y JU 353 DC 9 123 5 Y JU 355 DC 9 4 6 7 Y JU 225 DC 9 2 Y JU 229 OC 9 6 - Y JU 213 DC 9 2 5 7 Y AF/JU 245 DC 9 . 5 7 10.50 BAGDAD TUNIS MOSKVA VZHODNI BERLIN ZURICH ODH 11.40 ODH 4.20 ODH ODH ODH 17.20 11.05 19.50 13.00 17.35 12.35 11.30 FRANKFURT ODH 12.40 1240 AMSTERDAM 12.15 16.25 LONDON ...nnH. 14.05 r-ARIZ 20.55 BEOGRAD CIIOGRAD LJUBLJANA Prih 16.20 7.45 11.00 ODH 19.20 8.25 15.00 19,20 20,20 9.25 16.00 20.20 5.45 19.40 12 50 19.20 5.45 9.25 20.20 18.20 12.55 6.45 15.00 16.00 ia20 19.20 19.20 20.20 20f20 13.50 12.35 13.50 13.50 13.50 1&05 iao5 21.35 Domače linije iz letališča Ljubi ana preko letališča Beograd . v- •fKs-'-'r:. ..•‘••obs o rii 08 .! JU 723 DC 9 3 5 Y 2. 6,--29. 9. JU 776 DC 9 3 . v JU 748 CVL 1 3. y JV i JU 723 DC 9 M 67 Ini y JU 416 DC 9 4 6 Y JU 416 CVL 2 Y JU 926 CVL 4 JU 790 DC 9 7 1. 6.--30. 9. JU 754 DC 9 4 Y JU 323 DC 9 2357 Y JU 778 DC 9 5 7 Y 1. 6.--30. 9. JU 770 DC 9 1. Y 2. 6,--30. 9. JU 301 DC 9 3 Y JU 960 DC 9 2357 r JU 742 CVL 1 37 Y - 1. 6.--30. 9. JU 752 DC 9 1 7 >aY 1. 6.--30. 9. JU 752 B 727 3 FY JU 353 DC 9 235 Y JU 960 DC 9 1235 Y JU 740 CVL 1235 Y JU 721 B 727 1 3 FY JU 960 DC 9 1 3 Y JU 740 CVL 1 3 Y JU 725 DC 9 5.. V , JU 960 DC 9 5 MY PUBLJANA ODH 7.15 7A5 •‘i-h 13J35 1 .4 X)0 1430 : • 16.40 19.00 BEOGRAD PRIH ——— 8.10 l ÌM i j. lij in ”vi 14.00 I 1525 _J 17^5 t 19.55 l. . . BEOGRAD ODH 8.50 13.15 10.00 10£»0 10J5 9^20 1020 14.50 16.40 15.00 20.40 1620 15.15 15.15 1 20.40 19.15 20.40 19J5 20.40 SPLIT PRIH 9.40 15.40 17.30 1520 j SPLIT ODH F ' DUBROVNIK PRIH , 10.45 10.45 ! | SKOPJE PRIH 11X)0 2125 21.25 21.25 21.25 TITOGRAD PRIH . 14.00 16.45 20.00 20.00 TIVAT PRIH 10/15 ! 16,00 16P0 OHRID PRIH 1025 JU 757 B 727 123 5 FY JU 751 B 727 1 FY JU 747 CVL 12 3 5 Y JU 961 DC 9 1 235 .Y JU 352 DC 9 1235 Y JU 775 B 727 7 Y 1. 6.— 30. 9. JU 777 B 727 2 FY JU 789 DC 9 3 FY JU 789 DC 9 1 2 Y JU 789 DC 9 5 7 Y JU 751 B 727 2 357 FY JU 747 CVL 7 Y* JU 961 DC 9 ■ 7 Y JU 791 DC 9 1 3 Y JU 791 CVL 5 Y JU 322 DC 9 1 2 3 5 7 Y 1. 6. —30. 9. JU 755 B 727 3 FY 2. 6. —30. 9. JU 300 DC 9 3 Y JU 720 B 727 1 3 .FY 1. 6. —30. 9. JU 771 DC 9 4 Y JU 417 DC 9 4 Y JU 791 DC 9 2 Y 15. 5. —31. 10. JU 793 CVL 6 7 Y 1. 6. —30. 9. JU 753 B 727 4 7 FY JU 963 CVL , 4 Y JU 720 DC 9 2 46 7 Y 30. 5. —25. 9. JU 401 DC 9 5 Y JU 720 B 727, 5 FY OHRID ODH • t 9-30 9.30 tivat ODH 6.35 7.20 10-05 16.30 TITOGRAD ODH 6.45 6.45 SKOPJE ODH 6.35 6.35 18.00 Dubrovnik ODH 7.20 8.35 10.00 15.55 16.15 17.30 SPLIT PRIH l SPLIT ODH 7.00 7.00 10.00 10.20 18.00 17. 10 BEOGRAD PRIH 7; 45 7.20 7-30 7.20 7-45 10.45 8.,10 9,20 10,45 8,05 7-,30 7.,20 10,25 10,25 10.50 _1 11/,30 18.50 16,40 17,05 18,15 17.,15 18-^5 17| 55 BEOGRAD ODH 8.2l5 11-20 15.00 19.2b 19.20 LJUBLJANA PRIH 9.25 12.20 16.00 20.20 20. 20 Dire 5ktne don iače linije Ì iz 1 etali šča i .jubljana JU 723 DC 9 1 3 5 JU 723 DC 9 2467 JU 323 DC 9 12357 JU 353 DC 9 1235 JU 721 B727 1 3 JU 725 DC 9 5 JU 721 DC 9 2 4 7 JU 721 R727 5 JU 904 DC 9 2 JU 901 CVL 6 JU 385 B 727 1 1. 6. •30. 9. JU 901 CVL 4 JU 901 DC 9 7 JU 229 DC 9 6 JU 924 B 727 5 JU 924 DC 9 7 JU 924 DC 9 2 JU 723 DC 9 246 JU 500 B 707 24.6 JU 501 B 707 3 5 7 . JU 322 DC 9 35 7 Y Y Y Y FY Y Y FY Y Y FY Y Y Y FY Y Y LJUBLJANA ODH 7.15 7.45 13.05 14.30 16.40 19.00 20.50 20.50 16.40 14.10 14.40 16.25 22.05 18.35 16.45 16.45 14.40 7.45 ODH LJUBLJANA PRIH ^ 12.20 BEOGRAD PRIH 8.10 8.40 14.00 15.25 17.35 19.55 21.45 21.45 ,8.40 PRIH BEOGRAD ODH 11.2C SPLIT PRIH 17.30 15.05 15.30 17.20 22.55 9.30 ODH BEOGRAD PRIH * 10.50 SPLIT ODH 18.00 16.35 p, PRIH NEW YORK ODH * 20-00 DUBROVNIK PRIH 1925 17.45 17.45 15.40 SKOPJE PRIH 19.00 Dire ìktne don iače liniji s na letal išče Ljubljana ■ JU 721 DC_9 JU 600 B 707 JU 601 B 707 JU 352 DC 9 JU 722 DC 9 JU 722 DC 9 JU 724 DC 9 JU 352 DC 9 JU 322 DC 9 12357 JU 720 B 727 JU 720 DC 9 JU 720 B 727 1.6. —30. 9. JU 905 JU 905 DC 9 JU 900 DC 9 JU 900 CVL JU 384 B 727 JU 925 DC 9 JU 925 DC 9 JU 925 B727 JU 228 DC 9 2 5 Y 2 5 FY 1 5 FY 1 5 Y 1 35 24 5 1235 1 3 2467 5 DC 9 4 2 5 7 6 i 2 7 5 D 20.50 ODH LJUBLJANA PRIH ^ 9.25 v Y Y Y Y FY Y FY Y Y Y Y . FY Y Y FY Y 21.45 | PRIH BEOGRAD ODH 8.25, SKOPJE t 13.25 8.00 23.00 ODH BEOGRAD ODH 6.00 DUBROVNIK 8.05 10.30 9.30 12.20 9.'20 PRIH KARACHI ODH 3.30 SPLIT 1 1 14.30 8.55 .10.15 ODH KARACHI PRIH 2.30 SPLIT 15.00 9.30 16.05 9.35 8.40 1 19.15 PRIH SINGAPORE ODH 22.45 BEOGRAD 5,45 6.05 7.00 8.25 11.2C 15.00 19.20 19.20 • - 20.05 ODH SINGAPORE PRIH 21.45 jJUBLJAN^ ' ^ 6.45 7.05 8.00 9.25 12.2C ) 16.0C 2020 2020 15.55 10.20 15.55 1020 9.30 9.05 9.30 10.3C 13.25 6*105 PRIH SYDNEY ODH 16?15 • Od 1. junija do 31. oktobra * En dan bolj zgodaj 1 En dan kasneje Dva dni kasneje 3 En dan bolj zgodaj Horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Na delovnem področju bo precej zmešnjave, ki ste jo deloma sami povzročili, toda vse se bo razčistilo in srečno zaključilo. Skušajte razširiti krog svojih sodelavcev. Na kratkem izletu boste spoznali simpatično osebo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) S svojimi sodelavci bodite bolj potrpežljivi in vljudni, saj vam bo to v bodoče bolj kori- stilo kot škodovalo. V družinskem krogu pokažite več dinamičnosti in podjetnosti. Prejeli boste darilo ali pismo. Pazite na prepih. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ker ne boste znali držati jezika za zobmi, se boste znašli v zelo kritičnem po- ložaju. Skušajte na diplomatičen način to popraviti in si zastaviti jasnejše cilje. Prišlo bo do zanimivega srečanja, živčni boste. Veljaven od 28. marca do 4. aprila 1976 —-n, RAK (od 23. 6. do f r ^i\ 32. 7.) Neki nepri- f t čakovan dogodek \ /7®)Yj vam bo odprl oči, J da se boste v pra- vem trenutku izognili neki spletki. Večje razumevanje v družini in soglasje z ljubljeno osebo vam bo vlilo novih upov za boljše življenje. ______ LEV (od 23. 7. do f >. 22. 8.) Na delov- ( ] nem področju se hrf'fv J bo stanje izboljša- \ J lo, čeprav bo tre- ^ ba še nekaj žrtev. Nepričakovana srečanja, ki bodo razgibala življenje in vzbudila v vas nova zanimanja. Stopite k zdravniku, da boste bolj mirni. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Delo, ki vas čaka, bo naporno, zato si ga skušajte preurediti tako, da ga boste v najkrajšem času pravilno zaključili. Čas je ugoden za okrepitev ljubezenskih in prijateljskih vez. TEHTNICA od 23. 9. do 23. 10.) Kritizirali vas bodo, zato preštudirajte dobro svoj položaj, da se boste znali braniti in dokazati, da imate vendarle prav. Srečno boste zaključili tudi nekatere osebne načrte. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Na delovnem mestu bo nekaj sprememb, ki pa vas ne smejo vznemirjati, ker bodo samo začasne. Odpravite, kolikor morete, svojo ljubosumnost, da bi ne zapravili dobrega prijateljstva. Zdravje kar dobro. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Pomanjkanje ustrezne poslovne ekspedi-tivnosti bi utegnilo povzročiti občutno zgubo. Tudi v čustvenih odnosih se nahajate v ne preveč ugodnem položaju. Treba bo hitro nekaj ukreniti. Nervozni boste. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Trenutno je najbolje, da poskrbite za svoje nadaljnje delovanje, ker ste v zelo kritičnem položaju. Zato bo treba nekaj tvegati. Izkoristite priložnost in pojasnite nekatere nesporazume v družini. Na pot boste morali. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Glede nekaterih poslovnih predlogov bodite previdni in ne nasedajte praznim obljubam. Potrudite se in si sami utrite pot. V čustvenih odnosih boste podvrženi preizkušnji, po kateri se bodo vezi še bolj utrdile. Darilo. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Za uspeš-i —^ | no rešitev zadanih , j vam nalog izkori- stite svoje diplomatske sposobnosti. Če vam je do ugleda, ne prepuščajte pobude drugim. Vaše čustveno življenje postaja iz dneva v dan bolj intenzivno. Potrebni ste počitka. uubie muicuj PO SPREMEMBI POLITIČNEGA RAVNOTEŽJA NA AFRIŠKI CELINI Otočki na Tihem oceanu: oporišča velesil Francozi gradijo oporišča na petih otokih v bližini Madagaskarja VZHODNA AFRIKA — Brez kričečih napovedi so Francozi začeli opremljati pet vojaških oporišč v Indijskem oceanu. Gre za puščav-ne otoke, ki pa imajo zelo zveneča imena: Juan de Nova, Basaas de India, Evropa, Tromelin, Glc-rieuses, Štirje od teh otokov (pravzaprav gre za otočke, oziroma skalnate vzpetine nad morsko gladino) zapirajo ali nadzorujejo mo-zambiški preliv, to je pomorsko področje med otokom Madagarskarjem in afriško celino. Peti otok, Tromelin, leži vzhodno od Madaga- VODORAVNOt 1. «naš kraj», 7. vratar Vojvodine, 13. iz trave z drobnim zrnjem, 14. italijansko letovišče, 15. eventualno, mogoče, 16. mlahavost. 18. elektronski Volt, 19. zver iz družine mačk, 21. Odisejev otok, 22. oblika glagola bhi, 23. podoben, 25. ime jugoslovanskega športnega strokovnjaka Nikoliča, 26. ameriška filmska zvezda, 27. cilj, smoter, 29. nalepka, 31. ime filmskega i-gralca Šharifa, 33. Cankarjevo i-me, 34. kmečko delo, 37. drugače, po domače, 40. čez, 41. premik po zraku, 43. neokusni v italijanščini, 44. paradiž, eden, 45. literarni čustveni ustvarjalec, 47. reka v Švi-c', 48. Anton Medved, 49. jokanje, 51. Reka, 52. znamka švicarskih ur, 54. zahtevat, 56. po katerih je veliko povpraševanje, 57. zapori. skarja. Severovzhodno se nahaja ameriško oporišče na otočju Diego Garcia. Ko so je bližal konec svetovne vojne, na posvetovanju velikih zaveznikov niso pripisovali nobene pomembnosti afriški celini ter vodam Indijskega oceana. Tedaj so menili namreč, da je tisto področje pripadalo angleškemu imoeriju. 20 let pozneje se je položaj popolnoma spremenil. Afriško celino je zajel val osvobodilnega revolucionarnega gibanja in na črni celini so se vrstile neodvisne države ctru- NAVPIČNO: 1. ki se tiče opere, 2. primarnost, osnova, 3. pol čoka, 4. ime igralke Mirande, 5. čiste teže, 6. del celote, 7. fotografirati, 8. stroka, zvrst, panoga, 9. irska teroristična organizacija, 10. litij, 11. sol ali ester ocetne klisline, 12. mehiški slikar (Diego), 17. moško ime, 20. robot, 22. kljunasta sesajoča žuželka, 24. znanstvenik o lastnostih in spremembah stvari, 26. večji kamen, 28. ime King Coleja, 30. ime pevke Zanicchi, 32. ostanki, 34. z vodo sčistiti, 35. Dumasov junak, 36. žensko ime, 38. vulkan in naj-, višji vrh v Turčiji, 39. delati z mlečnim izdelkom, 42. črnilo, 45. pokrajina ob reki Duero, 46. o-ziralni prislov. 49. cela, 50. daljša obdobja, 53. Srečko Kosovel, 55. Josip Stritar. (LAKO) ga za drugo. Evropski imperializem je bil tako prisiljen, da se umakne. Že v letih 1960 so se Angleži umaknili iz raznih področij v Afriki, toda že prej so poskrbeli, da bi ohranili na področju Tihega oceana nekatera oporišča. Zapustili so, sicer, letališče Gan na o-točju Maldives ter otok Maurice, toda ohranili so letališče pri Ma-siraku (Omanski sultanat). Uradno je bilo vsemu konec, toda le uradno, ker je Velika Britanija skušala ohraniti nekatere zapuščene otoke, kamor daneš ne sme stopiti nihče. Gre na primer za otočke Aldabra, Faquhar in Desroches. Angleži so jih že tedaj oddvojili od otočja Seychelles, preden so tem priznali neodvisnost. Potem gre še za Chagos, kjer so Amerikanci zgradili čudovito o-porišče Diego Garcia, od koder lahko v štirih dneh nadzorujejo indijsko obalo ter celotni zaliv. V tem oporišču lahko pristajajo atomske podmornice, kjer se moštvo odpočije in seveda preskrbi z vsemi potrebščinami. Tako se' je Indijski ocean spremenil v zadnjih, letih v oporišča nekaterih držav, ki so zamteresi-rane pri političnem, gospodarskem in drugem razvoju v Afriki, v Perzijskem zalivu, Indiji, itd. Pri tej tekmi Francozi, kot smo že omenili, niso zaostali. Njih pa predvsem zanima področje okoli otoka Madagaskarja. Po mozambiškera prelivu pluje vsak dan na desetine in desetine francoskih ladij. Za nemoten prehod v teh vodah so zainteresirani tudi Amerikanci. Politični opazovalci pa se sprašujejo, zakaj je potreba graditi vojaška o-porišča, ki naj bi zagotovila miren prehod trgovskih ladij, ko so vendar dosegli na mednarodni ravni sporazum za svobodno plovbo skozi Sueški prekop. Indijski ocean je postal priljubljena točka za vse velesile, kjer te skušajo graditi svoja vojaška oporišča, letališča, radijske postaje, vohunska središča in podobno. Francozi so zelo ponosni na eno od teh svojih radijskih postaj, ki zaradi primernega položaja ter raznih vremenskih razmer utegne stoodstotno izkoriščati vse radijske valove, ki gredo mimo nje. Boj za skalnate otočke se je še zaostril zaradi posega Sovjetov in LR Kitajske. Sovjetska zveza je dobila nekaj oporišč v Somaliji, Francozi pa menijo, da njihovo o-porišče v Džibutiju ni pomembno, ker bi ga lahko jutrišnji sovražnik takoj likvidiral. Tudi Kitajci skušajo dobiti razna oporišča, posebno v obalnih predelih Afrike. Vse velesile gradijo tudi raketna oporišča, ki bi jim služila v primeru nove vojne katastrofe. Gre seveda pri tem tudi za oporišča, od koder bi lahko izstreljevali medcelinske rakete z dometom do Sovjetske zveze ter LR Kitajske, oziroma do drugih ciljev v nasprotni smeri. Pri graditvi teh oporišč zahodne velesile niso upoštevale zahtev domačega prebivalstsva. Amerikanci so izselili iz Diega Garcie kakih 200 družin. Nekaj podobnega so storili tudi Francozi, na otokih Juan de Nova, Glorieuses, Evropa, Basaas de India in Tromelin. Boj za graditev pomorskih oporišč pa se ne omejuje samo na Indijski ocean. Francija je že spremenila otok Clipperton v bližini Mehike v vojaško oporišče. Že v decembru lani pa je začela pripravljati oporišči na dveh drugih otokih Tihega oceana: Mattew in Hunter. Gre za otočke, ki so na videz nepomembni, kjer nihče ne prebiva, toda so zelo važni s strateškega stališča. FILMI NA TELEVIZIJI ANDRZEJ WÀJDA: «Wesele» Italijanska televizija je pred kratkim prikazala premiero predzadnjega filma enega izmed največjih poljskih režiserjev, Andrze-ja Wajde. «Wesele» (Le nozze, 1972, igrajo Daniel Olbrychski, Majda Ko-morowska - Tyszkiewicz itd.) je v izvirniku barvni film, zato je gotovo izgubil veliko čara pri televizijski oddaji. Zavedali smo se vendar, da je šlo za zelo izdelan, zanimiv film režiserja, ki polaga posebno pažnjo na zelo razgibano u-porabo kamere. Na filmskih platnih REGINALD MILLS: «Tales of Beatrix Potter» Angleža Reginalda Millsa «Tales o j Beatrix Potter» (I racconti di Beatrix Potter) je lepo izdelana ekranizacija baleta, posnetega po v Angliji uveljavljenih o-troških pravljicah, v izvedbi plesalcev The Ropal Balleta. Gre nekako za otroški film, ki pa predvsem teži k podrobno izdelani naturalistični in obenem ar-tificielni predelavi .prizorov iz živalske narave. S. G. iiiuiiiiiiiiiiitiiiiiiiuiHiiiiiiiimiimiiiMiiiiiminmmiiiHiiiHiiiinmiiiiiifiiiiiimiiiiHiiiiitiinmmuiiiiiiiii (KRIŽANKA... z našim krajem r- r* r 5 r3 I I 7 6 9 V n 12 •r~ u U 's S 16 17 ■ T~ tjUV.i: V-M r ■ 21 r m 22 23 21 É 25 ! mt ir- 26 ■ W~ 30 □ 31 32 ■ 33 c pr* 35 r m 37 38 M9*! TO ! M 11 ki «a™ m G ;u 15 16 ■ 13 S 50 m 51 52 53 5i 55 fc 57 NEDEUA, 28. MARCA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 11.00 MAŠA in V nedeljo ob 12. uri 12.15 Kmetijska oddaja 12.55 Risani filmi 13.30 DNEVNIK 14.00 O rastlinah, rožah itd. 15.00 Pripetilo se je v Lizboni — tretje in zadnje nadaljevanje 16.10 ŠPORT 16.20 Pot v pustolovščino: MASSAUA 17.00 Italijansko nogometno prvenstvo: Rezultati in kronike raznih športnih dogodkov 17.20 Skupaj, kot da se nas ne tiče 18.15 Italijansko nogometno prvenstvo: Registriran polčas športnega dogodka 19.00 Po poteh Kalifornije: Izsiljevanje — film 20.00 DNEVNIK 20.45 ALBERT E L’UOMO NERO 21.50 športna nedelja 23.00 DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 14.30 Druga nedelja: Kronike o športnih in kulturnih dogodkih 18.00 Napoved programov za prihodnje dni 18.10 Psi, mačke in C. — zadnje nadaljevanje 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo: Registriran polčas športnega dogodka 19.50 DNEVNIK 20.45 Bim, bum, barn — glasbena oddaja 21.40 DNEVNIK JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 8.55 Za nedeljsko dobro jutro — Festival mladinskih pevskih zborov 10.05 VZPON ČLOVEKA — poljudnoznanstvena oddaja 10.55 Otroška matineja: Mojstri stare japonske obrti; 12.00 Kmetijska oddaja 12.45 DNEVNIK 15.00 Pravljica iz lutkarjevega vozička: O študentu, krčmarici in sodniku 15.25 Morda vas zanima: Leopold Suhodolčan 15.55 Zlati cekin — otroška glasbena prireditev v Bologni 17.50 DNEVNIK 18.25 Hišica v preriji — nadaljevanje in konec 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 A. Diklič: SALAš V MALEM RITU - nadaljevanka 20.55 Volja je pot — 4. del 21.15 DNEVNIK 21.35 športni pregled Koper — barvna 19.30 Otroški kotiček — risanke 20.00 27. Kanal — pregled tedenskega sporeda 20.15 ON, ONA IN DEDEK — celovečerni film z Walter Chiarijem, 22.40 Pesem evrovizije — H. del TRST A 8.15, 13.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Komorna glasba; 10.15 Poslušali boste: 11.15 Mladinski oder; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Glasbena skrinja; 13.00 Kdo, kdaj zakaj?; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Nedeljski koncert; 16.30 Šport; 17.30 Radijska drama; 18.35 Operetna fantazija; 19.00 Zvoki in ritmi; 20.30 Sedem dni v svetu; 20.45 Pratika: 22.00 Nedelja v športu; 22.20 Glasba za lahko nOČ. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Kako se počutiš; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Orkester R. Conniff; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče; 14.45 La vera Romagna; 15.15 Beat glasba; 16.30 Nedelja za vas; 16.45 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 17.40 Občan pred mikrofonom; 18.30 Nedeljsko popoldne; 19.30 Prenos RL; 20.00 Pevci lahke glasbe; 21.00 Radijska drama; 21.35 Operetna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 9.30 Maša; 11.30 Roditeljski krožek; 12.00 Vroče plošče; 13.20 Kič; 14.30 Nekaj satire; 15.30 Hit parade; 16.00 Športna nedelja; 17.00 Program z Ornello Vanoni; 18.00 Operni koncert; 19.20 Program z G. Bramierijem; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Koncert; 21.45 Orkestri lahke glasbe. II. PROGRAM 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.45 Lahka glasba; 9.35,‘Veliki variete; 11.00 Alto gradimento;'12.00 Nekaj o športu; 13.00 Kvizi; 14.30 Plošče; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.35 Supersonic; 17.00 športna nedelja; 18.15 Radiodiskoteka; 21.15 Operetna glasba; 22.50 Lahko noč Evropa. SLOVENIJA 8.00, 11.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.07 Veseli tobogan; 9.05 še pomnite, tovariši.. .; 11.10 Nedeljska reportaža; 11.30 Poslušalci čestitajo; 14.05 - 18.50 Nedeljsko popoldne; 17.50 Radijska igra; 19.30 Zabavna glasba; 20.00 V nedeljo zvečer; 23.05 Literarni nokturno. 12.30 12.55 13.30 14.00 14.25 16.45 17.15 17.40 18.15 18.45 19.10 19.28 19.30 20.00 20.45 22.45 23.00 18.00 18.30 19.00 19.02 19.30 20.45 21.55 22.10 22.45 8.10, 17.15 17.40 18.10 18.35 18.45 19.15 19.30 20.00 21.40 21.45 22.35 16.30 19.55 20.15 20.30 21.00 21.45 22.05 PONEDELJEK, 29. MARCA 197S ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal Poljudna znanost: POP GLASBA Knjižne novosti: Tedenska informativna oddaja DNEVNIK Sedem dni v parlamentu Jezik za vsakogar: Tečaj nemškega jezika PROGRAM ZA NAJMLAJŠE: Leteča preproga PROGRAM ZA MLADINO: Slike iz sveta Ob izviru Nila — peto nadaljevanje Poljudna znanost: OD ENOJKE DO NESKONČNOSTI, Aktualni problemi dela in ekonomije Magoojeve pustolovščine — risani filmi Kratke vesti dnevnika št. 1 Italijanske kronike in Vremenska slika DNEVNIK NOI DUE SCONOSCIUTI - film Filmske premiere DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal Ob 18. uri Rubrike dnevnika št. 2 Kratke vesti dnevnika št. 2 TO JE MOJ SVET: Zmaje se ne ubiva, tretja epizoda DNEVNIK Ugo Gregoretti: PICKWICKOV KROŽEK Gulp — stipi za TV SIMFONIČNI KONCERT DNEVNIK JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 10.00, 14.10 TV šola Pravljica iz lutkarjevega vozička: Kako je revež prodal zajca bogatinu Vredno je vedeti Sodobna medicina: Kirurško zdravljenje možganskega tumorja Odločamo Mladi za mlade Risanka DNEVNIK I. Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI - predstava Drame SNG Glasbeni trenutek Kulturne diagonale DNEVNIK Koper — barvna KOŠARKA: Banjaluka — festival Jugoslavija 76 Otroški kotiček — risanke DNEVNIK Varujmo morje — dokumentarec iz cikla «Podvodno življenje» Prodali smo jih milijon — zabavno - glasbena oddaja Likovni nokturno: Slikar Jože Petkovšek Rock my soul — balet v koreografiji Alvina Aileya TRST A 7.15, 8.15. 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušavce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Scenska in baletna glasba; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.20 Jazzovska glasba; 20.00 Šport; KOPER 6.30, 7:30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.35 Mali umotvori velikih mojstrov; 9.00 Folk glasba: 9.15 Od melodije do melodije; 10.10 Otroški kotiček; 10.45 Glasba in nasveti; 11.45 Orkester V. Tempera; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek; 14.45 La Vera Romagna; 15.00 Mladinski krožek: 15.45 Lahka glasba; 16.45 Operne uverture; 17.0 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbeni cocktail; 19.35 Mešani zbor «Anton Možina»; NACIONALNI PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.40 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Po- sebne reportaže; 11.00 Drugi zvok; 13.20 Hit parade; 14.05 Neapeljske popevke; 15.30 Program za mladino; 17.05 Radijska nadaljevanka; 17.25 Komorna in operna glasba; 20.00 Eumir Deodato: 20.20 Ponovno na sporedu; 21.45 Folk glasba; M. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po ročila; 7.45 Lahka glasba; 8.40 Kako, in zakaj?; 9.35 Radijska nadaljevanka; 10.35 Skupen radijski program; '12.40 Alto gradimento; 13.35 Plošče; 15.00 Literarna oddaja; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 R. Vianello in S. Mandami; 18.35 Radiodiskoteka; 19.55 Radijska drama. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 13.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Ljudske umetne pesmi; 10.45 Turistični napotki; 12.C0 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 14.10 Amaterski zbori; 14.30 Poslušalci čestitajo; 15.00 Dogodki in odmevi; 16.45 Interna 469; 17.00 Aktualnosti; 18.05 Kulturna kronika; JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 30. MARCA DO 3. APRILA 1976 TOREK, 30. marca 8.10, 10.00, 11.05, 14.10 in 16.00 TV šola; 17.20 Zapojte z nami: E-mil Adamič; 17.35 Papirnati mesec — serijski film; 18.00 Obzornik; 18.15 Ne prezrite: Naše kulturne vezi z Makedonijo; 18.45 Narodna glasba; 19.15 Risanka: 19.30 Dnevnik; 20.00 Mednarodna obzorja; 20.55 G. Calinescu: Feliks in Ottilija — dramska nadaljevanka; 21.45 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 19.30 Odprta meja — slovenska oddaja; 19.55 Otroški kotiček — risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Obsojeni — celovečerni film; 22.00 Peru gre svojo pot — dokumentarna oddaja. SREDA, 31. marca 17.05 Pastir — film; 17.20 Mojstri stare japonske obrti — mladinska oddaja; 17.45 Obzornik; 13 00 Televizijski trim test; 18.45 Od vsakega jutra raste dan; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Pet lahkih komadov — film tedna; 21.35 Miniature: J. S. Bach: II. brandenburški koncert; 21.50 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 18.00 Namizni tenis: Ekipno evropsko finalno prvenstvo — posnetek iz Prage; 19.55 Otroški kotiček — risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Nogomet: 22.15 življenje v nevarnosti — film iz serije «Človek in mesto». ČETRTEK, 1. aprila 8.10, 10.00 TV šola; 11.00 Odhod štafete mladosti in proslava ob 30-letnici mladinskih delovnih brigad; 17.25 Cvetlična pravljica; 17.40 F. Bevk — Pestema, II. del; 18.25 Mladina gradi — film; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Bal- zacova velika ljubezen — nadaljevanje in konec; 21.00 Kako in kam na oddih; 21.10 Četrtkovi razgledi; 21.40 Iz koncertnih dvoran. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček — risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Trije fantje v spopadu — film; 22.00 Grappeg-gia show — glasbena oddaja; PETEK, 2. aprila 8.10, 10.00, 14.00 TV šola; 16.00 Košarka: Real - Varese; 17.10 Križem kražem; 17.20 Pisani svet; 17.55 Obzornik; 18.10 Rock koncert; 18.45 Ali je uho le za poslušanje?; 19.05 Kako uporabljamo slovar slovenskega knjižnega jezika; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar; 20.05 A, Marodič: V pasti; 21.00 Vzpon na Makalu; 21.30 Dnevnik; 21.50 šerif v New Yorku. KOPRSK' BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček — risan ke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Igra v troje — celovečerni film; 21.55 Ljudska glasba. SOBOTA, 3. aprila 9.30, 10.35, 12.00 TV šola; 15.10 Nogomet: Vojvodina - Velež; 17.40 Študij na univerzi; 18.00 Obzornik; 18.15 Brigadirski večer; 19-30 Dnevnik 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar; 20.00 Izbor s festivala dokumentarnega in kratkega filma v Beogradu; 21.00 Haag: Pesem evrovizije 76; 22.43 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 15.15 Nogomet: Mostar, Velež Vojvodina; 19.30 Otroški kotiček — risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Povratek na rob kraterja — dokumentarna oddaja; 21.00 Pesem evrovizije 76 — prenos festivala- j ISTRSKI 7 j ODRED (ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU) Za njenega komandirja je bil najprej imenovan Gortan Simonovič, za političnega komisarja Anton Hvalič - Bolte, nato je prevzel dolžnost komandirja Stane Zega, političnega komisarja ja Jelko Kumer, za tema pa je bil za komandirja ponovno imenovan Karlo Maslo, za komisarja pa Fric Dovečar. Po Maslovem odhodu konec iebruarja ga je nasledil kot komandir čete Anton Dolgan -Branko, njega pa po 13. marcu «Viktor(?)». V drugi polovici oktobra se je četa vrnila na Vremščico in tam ostala približno en teden, v začetku novembra pa je odšla v Brkine, nato pa v Čičarijo in vzpostavila zveze z istrskimi protifašisti, se spet vrnila v Brkine in se utaborila v bližini Ostrovice. Za njeno prehrano so vzorno skrbeli brkinski aktivisti, posebno prebivalci Ostrovice, ki jih je organizirano vodil vaški župan in član odbora OF Jože! Dujmovič - Simaj. Poudariti velja, da je taborišče v bližini Ostrovice obstajajo več ko dva meseca, čeprav je bil? komaj 3 km daleč na Misličah od 18. septembra 1942 fašistična postojanka: vsi domačni so vedpli za partizane, a jih ni nihče izdal. Po vrnitvi v Brkine je četa ščitila poli itične aktiviste pri njihovem organizacijsko - političnem delu po brkinskih in drugih vaseh; zbirala je prostovoljce, napadala prometne zveze, vzdrževala zveze z Istro, Krasom in Notranjsko ter mobilizirala več kot 150 novincev v NOV. Italijanska vojaška komanda in policijske sile so si v letih 1942 in v začetku 1943 s pogostimi preiskavami Brkinov in razmeščanjem fašističnih, policijskih in vojaških postojank po brkinskih vaseh vztrajno prizadevale, da bi o-nemogočile partizansko delovanje v Brkinih, vendar niso dosegle pomembnejših uspehov. Brkinsko četo oziroma četo 3. kraškega bataljona Soškega odreda je huje prizadela le obsežna italijanska ofenziva 13. marca 1943, v kateri so Italijani nameravali dobiti mobilizirane novince. V ofenziv; je sodelovalo okoli 12.000 vojakov, fašistov in policistov Četa je tedaj taborila v gozdu med Kozjanami in Orehkom in se je od tod napotila proti Kozjanam, da bi se prebila v Šmagorsko dolino in dalje proti Suhorju. Pri Kozjanah pa je naletela na sovražne zasede in se z njimi ostro spo padla, povzročila italijanskim oddelkom hujše izgube id se prebila. V boju so padli 4 borci in ena borka. Blizi Rjavč pa sta padla še dva kurirja; tako je četa zabeležila 7 padlih* in več ranjenih. ORIS RAZVOJA OF IN NOB NA PRIMORSKEM V DRUGI POLOVICI 1942. LETA Ob koncu 1942. leta je delovalo po primorskih vaseh in mestih že okoli 80 terenskih odborov OF, drugod pa so bili organizirani- številni zaupniki. Politični organizatorji in njihovi terenski sodelavci borci in poveljstva partizanskih čet so si vneto prizadevali, da bi pridobili in organizirali čimveč ljudi za NOB, v drugi polovici 1942. leta pa se je ljudstvo že množično vključevalo v NOB. Kljub temu je Primorska po oceni osrednjega slovenskega vodstva NOB še vedno zaostajala za Dolenjsko, Gorenjsko in Ljubljano v načrtno zasnovani organiziranosti in funkcionalni povezanosti odborov OF in organizacij KPS v enoten sistem od osnovnih celic in terenskih odborov do pokrajinskih organov. Za zaostajanje so bili na Primorskem tehtni objektivni in subjektivni vzroki. Med te sodi na prvo mesto pomanjkanje napredne slovenske inteligence in tradicij v organiziranem političnem in društvenem delu, saj so bile že več kot 15 let prepovedane vse organizacije. Primanjkovalo pa je stalno tudi tiskanega gradiva OF. Slabe zveze z osrednjim slovenskim vodstvom so zavirali razvoj organizacije OF. Policijsko preganjanje najsposobnejših in najbolj zavednih ljudi je marsikje razbilo že ustanovljene odbore OF. Preozka politika pokrajinskega vodstva je z nekaterimi nejasnostmi glede načrtnega postavljanja organizacijskega sistema OF in KPS dušila iniciativo in ovirala uveljavljanje obstopečih organizacij. Navzlic pomanjkljivi organiziranosti je Primorska tedaj doživljaja, kot je zapisal Boris Kidrič sredi decembra 1942, močan in dokaj spontan polet vključevanja množic v OF in NOB, kar je pospeševalo splošno ljudsko vstajo. Organizacijsko nedograjenost in šibkost OF na Primorskem je med prvimi ugotovil in jo ostro kritiziral organizacijski sekretar CK KPS Boris Kraigher v poročilu sekretarju CK KPS tov. Francu Leskošku 9. oktobra 1942. Podobne ugotovitve dobimo v naslednjih mesecih še v mnogih pismih, navodilih in poročilih CK KPS in PK KPS za Primorsko. Vsebinsko je organizacijska slabost v večini dokumentov opredeljena tako, da partija in OF nimata organiziranih okrožnih vodstev, temveč delujejo le aktivisti, ki hodijo iz kraja v kraj in vzpostavljajo odbore OF. Pokrajinskemu vodstvu pa da ni uspelo dobiti «zaveznikov» in z njimi sodelovati v skladu s programom OF v boju proti okupatorju. Pomanjkljivo da je organizirana tudi obveščevalna služba, medtem ko je KPS organizacijsko in številčno šibka, saj je imela v začetku decembra 1942 le prebližno 93 članov na terenu in v partizanskih enotah, Hkrati pa večina poročil iz tistega obdobja ugotavlja da ima OF zelo močan vpliv na prebivalstvo, ki se ob P°‘ moči partizanov in aktivistov po vaseh spontano vključuj0 v NOB in ustanavlja organizacije OF. Zaostajanje orgaj11' ziranosti na Primorskem za dejansko pripravljenostjo Uu' di, da aktivno sodelujejo v NOB, so povzročali poleg pomanj' kanja kadrov in jasnih organizacijskih zasnov zlasti Pp11' cijski vdori, katerih žrtve so bili največkrat najbolj Prjp‘c devni politični delavci, člani pokrajinskega vodstva K\ in drugi sposobni tovariši. Tako je italijanska policija J' 10. decembra 1941 v Trstu aretirala Oskarja Kovačiča, c na CK KPS in glavnega poveljstva slovenskih partizansK'*^ čet, januarja 1942 Leona Kovačiča, Zoro Perello in pribhzfl 50 tržaških in istrskih aktivistov, 6. aprila Ervina Dolg3'1 ’ 17. avgusta 1942 je padel Jože Lemut - Saša, član pokraj’1.. skega komiteja KPS» 10. oktobra 1942 so v Trstu 3retllt0. Albina čotarja - Jaduka, 28 novembra 1942 sekretarja P ^ krajinskega komiteja KPS Toma Brejca itd. če k teni prištejemo še več tisoč terenskih aktivistov in podporn' ^ NOB, ki so jih fašisti leta 1942 pobili, aretirali, odgna ^ zapore in koncentracijska taborišča po vseh krajih P0111.^ ske, tedaj laže razumemo obseg težav n naporov, ki J je bilo treba premagati. Razmere na Primorskem so ’ kot je pravilno ugotovil Boris Kraigher v že omenjene1? P ročilu 9. oktobra 1942, precej težje kot v Ljubljanski P krajini. *Na spomeniku padlim na Kozjanah, postavljenem 1953. k ,’z q. vklesana imena naslednjih borcev: 1. Rudija Volka - Boja, dorna gIaV. zeljana na Vipavskem, 2. Leopolda Štolfa - Jelena, doma izRubiJ, pepCe ka Ludvika z Jesenic, 4. Jožeta Ludvika z Gabrka v Brkinih, 5- . Čehovin - Tatjane iz Senožeč, 6. Marjana Mahneta z Rjavč in l-(Arsena) iz Istre (zabeležil pisec), (Nadaljevanje sledil PrmiorškT5nevnik ŠPORT SPORT SPORT 28. marca 1975 NOGOMET V PRVENSTVU D LIGE Con egiianese za Tries tin o ne bo prav lahek nasprotnik Drugi zaporedni deželni derbi za Ponziano (v Lignanu) Skoraj brezupno gostovanje Pro Gorizie v Mestrah Danes bodo v okviru nogometnega Prvenstva D lige odigrali pare devetega povratnega kola. Triestina — Coneglianese Danes popoldne bodo Tržačani na «Brezarju» sprejeli v goste trdoživo ekipo Coneglianeseja, katero tre-nira nekdanji vratar Triestine Sol-dan. Coneglianese sodi med močnejšo ekipe tega prvenstva in če bi moštvo dobro startalo bi prav gotovo lahko v skupini ekip, ki se po-tegujejo za častno drugo mesto. To govorno dokazujejo doseženi izidi, vkl desetega kola dalje (16 tekem) s? predstavniki Coneglianeseja do-"Veli en sam poraz in sicer v petem povratnem kolu v Adrii, proti djočni ekipi Adriese. Prejšnjo nede-je Coneglianese celo zadal Metani visok poraz (3:1;. Za Triestino torej naloga ne bo lahka. Gostje Majo v svoji sredi nekaj dobrih nogometašev. Pred vsemi bi vsekakor omenili desno krilo Vianella, ki j® precej hiter in spreten strelec. V vrstah Coneglianeseja igra tudi nivše levo krilo Pro Gorizie Omiz-»lo. ki pa v Trstu verjetno ne bo 'gnal. Trener Triestine Tagliavini Se zaveda, da bo danes naloga na-Pnnna in zato je nekoliko zaskrbljen nad postavo svojega moštva. Fon-tana je poškodovan in težko bo sto-Pn na igrišče, medtem ko je bila Poškodba Polittija lažja in bo gotovo igral vlogo krilca ali zveze. Po dveh zaporednih porazih je razum-Jivo, (ja Tržačani tokrat odločno Jurišajo na zmago. Lignano — Ponziana Ponziano čaka danes drugi zapo-nodni deželni derbi in sicer v Lignanu. To pot bo naloga Tržačanov izredno naporna, saj se je v vrstah ■Goriziane precej nogometašev odpovedalo tedenskim treningom zaradi Poškodb. Trener Sadar je seveda Precej zaskrbljen, obenem pa opti-Mstičen. Goji mnogo zaupanja v e-kJPo, oziroma v posamezne nogome-rdse, ki so mu pripravili tudi nekaj zadoščenja. Vedno, ko so vsi ""siili, da je Ponziana pokopana, s° «modro beli» izbojevali dragocene točke. Tako je tudi današ-"Je gostovanje. Na papirju prav go-r°yo nihče ne bi pričakoval niti "tèke za Ponziano v Lignanu. Ali bodo «modro-beli» tudi tokrat prekrižali račune vsem in iztržili Lignanu točko, kar bi predstavljalo za. Ponziano že izreden uspeh? ' Gestrina — Pro òorizia Tudi gostovanje Pro Gorizie v "lostrah je skoraj brezupno, ven-"a.r se bodo Goričani prav gotovo rdno. upirali, kajti prav prejšnjo Odeljo so zdrknili na rep lestvice. Položaj Pro Gorizie je res dramatičen in skoraj nihče ne verjame več, da se bo rešila izpada. Trener Zoratti pa se prav v tem dramatičnem trenutku trudi z vsemi močmi, da bi vlil ekipi zaupanje v lastne moči. Mu bo to uspelo? Težko je predvidevati, kajti v zadnjih nastopih so Goričani dobesedno odpovedali in če bodo tudi v Mestrah zaigrali tako, kot so zadnje tekme, je poraz neizbežen. iVìonfalcone — Sampietrese Tržičani sprejemajo v goste Sampietrese, ki prihaja v Tržič z namenom, da odnese točko. S to bi namreč gostje ohranili dve točki Okrogla miza preložena ZSŠD v Italiji sporoča vsem našim trenerjem in prijateljem odbojke, da bo okrogla miza s trenerjem jugoslovanske odbojkarske reprezentance prof.. Vikijem Krevslom preložena iz tehničnih razlogov na torek, tipamo, da bodo vsi naši trenerji sprejeli to spremembo z razumevanjem, ker je prof. Krev-sel zadnje čase stalno. zaseden in prav zaradi tega je prišlo tudi do te preložitve. Okrogla miza bo tako v torek, 30. t.m. v Ul. Ceppa 9, ob 19. uri. prednosti pred današnjim tekmecem. Vendar so v Tržiču drugačnega mnenja, ker računajo, da bodo z zmago dohiteli tekmeca. Srečanje se zato obeta kot precej zanimivo in odprto vsakemu izidu. Večje možnosti ima vsekakor Monfalcone, ki igra pred domačim občinstvom Šesti deželni četrtoligaš Pordenone igra doma proti Bassanu. B. R. Za naslov EP peresne teže V Trstu dvoboj Cotona-Garbi V petek zvečer so v Bologni podpisali sporazum o boksarskem srečanju med Carbijem in Coteno. To srečanje bo v Trstu, približno čez teden dni in bo veljalo za naslov evropskega prvaka peresne teže, ki ga brani neapeljski boksar. Po še nepotrjenih vesteh bo Cotona prejel za ta nastop približno 15 milijonov lir. OBVESTILO Športno združenje Dom v Gorici obvešča, da so se pričeli treningi ženske odbojke. Treningov, ki bodo vsak- četrtek od 18. ure do 19.30 v telovadnici «Fermi» v Gorici, se lahko udeležijo dekleta iz mesta in okolice. KORISTNA POBUDA ŠPORTNEGA KROŽKA KRAS Danes bodo začeli v Saležu pripravljati progo za trim V zgoniški občini bodo postavili celo dve taki progi Že dve leti sta minili, odkar je občni zbor ŠK Kras sprejel predlog odbora, da se ustanovi trim-od-sek, katerega prvenstvena naloga naj bo ta, da nudi slehernemu članu možnost rekreacije in nege lastnega organizma, čeprav ne v tekmovalnih dejavnostih. O globokem pomenu in vrednosti te izbire se menda ni potrebno na dolgo zaustavljati, saj se vsakdo izmed nas v današnjem tempu življenja vse premalo svobodno giblje in nima pravih stikov z naravo. Prav v ta namen je Krasov trim-odsek priredil že več uspelih planinsko-orien-tacijskih pohodov širom po klancih, gmajnah in stezah zgoniške občine, odbor pa si je zadal še zahtevno nalogo, da izdela dve trim-stezi. Žal, je doslej ta pobuda ostala le na papirju, ker so bili odborniki preobremenjeni z delovanjem ostalih tekmovalnih odsekov, kot so namizni tenis, nogomet in odbojka, tako da skoraj ni bilo materialnega časa za uresničitev tako zahtevnega načrta, pa tudi finančna sredstva niso zadostovala za kritje vseh stroškov. Vendar ta zamisel nikakor ni zamrla, temveč je le čakala na primeren trenutek, da pride dokončno na dnevni red. No, in vendarle je napočil ta trenutek, ko se je akcija za postavitev trim-steze premaknila 'z mrtve točke in v teku letošnjega leta bi morali biti dograjeni dve takšni stezi v zgoniški občini in sicer ena v Saležu, dru- NAMIZNI TENIS V ZVEZI Z A LIGO Tudi novi odbor FITeT ni izpolnil pričakovanj ga pa pri Repniču. Ob letošnjem praznovanju 15-letnice delovanja društva je namreč odbor ŠK Kras sklenil, da je treba ob tej priložnosti odpreti obe trim-stezi, pa naj to terja kakršnokoli žrtev. Kot je poročal na zadnji seji odbora referent Boris Pegan, je društvo že nabavilo v Ljubljani ves potreben material (table, napise ipd.), posebna komisija pa je že na licu mesta pregledala terene in izbrala najprimernejši kraj, kjer naj bi bila speljana proga. Obstaja seveda več idealnih prog in sedaj je pač treba izbrati najboljšo varianto. Zato sklicuje odbor Krasa za danes, 28. t.m., ob 14.30 v Saležu shod vseh zainteresiranih športnih delavcev (predvsem domačinov, ki bolje poznajo terene, dobrodošli pa bodo tudi strokovnjaki iz drugih krajev), ki si bodo ogledali vse možne variante in bodo tudi dokončno trasirali progo trim-steze v Saležu. —bs— ATLETIKA 4. APRILA v novi gorici Otvoritveni miting SRS Afera» Bacigalupo buri italijanske namiznoteniške vode « Čeprav je prišlo po občnem zboru namiznoteniške federacije FITeT (prve dni januarja) do pravega potresa v vodstvu te organizacije in so se pojavila pa obzorju povsem nova imena, od katerih smo pričakovali izboljšanje ' dosedanjega ne-vzdfžnegh1 'stenja, p to 'izgreda; da so stvari še zmeraj ostale pri starem. Že večkrat smo poročali in tudi o-porekali razpletu dogodkov v severni skupini ženske namiznoteniške lige, kaže pa, da te afère še ni konec. KOMENTAR MIRKA NOVOSELA Ekshibicija «plavih» v zamejstvu Po 30 letih delovanja je beograjski Partizan prvič košarkarski prvak Jugoslavije. Zmaga Beo-Orajčanov je povsem zaslužena, medtem ko je njihov neposredni nasprotnik za naslov, splitska ,ugoplastika igral s spremenljivo srečo. Spli-cani so si zapravili naslov, ko so igrali doma Proti Metalcu in nerodno izgubili. Pred pričetkom prvenstva je kazalo, da je splitska ekipa daleč najboljša. Res je, da je Pioštvo zapustil reprezentant šolman, res pa je tlldi, da je Jugoplastika imela štiri kakovostne jnsoke igralce in dva dobra vezna igralca, kot lPrdiča in Tudorja. Spličani pa tudi letos niso ostali praznih rok, saj so osvojili Koračev po->al. kar je za Jugoplastiko velikega pomena, saj fa pokal po treh letih zopet dopotoval v Jugoslavijo, potem ko ga je leta 1972 osvojila zagrebška Lokomotiva. . Partizanova zmaga je torej zaslužena. Odločila je dvojica Ki--onovič Dalipagič. Oba reprezentanta sta bila v prvenstvu odlična. t're Pa omeniti, da je bila letos za Beograjčane edinstvena priložnost, "a osvojijo naslov, saj je Partizan ostal s popolno postavo, medtem so ostali kandidati za naslov izgubili ključne igralce, .ki so forali obleči vojaško suknjo. Lanski prvak Zadar je namreč ostal ~fez čosiča (vojak) in Ostarčeviča, ki je odpotoval v ZDA. Jugo-Pfastifca je «izgubila» šolmana in Manoviča, Crvena zvezda Slavko in Kapičiča, Olimpija Jelovca, Radnički Ivkoviča. Jugoplastika se je uvrstila na drugo mesto, Bosna na tretje, na .rto pa presenetljivi Beko iz Beograda, žižič in tovariši so z. V.est-,l7n delom pokazali velik napredek in to so dokazali tudi v Zagrebu, 0 so v zadnjem kolu premagali Lokomotivo. Ljubljanska Olimpija ni izpolnila pričakovanj. Moštvo je igralo spremenjljivo srečo. Ljubljančani so v tem prvenstvu ostali brez vojega najboljšega centra in igralca — Jelovca. Bila je to edinstve-va Priložnost za ostale mlade igralce, da se uveljavijo. Nesoglasja ekipi pa so terjala svoje: Olimpija je bila večji del prvenstva celo Pragu izpada. Proti koncu se je le izmotala iz kočljivega položa-Prav v zadnjih kolih pa je spet popustila in tako nizko končala M lestvici. Ljubljančani bodo sedaj imeli dovolj časa, da proučijo ,se napake, ki so jih storili v tem prvenstvu in začrtajo program za 0°doče delo. C» Wa dnu lestvice se je vse končalo po predvidevanju. Tri ekipe t ndustromontaža, Borac in Željezničar) bodo morale odigrati mali katlr' k* bo od 2. do 4. aprila, šele po tem turnirju bomo zvedeli, . tora ekipa bo ostala v skupini najboljših. V takem turnirju pa '“vontov praktično ni. ni vK0nČal° se 'e prvenstvo, jugoslovanske košarkarske sezone pa še botrT-u-0' V ponedeljek bo finale za jugoslovanski pokal med Ra-in Jugoplastiko, nakar se bo začela priprava reprezen-0v za kvalifikacije na 01. Kot je znano, je prizivna disciplinska komisija FITeT odredila ponovitev vseh štirih tekem ekipe Bacigalupo iz Ternija, ki jih je prej izgubila hpez jborhe. Umbrijska eki-a je po vfeTiMt Enomesečnem molku pismeno "predlagala Krasu, da bi zaostali«‘tekmi- s Krasom in Ju-lid ddìgràfit v^Frsttt-lOč;in Tl. •aprila, medtem ko je Bacigalupo že o-digral 7. in 8. t.m. v Milanu tekmi s CSI Milan in z Esperio Como. Ko je bilo torej vse nared, je v teh dneh po dolgem «dremuckanju» federacija uradno sporočila, da bodo — tekmi Kras — Bacigalupo in Julia — Bacigalupo odigrali, v Riminiju ob priliki mladinskega državnega prvenstva, ki bo od 17. dp 19. a-prila, točen datum in urnik pa bodo javili naknadno na licu mesta. Ko človek prebere takšne nedoslednosti, mu zares «padejo roke»! Kako je mogoče kar tjavendan združiti dve tako važni tekmovanji in sploh ne določiti točnega datuma tekmovanja, kar bi lahko povzročilo hude psihološke posledice zaradi čakanja, oziroma preobremenjenosti posameznih igralk. Predvsem pa se nam zdi smešno, da bi n.pr. Sonja-Miličeva, ki ne bo nastopila na mladinskem prvenstvu, čakala kar tri dni kot na trnju, da ji določijo datum zaostalega srečanja A lige. Imamo občutek, kot da bi kdo nalašč mešal štrene, ne vemo v čigavo korist, morda celo v škodo Krasa. Na to sporočilo federacije se je Krasòv odbor takoj pritožil nad tako «organizacijo» tako zahtevnega tekmovanja in oporekal pristojnim organom, da dopuščajo dve različni meri: če sta CST Milan in Esperia Como odigrali zaostali tekmi doma, naj velja isto tudi za Kras in Julio, v nasprotnem primeru pa naj FITeT razveljavi zmagi Bacigalupa nad CSI (5:2) in nad Esperio (5:3). Farsa se torej nadaljuje, upajmo le, da ne bodo Krasova dekleta kakorkoli «umetno» oškodovana, saj sedaj vodijo na začasni lestvici in hočejo to vodilno vlogo tudi potrditi za igralno mizo, ne pa z raznimi spletkarjenji. —bš— P? Pripravah v Poreču pa bo naša reprezentanca gostovala v 10-1; k'er odigrala ekshibicijsko tekmo v okviru proslav etnice košarkarske dejavnosti v zamejstvu. IZIDI ZADNJEGA, 26. KOLA METalaC — CRVENA ZVEZDA 84:108 LOKOMOTIVA — BEKO 99:105 pDRAC _ ŽELJEZNIČAR 82:73 «ADNIČKI FOB - INDUSTROMONTAŽA 88:87 É77ÌAR - OLIMPIJA 110:90 PARTIZAN - RABOTNIČKI 101:85 p LESTVICA Beko n *zan Beograd 44; Jugoplastika Split 40: Bosna Sarajevo 34; botni^e°grad 32; Crvena zvezda Beograd 26; Radnički Fob 24; Ra-22' ii/r Ì Skopje, Olimpija Ljubljana, Lokomotiva Zagreb in Zadar duW^ietaac Valjevo 20; Borac čačak, Željezničar Sarajevo in In-^romontaža Zagreb 18. MIRKO NOVOSEL Na namiznoteniškem EP v Pragi Med favoriti tudi Jugoslovani Dvorana «Julius Fučik» v Pragi je te dni prizorišče 10. evropskega namiznoteniškega prvenstva, ki se bo zaključilo s podelitvijo zadnjih naslovov v nedeljo, 4. aprila. Najprej bo na vrsti ekipno tekmovanje; katerega se udeležujejo malodane vse evropske državne reprezentance, Pri moških moramo pripisati naj večje možnosti švedski, ki je zmagala ekipno kar pa vseh zadnjih šestih evropskih prvenstvih. Švedske barve branita Bengtsson in stari Johansson, ki na zadnjih tekmovanjih sicer nista blestela s svojo igro, vendar prideta navadno v formo v pravem trenutku. Madžari bodo težko ubranili naslov podprvakov, saj bosta Jonyer in Gerge-ly naletela na trd oreh pri Jugoslaviji (tretja v Novem Sadu), SZ in Češkoslovaški, medtem ko mnogi prištevajo med outsiderje tudi vedno boljšo Francijo in Anglijo. V ženski konkurenci so tudi letos vse rianovédi za prvakinje iz SZ, katere lahko ogrozijo Madžarska, Romunija in Švedska. Nà zadnjem EP so se Jugoslovanke uvrstile ha sedmo mesto, tokrat pa lahko pričakujemo boljšo uvrstitev na skupni lestvici, saj - sodita Batiničeva in Palatinuševa med najperspektivnej-Šfeli^čaHteJstare celine. ;BMoško 'tekmovanje za posameznike je tudi tokrat podobno pravi loteriji in končni ušpčlr' še bo verjetno na smehnil tistemu, ki bo trenutno bolje razpoložen in bo imel večjo športno srečo. Na zadnjem EP je v finalu presenetljivi Čehoslovak Orlowski premagal Madžara Gergelyja, tretji je bil Jugoslovan Dragutin šur-bek pred Švedom Johanssonom. Med favorite moramo tokrat prišteti še Francoza Secretine, Madžara Jon-yerja, Šveda Bengtssona, Jugoslovana Stipančiča in vse boljše sovjetske igralce, vendar pa ima domačin Orlowski . še največ mož nosti. Pri ženskah posameznicah bi morali spet odigrati vodilno vlogo Ma-goseva (Madžarska) in švedinja Hellmanova, presenečenje pa lahko pripravi Jugoslovanka Batiničeva, Jugoslovanska ekipa starta z namenom, da obogati svojo bogato zbirko kolajn na EP (doslej 5 zlatih, 5 srebrnih in 11 bronastih). V Novem Sadu so Jugoslovani osvojili štiri tretja mesta. Največje možnosti ima moška reprezentanca, ki računa na gotove točke Šurbeka in Stipančiča, medtem ko Karakaševič ni v najboljši formi. Pri moških posameznikih bo skušal Šurbek ponoviti uspeh iz leta 1968 v Lyonu, ko je osvojil prestižni naslov evropskega prvaka. Ženske: «štiriperesna deteljica» Ba-tinič, Palatinuš, Jeler in Fabri veliko obeta, zato pričakujemo uvrstitev v sam vrh evropske elite. Italijani imajo seveda manj zahtevne cilje, saj moški računajo na častno uvrstitev okoli desetega mesta, ženske pa bodo skušale s kra-sovko Sonjo Miličevo na čelu izboljšati predlansko vse prej kot navdušujoče 23. mesto na končni lestvici. —bs— P/smo uredništvu S prošnjo za objavo smo prejeli naslednje pismo športnega društva Gaja: Spoštovano uredništvo! V zvezi z dopisom v Vašem cenjenem listu, na športni strani, dne 25. marca, v katerem se je pisec dotaknil našega društva, naj nam bo dovoljeno omeniti, da je njegova pripomba povsem umestna. Morda ne bo odveč, če tu pojasnimo, da je naše društvo od vsega pričetka objavljalo razpored tekem samo v slovenščini, nakar (na pripombe raznih simpatizerjev Gaje) tudi v italijanščini. Zaradi vročine v baru samem se večkrat pripeti, da pade zdaj eden zdaj drugi list, pripet z lepilnim trakom. Morda bi naša krivda utegnila biti v tem (če je to sploh krivda), da nismo objavljali razporedov tekem Gaje in drugih moštev na našem igrišču na enem samem, neločljivem listu. Lastnik bara je odlepljeni list pobral in ne da bi ga prej pogledal, spravil. Tu naj tudi pribijemo, da izpolnjujemo, smo vedno izpolnjevali in tudi v bodoče ne bomo šli preko silnic, ki si jih je od vsega začetka začrtalo naše društvo. Rezultate tega lahko vedno zasledimo v dnevnem tisku. Z odličnim spoštovanjem KAREL GRGIČ (predsednik) V Novi Gorici bo v nedeljo, 4. aprila otvoritveni atletski miting za Slovenijo. Kot po navadi se bodo mitinga udeležili tudi atleti iz hrvaških in srbskih klubov. Upravičeno lahko pričakujemo, da bo v Novi Gorici zbrana skoraj vsa jugoslovanska elita. Tekmovanje je tudi vključeno v mednarodni koledar IAAF. Baje se bodo mitinga udeležili tudi atleti in atletinje raznih srednjeevropskih držav. Vabila so dobila tudi društva iz naše dežele in za tekmovanje vlada veliko zanimanje. Žensko o-tvoritveno tekmovanje, ki bi moralo biti 3. aprila v Latisani je zato odpadlo, ker se predvideva, da bo vsa deželna elita naslednjega dne v Novi Gorici. Na sporedu bodo naslednje panoge (v oklepaju norma za nastop); MOŠKI 400 m (49”5) 100 m (U”0) 800 m (1’53”0) višina (200 cm) daljina (7 m) krogla (15,50 m) disk (45 m) ŽENSKE________________________ AH iWUH j 1500 m (brez norme) daljina (6,30 m> višina (165 cm) krogla (12 m) kopje (35 m) Navedene norme ne veljajo za klube iz naše dežele in bodo verjetno služile le za omejitev udeležbe. Nastopilo bo zato tudi nekaj atletinj Bora, ki so sicer normam blizu. Predvidoma bosta kroglo metali Lo- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiuiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiii DOMAČI ŠPORT redana Kralj in Irena Tavčar, Sonja Antoni bo nastopila v eni sprinterski panogi, Patrizia Padovan pa bo skakala v daljino. Od tržaških klubov bosta dobro zastopana CUS in verjetno tudi CSI. Eliten bi moral biti na mitingu predvsem tek na 800 m za moške. Nastopila naj bi evropski prvak Su-šanj ter Puljčan Savič, kot gost pa odlični predstavnik ČSSR Plachy. k. b. KOŠARKA Zois — Petrarca 64:34 (30:20) ZOIS: Sancin 1, Vatovec (k) 8, Košuta 10, Ražem 4, Klobas 6, Sosič 15, Lukša 11, Kneipp 5, Perini 4. PETRARCA: Femandelli 3, Prandi 7, Modolo (k) 11, Cozzutto 1, Richter 6, Detela 6, Cuperlo. «Trgovci» so po predvidevanju premagali skromno peterko klasičnega liceja Petrarca, ki je še na zadnjem mestu razpredelnice, brez točke. Zois je zmagal, ker je imel na razpolago več menjav in višinsko prednost. Gostje so s požrtvovalno igro zdržali le prvi polčas. V drugem delu srečanja pa so bili vidno utrujeni in vsak odpor je bil zaman. Čeprav so naši košarkarji dosegli obilno zmago, s prikazano igro niso zadovoljili. Vse preveč so podcenjevali nasprotnika, tako da niso uspeli zaigrati na višku svojih moči. edko KOLESARSTVO NA NAŠEM PODROČJU Pomanjkanje mladih sil v kolesarskem športu Naraščanje števila klubov ni vedno pozitivno Prejšnji teden so se sestali v Trstu predstavniki tržaških kolesarskih društev in so sestavili okvirni program dirk, predvsem kar zadeva kategorijo veteranov, za katere bo v tržaški pokrajini letos preko dvajset nastopov. Poleg tega pa se bodo veterani lahko udeležili tudi dirk v Venetu, Lombardiji ter v ostalih pokrajinah Furlanije - Julijske krajine. Kot novost je treba takoj zabeležiti, da bo letos tekmovalo na Tržaškem nekaj klubov več, kar predstavlja po eni plati pozitivno dejstvo, po drugi pa je to negativen pojav, saj se že tako malo kolesarjev ločuje po raznih društvih, ki imajo tudi pò enega samega predstavnika. Poleg tega pa je povečanje klubov, ki gojijo aktivno dejavnost le med veterani žalostna slika za tržaški kolesarski šport, kjer je vedno manj mladih, ki bi se ukvarjali s to naporno športno disciplino. Mladi kolesarji, ki zadajajo seveda dosti več skrbi, se udejstvujejo le v nekaterih klubih, ki jih je kaj malo v primerjavi z društvi, ki gojijo veterane. Kljub vsemu temu so se predstavniki društev, med katerimi so bili tudi predstavniki lonjerskega kolesarskega odseka Adrie, dogovorili za sestavo koledarja veteranov, ki bo obsegal poleg tradicionalnih «velikih» dirk tudi razne meddruštvene nastope. Tako bo tudi letos na sporedu tekmovanje za «3. pokal veterana», ki se bo tokrat odvijal le itiiiiiiiiuiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiuimiiiiiiuiiiiiiiiuimiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmiHimiiiiiiinin NOGOMET Tedenski pregled mladinskih lig DANES NEDELJA, 28. marca 1976 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Nabrežini Aurisina — Primorje * * « 15.00 v Križu Vesna — Campanelle * * * 15.00 Trst, Sv. Sergij Costalunga — Zarja * * * 3. AMATERSKA LIGA 10.45 na Padričah Don Bosco — Primorec • * » 15.00 na Padričah Gaja — Union • • * 9.00 v Žavljah GMT — Kras * * » MLADINCI 10.30 v Križu Vesna — Op. Supercaffè • • • 15.00 na Opčinah Rozzo! — Primorje * * v 9.15 Trst, Sv. Sergij De Macori — Primorec « • * NARAŠČAJNIKI 12.30 na Proseku Kras — Libertas * * * 13.45 Trst, Sv. Sergij CGS — Breg « • « 12.30 na Padričah Union — Rozzo! ATLETIKA DEŽELNO PRVENSTVO V KROSU 10.00 v Bazovici Nastopa tudi Adria ODBOJKA ŽENSKA C LIGA 10.00 v Trentu Voltolini — Breg NAMIZNI TENIS PRVENSTVO TREH BENEČIJ 9.00 v Trevisu Nastopa tudi Kras KOŠARKA KADETI 11.00 na Kontovelu Kontovel — Servolana * O « DEČKI 10.30 v Trstu, na Greti SABA — KONTOVEL Vesna je po zmagi nad Primorjem trenutno na tretjem mestu lestvice V drugi skupini mladinskega prvenstva Primorec vodi Breg in Esperia Pio XII A 3, U-nion 2. ZAČETNIKI V nedeljo se je pričelo finalno tekmovanje začetniškega prvenstva. Vse tri tekme so bile odigrane na kriškem četverokotniku. V tem kolu je Ponziana premagala Fortitudo, Giarizzole pa Sistiano. Tekma med Rozzolom in Zaulami se je zaključila neodločen»»«» i rmmm MLADINCI Po nedeljskem kolu vadita na lestvici skupine A S. Sergio in Giarizzole, medtem ko je Vesna po zmagi nad Primorjem trenutno na tretjem stolčku. V skupini B je Primorec po ne- deljski zmagi nad Zarjo odločno prevzel vodstvo lestvice, saj mu Libertas in Costalunga sledita z dvema točkama zaostanka: • ' • • IZIDI. liL^IARCA1 “ “• ™ J Vesna - Primorja 2:1 Domio - Primorec 0:2 IZIDÌ 23. marca SKUPINA A Primorje - Edera 0:2 San Sergio - Vesna 4:0 Opicina Supercaffè - Rozzol 2:2 SKUPINA B Primorec - Zarja 2:0 Costalunga - Domio 5:1 Libertas - De Macori 3:0 LESTVICI SKUPINA A San Sergio in Edera 3, Opicina Supercaffè, Rozzol in Vesna 2, Primorje 0. SKUPINA B Primorec 4, Costalunga in Libertas 2, Zarja in De Macori 1, Domio 0. NARAŠČAJNIKI Po nedeljskem kolu še vedno vodi na lestvici skupine A Triestina, kateri sledi s točko manj Ponziana. V skupini B sta Giarizzole in San Marco sama na prvem mestu, tretje uvrščena Edera sledi s tremi točkami zaostanka. Kras je kljub dobri igri v nedeljo klonil prav Ederi in tako ostaja še vedno na zadnjem mestu brez točk. V skupini C izgleda, da se bodo za kvalifikacije borile le tri ekipe in sicer Rozzol in CGS, ki vodita s 13 točkami, ter Soncini, ki je doslej zbral 12 točk. Na dnu lestvice je Breg v dveh srečanjih zbral tri točke in dohitel Esperio Pio XII na predzadnjem mestu. Dno lestvice zaseda Union. IZIDI 19. MARCA SKUPINA A De Macori - Ponziana 0:0 Inter - Triestina 0:1 Opicina - Esperia Pio XII A 0:3 Chiarbola - Bleue Star 0-0 SKUPINA B Giarizzole - Esp. Sv. Alojzij 0:0 Campanelle - Zaule 1:4 Roianese - Kras uo Edera - San Marco 0'1 SKUPINA C Muggesana - CGS 0:1 Esp. Pio XI B - Rosandra 0:1 Breg - Union 1:0 Soncini - Fortitudo l-o IZIDI 23. MARCA SKUPINA A Bleue Star - Costalunga 1:3 Esp. Pio XII A - Chiarbola 6:0 Triestina - Op. Supercaffè 2:1 Ponziana - Inter 4-0 SKUPINA B San Marco - Libertas 2:0 Kras - Edera 2:3 Zaule - Roianese 5;i Esp. Sv. Alojzij - Campanelle 9 :0 SKUPINA C Fortitudo - Rozzol 0:1 Union - Soncini 0:1 Rosandra - Breg 0:0 CGS - Esperia Pio XII B 3:0 LESTVICE SKUPINA A Triestina 12, Ponziana in Esperia Pio XII A 11, De Macori 9, Opicina Supercaffè 8, Costalunga 7, Inter 6, Bleue Star 4, Chiarbola 0. SKUPINA B Giarizzole in San Marco 14, Edera 11, Esperia Sv. Alojzij 10, Zaule 7, Libertas in Roianese 6, Kras in Campanelle 0. SKUPINA C Rozzol in CGS 13, Soncini 12, Fortitudo in Rosandra 7, Muggesana 5, Fortitudo - Ponziana Giarizzole - Sistiaha..- 0:1 2:0 0:0 Rozzol - Zaule LESTVICA Ponziana in Giarizzole 2, Rozol in Zaule 1, Fortitudo in Sistiana 0. Jolo na petih preizkušnjah, saj se je izkazalo, da je bilo lanskih deset etap vseeno nekoliko preveč, kajti dirke so se zaključile novembra, ko je že pritisnil izredno hud mraz. Omeniti je treba še, da bo deželno prvenstvo v tej kategoriji letos v Vidmu, v organizaciji društva Doni. Novost predstavlja vrsta dirk, ki padejo pred tradicionalno kolesarsko dirko veteranov, ki bo imela letos mednarodni značaj, za «10. pokal Lonjerja». Tako bodo imeli tudi Tržačani možnost, da se pripravijo za ta naporen nastop in bodo tako lahko konkurirali boljše pripravljenim dirkačem iz Veneta in Lombardije, ki bodo s svojo sezono pričeli že danes. Koledar dirk pa je naslednji: 25. 4. UC Triestini, 27. 4. SC Moratti, 1. 5. SCV Cottur, 9. 5. SCAT Mokarabia, 16. 5. Pedale Triestino, 30. 5. KK Adria (10. pokal Lonjerja), 2. 6. UC Triestini, 27. 6. SCAT Mokarabia, 4. 7. Bartali Rovis, 18. 7. GC Doni (Deželno prvenstvo), 25. 7. Italijansko prvenstvo v Lombardiji, SC Livenza, 22. 8. KK Adria (pokal Adrie), 5. 9. GC Doni, 26. 9. Pedale Triestino (kronometer dvojice), 3. 10. SCV Cottur. Poleg teli dirk pa manjkajo v koledarju dirke, ki jih bodo organizirala društva Ital-cantieri, Ferroviario Trst, Gentle-men, Bartali Rovis, Cottur in Plet. Lonjersko Adrio bo letos med veterani zastopala četverica kolesarjev in sicer Bonanno, Macarol, Marušič in Maver. Ti štirje kolesarji se bodo udeležili vseh dirk na programu, njihov glavni cilj pa je nastop na domači dirki v Lonjerju, ki bo letos slavila svojo jubilejno deseto izvedbo (poleg tega pa bodo domači športni delavci proslavljali tudi pet let ustanovitve društva), na deželnem prvenstvu v Vidmu ter na italijanskem prvenstvu v Lombardiji. R. Pečar NOGOMET 14. APRILA NA PROSEKU ZSŠDI - Rijeka V organizaciji Združenja slovenskih športnih društev v Italiji bo na Proseku 14. aprila tekma ZSŠDI — Nogometni klub Rijeka. Ta tekma bo ob priliki 50-letnice srečanja Viktorija (Reka) — Udruže-nje športnih društev, ki je bila. 6. aprila 1926-v Trstu. Rijeka bcr fta-stopila na Proseku v najboljši postavi, s Skodlarjem na čelu. Reprezentanco ZSŠDI bodo sestavljali nogometaši vseh slovenskih nogometnih klubov iz Trsta in Gorice. O tekmi bomo več poročali v prihodnjih dneh. •iiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittntn«numiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiilinmilliiluifnitlilllil ROD MODREGA < TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA Ko smo se odločili za urejanje taborniškega kotička smo si med drugim postavili tudi za cilj, da mlajšim bratom, prijateljem in simpatizerjem organizacije odgovorimo na pogosto vprašanje: kaj so taborniki? To običajno slišimo, ko pride kdo prvič v stik z našo organizacijo in z našim delom. Prvemu vprašanju po navadi sledijo še taka: v čem se taborniška organizacija razlikuje in v čem ujema s podobnimi in sorodnimi organizacijami v Italiji in. drugod po svetu, kje ima taborništvo svoj zgodovinski izvor in kakšen je bil njegov razvoj? Seveda, ni tu mesta za izčrpen in poglobljen odgovor na vsa ta vprašanja. Tega dobijo člani organizacije na naših sestankih, gozdnih šolah in seminarjih. Gradivo o tem pa je zbrano v brošuri našega drugega izpita, deloma pa raztreseno v raznih letnikih in številkah revije Zveze tabornikov Slovenije «TABOR» v raznih priročnikih, v našem glasilu «Modri Vah itd. Prvo taborniško organizacijo je u-stanovil leta 1902 severnoameriški pisatelj, prirodopisec in slikar Ernest Thompson Seton. Svojo novo organizacijo je postavil na načelo samouprave mladine pod vodstvom odraslih z namenom, da bi v njej čimbolj gojil razne spretnosti, urejeval telesno moč in duševne vrline ter da bi mladi čim večkrat hodili v naravo. Pri tem je opozarjal na naravno življenje indijanskih rodov Severne Amerike, ki so mu bili za zgled. Mlada organizacija. Gozdov-niška liga (Woodcraft League), se je kmalu razširila m vso Severno Ameriko. Angleški general, lord Robert Ba-den Powell, trideset let v službi vojske britanskega imperija v Indiji in Afriki, se je ob povratku v domovino sam navdušil in spoznal vzgojno vrednost in privlačnost taborniške organizacije. Ustanovil je novo skavtsko organizacijo, ki se je po svojih načelih in oblikah dela v marsičem ločevala od Setonovega gozdovništva, predvsem kar se tiče verskega značaja organizacije, ožje hierarhične lestvice in zahtev po strožji, militaristični disciplini. Iz Anglije se je B-P skavtizem razširil najprej v dežele britanskega imperija in od tod kaj kmalu tudi po vsem svetu. Med Setonovim gozdovništvom in Baden Poivellovim skavtizmom imamo danes v svetu prav toliko raz- ličnih in sorodnih organizacij, kolikor je družbeno političnih ureditev ter verskih in ideoloških tokov v posameznih državah. K nam je misel taborništva prišla iz Poljske in češke. Prve v lem duhu organizirane enote so bile u-stanovljene leta 1911 v Srbiji. V Sloveniji so bile prve skavtske enote ustanovljene leta 1922. Leta 1929 so delovale v Jugoslaviji tri taborniške organizacije: Savez izvidnika i planinki, Urvatski skavtski savez. Združenje slovenskih tabornikov. Prvi dve sta bili skavtski, tretja pa gozdovniška. Z okupacijo leta 1911 so taborniške organizacije v stari Jugoslaviji razpustili ali pa so se prostovoljno razšle. Šest let po osvoboditvi, leta 1951, je bila ustanovna skupščina Združenja tabornikov Slovenije, ki je v svojih vrstah združila vse napredne člane nekdanjih taborniških organizacij. Leta 1953 pa je prišlo že do ustanovitve Zveze taborniških organizacij Jugoslavije. Program in delo slovenskih in drugih jugoslovanskih tabornikov sloni danes na načelih aktivnosti, svod-bujanja samostojnosti, pobude in zavestne discipline ter negovanju tradicij ljudske revolucije. V organizacijah Zveze tabornikov Jugoslavije je danes včlanjenih približno 250 tisoč članov. Na Tržaškem in Goriškem delire rod Modrega vala že od leta 1953. Rod Modrega vala je član ZTS. vendar se po svoji strukturi, programu in načinu dela, ki je prilagojeno razmeram v zamejstvu, nekoliko razlikuje od taborniških organizacij v matični domovini. Kogar naš program in naše delo bolj podrobno zanima lahko o tem kaj več zve na naših tedenskih sestankih. BRIN Od 2. do 4. aprila v Portorožu «Pokal Casinò» z veliko udeležbo V dneh od 2. do 4. aprila bo % Portoroškem zalivu tekmovanje » jadranju na vodi za pokal Casinò v razredih leteči Holandec, 470 ir Laser. Tekmovanje je postalo tradicionalno, saj ga letos prirejajo že petič ia se je razvilo v enega največjih tekmovanj v Jugoslaviji. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 fir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORS ,. A i DNEVNIK Stran 12 28. marca 1976 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADII» . DZS - 61000 Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in gcriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ^ ^ ZTT - Trst PROSLAVA 30-LETNICE STALNEGA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V KULTUR« DOMU \idmar: «Zaslužili ste si odlikovanje» Župan Spaccini zagotovil nadaljnje prizadevanje za dokončno ureditev statusa SSG - Dolinska občina podelila gledališču «Odličje prijateljstva» - Pozdrav italijanskega Teatra Stabile - Čestitke in želje SKGZ SPORT SPORT SPORT (Nadaljevanje s 1. strani) Od navdušenem ploskanju, ko je prihajal na oder član predsedstva SRS akademik Josip Vidmar, je sledil prav gotovo najbolj pomenljiv trenutek proslave, ko je Josip Vidmar predal predsedniku upravnega sveta prof. Tavčarju in preko njega celotnemu gledališkemu kolektivu visoko odlikovanje «Red zasluge za narod z zlato zvezdo», s katerim je gledališče odlikoval predsednik SFRJ Josip Broz Tito. Dolgotrajen aplavz je pozdravil svečani trenutek predaje odlikovanja, ki ga je prej obrazložil in utemeljil Josip Vidmar v svojem nagovoru. Med drugim je podčrtal, da podelitev tega visokega priznanja ni preprosta, običajna vljudnostna gesta, pač pa je priznanje za vlogo, ki jo je to gledališče imelo in ima v Trstu. Nato je J. Vidmar posegel nekoliko v zgodovino gledališča in poudaril, da je nastalo iz frontnega gledališča IX. korpusa, hkrati pa je nadaljevanje tistega slovenskega gledališča v Trstu, ki ima zelo slavno preteklost, v katerem so se uveljavili veliki u-metniki slovenskega gledališča kot so Verovšek, Milan Skrbinšek, Emil Kralj, Sancini in drugi za njimi in ki ga je fašizem zadušil leta 1920. Toda to niti ni najvažneje, je dejal Vidmar. Važnejše je, da deluje na težkem in odgovornem terenu, na meji med dvema svetovoma, med slovanskim morjem in velikim italijanskim narodom. Na tem mešanem ozemlju je bilo zmeraj pričakovati določena nera zumevanja o tem, kaj so človekove in narodne pravice. In zaradi take zamegljenosti tega vprašanja je prišlo do preganjanj in zatiranja, kar vse je moral naš narod prestati. Nikogar ne obtožujemo, je poudaril govornik, saj vemo, da je zgodovina polna krvi, toda vera v človeka in v moč napredka, ki jo je skozi ta leta izkazovalo tudi Vaše gledališče, zagotavlja, da se bomo na koncu vendarle združili v veliko skupnost bratskih narodov. Navajajoč nekaj številk o povojnih uspehih SSG od razširitve njegovega področja na Benečijo in povezovanje s Koroško, je Josip Vidmar posebej poudaril, kako se je SSG uveljavilo s svojo umetnostjo tudi v Sloveniji in v Jugoslaviji, posebno še na Sterijinem pozorju, kar je čast za vsako gledališče. Govornik je dejal, da je vse to delovanje potekalo v burnih časih, ko so še imeli moč ostanki preživelega fašizma in v času mračnega kominformizma. Toda premagali ste ta obdobja z jasno zavestjo, je poudaril, da služite idejam socializma, kakor ga pojmujete vi, kakor liiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmuiiiiiiiiitiii Slavnostni govor prof. Josipa Tavčarja (Nadaljevanje s 1. strani) prof. Tavčar, petem ko je omenil krizo gledališke umetnosti dejal, da take krize v našem gledališču v teku teh tridesetih let nismo občutili. Naše umetniške izkušnje so obogatele ob stalnem soočenju s sredozemskim pojmovanjem estetike in dozorele v svojevrstne oblike, ki jih slovenska tradicija še ni poznala in na katere smo upravičeno ponosni. Umetniško vodstvo gledališča je že takoj po vojni izbralo pravilno pot v smislu, da se je z velikim posluhom za dogajanja v svetu gledališke umetnosti sproti prilagaje-valo hitrim spremembam okusa in mode na eni strani, ter zanesljivejšega izročila na drugi. In ni šlo za lahko delo, zakaj upoštevati je bilo treba, da je fašistično četrt-stoletno obdobje popolnoma odrezalo naše gledalce od velikih tokov kulturnega dogajanja in da je družbena in kulturna sestava našega občinstva skrajno raznolika, kar je ob vsaki novi uprizoritvi terjalo veliko pozornost pri iskanju skupnega kulturnega imenovalca, ki naj bi omogočil čim lažji dostop do avtorja in njegovega dela. Prof. Tavčar je nato poudaril tesno povezanost našega gledališča v okviru slovenskega in širšega jugoslovanskega kulturnega prostora, v obliki gostovanj in gledaliških izmenjav, razširitev dejavnosti na gori-ško in videmsko pokrajino, občasne stike s koroškimi Slovenci. Ponosni smo torej na teh zadnjih 30 let zgodovine slovenske gledališke dejavnosti na tej zemlji in občutek, da vse, kar smo delali ni bilo zaman, nas bogato poplačuje. Na koncu se je prof. Tavčar zahvalil zvestemu občinstvu, ki zavzeto spremlja gledališče od njegovega začetka do danes, vodstvom krajevnih političnih strank, ki so v spremenjenih zgodovinskih okoliščinah končno mogle pravilno tolmačiti trud gledališča in se zavzeti za ustanovitev Stalnega slovenskega gledališča; tržaški občini in njenemu županu, tržaški pokrajini in deželi Furlaniji - Julijski krajini, ki so od vstopa v konzorcij za gledališče do danes pokazale razumevanje za njegove potrebe. Izrazil pa je obžalovanje, da enake hvaležnosti ne more izkazati italijanski vladi, «na katero smo se tako mi. kot omenjene ustanove doslej zaman obračali s prošnjami za dokončno ureditev položaja slovenskega gledališča v Trstu.» Pogled dvorani K iiliumega doma ga pojmujemo mi v matični domo-! disi zaradi poznejšega razkola, če vini in kakor ga pojmuje človeštvo Vse to je vsebina odlikovanja, ki vam ga izročam v imenu predsednika Tita. Zaslužili ste ga in tudi sam njegov naziv to potrjuje. Pozdrav župana Spaccinija Z enakim aplavzom je potem ob- smo ga v takih razmerah ohranili, je v prvi vrsti zasluga slovenskega občinstva, ki je kljub vsemu ostalo zvesto prav temu in takemu gledališču. Z zadoščenjem smo pozdravili nove, vedrejše čase, ki so gledališču prinesli javno priznanje in pozneje prvi korak k publicizaciji. Obžalujemo, da to poglavje še ni činstvo v prepolni dvorani Kulturne-1 zaključeno in da še vedno trepeta-ga doma sprejelo pozdravni govor j mo ob misli, da bi moralo gleda-župana ing. Spaccinija, ki je pouda-............. ril, da govori kot župan v imenu celotne tržaške skupnosti. Ko je izrekel gledališkem« kolektivu SSG čestitke in priznanje za njegovo povojno delovanje je poudaril, da je prisotnost slovenske manjšine in slovenske kulture v Trstu element bogatitve skupne kulturne zakladnice in omikane rasti celotne skupnosti, k čemur prispeva Stalno slovensko gledališče skupno1 z italijanskim dramskim in opernim gledališčem v Trstu. Občinska uprava si bo še naprej, kot si je doslej družno z drugimi krajevnimi in deželnimi dejavniki, prizadevala, je dejal župan Spaccini, da bi se čimprej in dokončno uredilo vprašanje statusa SSG in doseglo njegovo dejansko stalnost. Po teh prisrčno izrečenih besedah je predsedniku upravnega sveta SSG Josipu Tavčarju izročil srednjeveški pečat tržaškega mesta, ki ga občina podeljuje za posebne zasluge. Priznanje dolinske občine Lepo gesto je naredila tudi dolinska občina, katere župan Edvin Švab je skupno s podžupanom Marinom Bandljem, poklonil ob tej svečani priložnosti gledališča «Odličje prijateljstva», ki ga dolinska občinska u-prava od letos podeljuje posameznikom in kolektivom za njihove posebne zasluge za družbeno in kulturno razvijanje in napredovanje občine in njenih ljudi. To «Odličje prijateljstva» simbobzira v obliki bronaste skulpture občinski spomenik padlim za svobodo, za ideale bratstva, miru in enakopravnosti. «Stalno slovensko gledališče opravlja že vso povojno dobo nenadomestljivo in nadvse dragoceno dejavnost — je dejal Švab —, ki na najvišjem nivoju ohranja in razvija jezik in stoletne tradicije slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini. SSG nas s svojim neutrudnim delom, pogosto v najtežjih materialnih pogojih, seznanja z vrhunskimi dosežki kulture drugih narodov in je dragocen element povezovanja, spoznavanja in pomirjevanja ob naši odprti meji.» Na koncu svojega nagovora se je župan Švab v imenu dolinske občine pridružil u-pravičeni zahtevi, da država že enkrat reši hitro in dostojno vprašanje rednih prispevkov Stalnemu slovenskemu gledališču. Pozdrav predsednika SKGZ Borisa Racela Predsednik SKGZ Boris Race je v svojem pozdravnem nagovoru dejal: Med prvimi slovenskimi kulturnimi ustanovami, ki smo jih obnovili po osvoboditvi Primorske in Trsta, je bilo Slovensko narodno gledališče. Po 25 letih prisiljenega molka u-metniške odrske besede, ki je zamrla zaradi požiga Narodnega doma, smo to storili zato, da potešimo žejo po plemeniti slovenski besedi med tržaškimi Slovenci in Primorci na splošno. Storili smo tudi zato, da s tem dejanjem ponovno potrdimo zmago našega partizanskega orožja in antifašistične fronte Slovencev in Italijanov nad fašizmom, ki smo jo dosegli na praznični dan 1. maja 1945. In ni bilo treba začeti popolnoma znova. Igralska skupina IX. korpusa, ki je nastala iz podobne žeje med primorskimi borci med bojem, je bilo jedro bodočega gledališča. Začela se je navdušujoča pot od odra do odra. So nastale nove ovire, bodisi zaradi tega, ker še ni bilo izruvano vse, kar je fašizem pri nas porajalo in ga ohranilo, be- lišče jutri za krajši ali daljši čas prenehati z delovanjem. Gledališču zvesto občinstvo, slovenska narodnostna skupnost je o-suplo nad takim stanjem, ker se zaveda, da je vse rešljivo le z dobro voljo osrednjih oblasti. Spoštovani upravitelji, dragi gledališčniki, oprostite, če sem ob vašem jubileju izrekel tudi nepraznič-ne besede. Nisem mogel drugače, ker govorim v imenu organizacij, s katerimi ste bili toliko let najtesneje povezani in ki so prispevale k premagovanju vaših težav v preteklosti; govorim tudi v želji, da bi tudi te besede, kakor tudi druge, ki so bile tu izrečene ob tej priliki, vsaj nekaj prispevale k dokončni | premagovanju številnih težav, je v imenu italijanskega deželnega gledališča Teatro Stabile prinesel pozdrave in čestitke SSG njegov umetniški direktor Nuccio Messina. Potem, ko je opravičil odsotnost ravnatelja gledališča Botterija in prečital njegov nismeni pozdrav, v katerem je ta poudaril vlogo gledališč ob meji in zadovoljstvo zaradi sodelovanja med obema gledališčema, je dr. Messina izrekel našemu gledališču čestitke v imenu celotnega delovnega kolektiva Teatra Stabile in med drugim poudaril, da morata biti italijanski jezik in jezik manjšine samo inštnunenta za višji in skupni smoter in da je Stalno slovensko gledališče nepogrešljiv element v gledaliških naporih celotne deželne skupnosti. Zadnji je prinesel gledališču ob njegovem jubileju pozdrave tajnik Slovenske prosvetne zveze Dušan Kalc in zaželel SSG še mnogo uspehov v njegovem gledališkem poslanstvu med našimi ljudmi in med soživečima narodoma ter skorajšnjo ureditev statusa in s tem vprašanja njegovega obstoja in razvoja. Gledališču je poklonil umetniško sliko slikarja F. Vecchieta. Pred zaključkom svečanosti je u-metniški vodja gledališča in reži- HOKEJ NA LEDU NA SP SKUPINE B V skkpnem srečanju poraz z Norvežani AARU, 27. — V zadnjem kolu svetovnega prvenstva skupine B v hokeju na ledu je Jugoslavija izgubila proti Norveški s 4:6. Gole za Jugoslavijo so dali: Poljanšek (2), Rudi Hiti (1) in Smolej (1). Jugoslavija je bila na končni razvrstitvi peta. Prvo mesto pa je osvojila Romunija ,ki je v zadnjem kolu premagala Bolgarijo z 9:4. Čestitam, vam k vašemu jubileju, k vašim umetniškim uspehom, ki so toliko pomembnejši, ker so se ! ser Jože Babič prečital izjavo ob rojevali v stiskah. Zahvaljujem se Mednarodnem gledališkem letu — je padel vam, da ste z vašo umetniško u-stvarjalnostjo ovrednotili slovensko besedo in s tem utrjevali zavest slovenskega človeka. Predsednik SKGZ Boris Race je nato izročil predstavnikom SSG u-metniško izdelani pergament z besedami: «Slovenska kulturno - gospodarska zveza izreka Stalnemu slovenskemu gledališču v Trstu, ki mu je ob strani sama ali s svojimi organizacijami od ustanovitve, priznanje za 30-letno bogato kulturno setev, s katero nam vliva ponos in priča o visoki ravni slovenske umetnosti.» Ostali pozdravi Po pozdravih, ki sta jih v imenu Združenja slovenskih dramskih gledališč in Društva jugoslovanskih dramskih umetnikov prinesla Sergej Vošiijak in Stevo Žigon, v katerih, sta oba poudarila izredno pomembno vlogo in poslanstvo našega gledališča v Trstu in v deželi Furla-mji-Julijski krajini in njegovo skozi teh 30 let izpričevano vitalnost ob petnajstem po vrsti, ki prav na včerajšnji dan. V tej izjavi je med drugim rečeno, da «Stalno slovensko, gledališče vrši svojo fun-cijo v smislu trojnih postavk, ki ga opredeljujejo. Prva postavka je magnetna očarljivost besede, ki je iz gledališča naredila kulturni center vseh Slovencev. Druga postavka je v nalogi predstavništva, ki terja visoke kvalitete za uveljavitev Slovencev v sklopu italijanskega življa. Tretja postavka je v funkciji posredništva in zbliževanja med dvema narodoma, v bogatitvi duhovnih pridobitev dveh sosednjih kultur.». S podelitvijo zlate kolajne za 20-letno delo električarju gledališča Edu Petarosu in s končno zahvalo vsem gostom iz matične domovine, predstavnikom oblasti in organizacij ter zlasti še, zvestemu občinstvu za udeležbo na proslavi, se je svečani del proslave zaključil, nadaljevalo pa se je srečanje v fo-yerjih, ki je samo še potrdilo tesno povezanost z našim gledališkim kolektivom. ureditvi položaja vaše ustanove. STRAHOTEN ZLOČIN V MILANU Fašistična postopača ubila šestnajstletno prijateljico Žrtev, Olga Julia Colzani, je hčerka enega najbolj znanih milanskih zdravnikov - Mlada morilca sta že za zapahi in sta priznala zločin MILAN, 27. — Še en absurden zločin v Milanu, ki spominja na podoben morilski izpad v vili v Cir-ceu, kjer je fašistična tolpa z An-dreom Ghirom na čelu do smrti pretepla Rosario Lopez. Današnja žrtev fašističnega sadizma je 16-letna Olga Juha Colzani, hčerka e-nega od najbolj znanih milanskih zdravnikov Roberta Colzanija. Morilca, Giorgio Invernizzi in Fabrizio De Michelis, dvajsetletna študenta prvega letnika fakultete za inže-njerijo, sta že za zapahi in sta priznala zločin. Oba sta zahajala na Trgu San Babila, kjer se zbira fašistična drhal, ki je imela nosilno vlogo v tolikih zločinskih izpadih, oba sta prijatelja Antonia Bega, ki je maja lani vodil kazensko odpravo proti Robertu Brasiliju, mlademu levičarju, ki je obležal v mlaki krvi na pločniku v Ul. Borgogna. Kljub večurnemu zasliševanju mladih morilcev vzrok zločina ni bil še pojasnjen in verjetno tudi ne bo, saj si niti Invernizzi in De Michelis ne vesta pojasniti morilskega vzgiba. Ubila sta in pika, strla sta mlado življenje le da bi okusila sadistični užitek krvi, ki curlja po licu po silnem udarcu z železnim drogom. Olgino truplo je odkrila ob prvem svitu skupina kmetov, ki se je odpravljala na polje. Opazili so plašč za grmom in se radovedno približali: na tleh je negibno ležalo mlado, lepo dekle z okrvavljenim temenom, iz ust ji je kapljala kri, ki je curljala po bradi in po vratu. Hoteli so ji pomagati, a komaj so se približali so spoznali, da ji ni več pomoči. Truplo je bilo že mrzlo in nastopil je «rigor mortis». Sprva ni nihče pomislil, da bi mrtvo dekle lahko bilo Olga Juha Colzani, študentka, ki je zginila včeraj popoldne v Milanu, šele po daljši preiskavi so karabinjerji prišli do spoznanja, da bi neznanka bila lahko prav nesrečna študentka. Domneva se je v kratkem spremenila v tragično resnico, ko je posvojenko spoznal grof Andriolo. Olgina mati in oče sta se namreč ločila že pred leti in dekle je odtlej živelo z materjo v razkošni palači v Ul. Zanella. Kmalu po odkritju istovetnosti nesrečnice so preiskovalci priprli Giorgia Invernizzija in Fabrizia De Michelisa, oba sinova premožnih milanskih družin. Vedeli so. da sta bila fanta zmenjena že včeraj z dekletom za izlet v Pe-sehierro Borromeò, kjer sta se urila v streljanju. Pretepača sta najprej zavrnila vsakršno odgovornost, nato pa sta popustila in priznala zločin. V njuni pripove.di je prišla do izraza v vsej strahoti absurdnost tega zločina, skorajda umora za šalo. Fanta sta se včeraj dopoldne odpeljala z dekletom v Pescbierro Borromeo, kjer sta na majhni jasi za Idroscalom lahko dajala duška svoji strelski strasti, ne da bi ju kdo motil. Invernizzi je vozil svojo «alfetto», dekle je sedelo poleg njega, De Michelis pa se, je zleknil na zadnji sedež. Na cilj so se pripeljali okrog 17.00 in uro pozneje je bila Olga že mrtva. Divji ples je začel De Michelis: nepričakovano je zagrabil za železni drog 'in udaril prijateljico po glavi. Dekle se je uprlo, kričalo, da je njuna prijateljica in zahtevalo pojasnilo za nasilni izpad. Ustnice mladih pretepačev so se raztegnile v sadistični nasmešek, ko je dekle poskušalo uiti. Takoj sta ji b:la za petami in jo s silo spravila v avto. Za morilca je bilo dekle samo še predmet, neumno bitje, ki histerično kriči in na katerem dati duška svojim sadističnim vzgibom. Drugič sta jo usekala s kolom, ko se je dekle že pomirilo, saj je kljub vsemu potrebovala njuno prijateljstvo, čeprav je obiskovala licej «Alessandro Volta», kjer so levičarji v večini, se je predala fašistoma, misleč, da sta «prava moža», ki se neustrašeno igračkata z orožjem. Izpolnjevala je njune u-kaze, čeprav je doumela, da je le predmet, tipičen izraz miselnosti, po kateri mora biti moški «junak» in ženska pokorna njegovi volji. Kruta šala se je v kratkem spremenila v tragedijo; ob drugem u-darcu je dekle zakričalo, kar so ji dala mlada pljuča in pretepača sta izvlekla samokresa. «Motilo naju je njeno kričanje — sta priznala namestniku državnega pravdnika dr. Avalloneju, ki ju je zasliševal — gnusilo se nama je, da se zvija kot psica. Pokončala sva jo, da se ne bi slišalo več njenega cviljenja.» Tako sta sprožila orožji: enkrat, dvakrat, trikrat, štirikrat, dokler ni dekle negibno obležalo. Takoj nato sta ji mirno strgala iz rok torbico, zvlekla njeno truplo za grm in se vrnila domov. Orožje, ki sta ga hranila doma, sta vrgla v Naviglio, nato sta še skrbno o-prala avto in se mirno odpravila spat. Ko ju je po 22. uri policija telefonsko vprašala, kaj je bilo z dekletom (mati je medtem prijavila njeno izginitev) sta hladnokrvno zaigrala vlogo zaskrbljenih prijateljev: «Lahko računate na najino pomoč pri iskanju Olge.» Dodala sta, da sta se poslovila od dekleta popoldne in se nato odpravila v kino. Preiskovalci pa so kmalu zasumili, da fanta nimata čiste vesti in danes zvečer sta pod plazom vprašanj končno priznala absurden zločin. «Ne veva, čemu sva jo ubila. Pripetilo se je pač tako in pika.» NAMIZNI TENIS ' Uspešen siari «plavili» PRAGA, 27. — Jugoslovanska namiznoteniška vrsta je uspešno startela na evropskem prvenstvu. Moška reprezentanca je namreč gladko s 5:0 premagala Anglijo, ženska pa je odpravila ZRN s 3:1. NOGOMET BEOGRAD, 27. — V antJdplranem srečanju 22. kolu prve jugoslovanske nogometne lige je danes v Beogradu Velež iz Mostarja premagal OFK Beograd s 3:1. SMUČANJE SLALOM ZA EP ITALIJAN OBERFRANK PREHITEL C. HEMMIJA Tine Pietrogiovanna je trenutno tretji SANTA CATERINA VALFURVA, (Sondrio), 27. — Po današnji zma-1 gi v slalomu je Italijan Sepp Ober-frank zopet prevzel vodstvo na skupni lestvici pred Švicarjem Christianom Hemmijem. Na dobrem 3. mestu je trenutno Itabjan Pietrogiovanna, ki je bil v današnjem slalomu drugi. Tokrat pa je razočaral Hemmi, ki se je uvrstil le na sedmo mesto. Vrstni red slaloma: 1. Obefrank (It.) 1’00”43 2. Pietrogiovanna (It.) 1’01”34 3. Arnold (Av.) 1’01”45 4. Senoner (It.) 1’01”58 5. Frommelt (Liecht.) 1’01”80 Skupni vrstni red: 1. Oberfrank (It.) 128 2. Hemmi (Švi.) 115 i 3. Pietrogiovanna (It.) 106 j 4. Gensbichler (Av.) 92 I 5. Senoner (It.) 88 imiuJluimnuiiiniiinmiMiiuimiiiiiiiifUliMltiiioifmiiiiiiriiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiliiiniiiiiiiiiiiiiiuii AVTOMOBILIZEM V LONG BEACHU Francoz P. Depailler dosegel najboljši čas Drugi je bil James Hunt - Landa šele četrti LONG BEACH, 27. — V poskusnih vožnjah za svetovno prvenstvo formule 1 je najboljši čas dosegel Francoz Patrick Depailler, na avtomobilu znamke elf-tyrrell. Na drugo mesto se je uvrstil Anglež James Hunt. Ferrarijeva pilota Clay Ragazzoni in Niki Lauda sta se morala zadovoljiti s tretjim, oz. četrtim mestom. Italijanska televizija bo jutri neposredno prenašala na prvem programu (v rubriki «Športna nedelja») start te dirke. KROS ŠOLSKI ŠPORT Promani najboljši Proseška šola Fran Levstik je o-svojila prvo mesto na včerajšnjem tekmovanju v krosu za nižje srednje slovenske šole na Tržaškem. Zmagovalci v posameznih panogah: Deklice (1964) 1. Nadja Menegatti (Levstik) Deklice (1963) 1. Katja Malalan (Kosovel) Deklice (1961 in 1962) 1. Alma Gruden (Levstik) Dečki (1964) 1. Renzo Pečar (Kosovel) Dečki (1963) 1. Fabio Candotti (Levstik) Dečki (1961 in 1962) 1. Adrijan Sedevčič (Cankar) Skupna lestvica L Levstik 50; 2. Cankar 32; 3. Kosovel 25; 4. Ciril in Metod 5. Tekmovanja se je udeležilo skupno 75 atletinj in atletov. K. B. ŠPORT MED DIJAKI Tržačani osvojili prehodni pokal v trajno last Med tednom je bilo v Kopru že tradicionalno športno srečanje med domačim dijaškim domom in gojenci tržaškega doma «Srečko Kosovel». Program samega tekmovanja je bil tak kot v preteklosti: ženska in moška odbojka, namizni tenis v obeh konkurencah ter moška košarka. Tržačani so tudi to pot prijetno presenetili, saj so slavili kar tretjo zaporedno skupno zmago in tako osvojili prehodni pokal v trajno last. Tudi to srečanje je v še večji meri utrdilo prijateljske vezi med gojenci in seveda osebjem o-beh domov. Vsa srečanja so potekala v vedrem, prijateljskem vzdušju in bojevitem razpoloženju. Gostje so izbojevali že običajno zmago v moški odbojki. Koprčanke pa so spravile dvoboj v ravnotežje. Najbolj zanimiv in seveda izenačen pa je bil spopad v moškem namiznem tenisu. Končni zmagovalci so bili tudi v tej konkurenci zastopniki «Srečka Kosovela», ki so ob prepričljivi zmagi deklet spravili na varno tudi končno zmago. V igri pod koši pa se gostje niso mogli upirati resnično boljšim gostiteljem ,ki so tako omilili na 3:2 končni izid srečanja. Po končanem tekmovanju je sledil družabni večer, ki se je končal v veliko zadovoljstvo vseh. IZIDI TEKMOVANJ ODBOJKA MOŠKI: Koper - Trst ŽENSKE: Koper - Trst NAMIZNI TENIS MOŠKI: Koper - Trst ŽENSKE: Koper - Trst KOŠARKA Koper - Trst Končni rezultat srečanja je bil 3:2 v korist gojencev in gojenk doma «S. Kosovel» iz Trsta. 0:2 2:0 2:3 0:4 31:10 ODBOJKA 1. ITALIJANSKA LIGA FAENZA, 27. — Vosmem kolu 1. itabjanske odbojkarske bge za zvezni pokal je domači Spem premagal tržaško Novalineo s 3:1 (11, 9, -13, 8). MOŠKA C LIGA Tisselli - Bor 1:3 ŽENSKA C LIGA Sala - Bor 3:2 (-13, 6, 6, -7, 10) MOŠKA D LIGA Kras - Ginnastica PN 3:2 (—10, 14, 9, —12, 8) 1. ŽENSKA DIVIZIJA Sokol - Azzurra 3:0 (13, 6, 12) Torriana - Sloga 3:0 (7, 10, 7) 1. MOŠKA DIVIZIJA Olympia - PAV Despar 3:2 2. MOŠKA DIVIZIJA Dom - S. Andrea 3:0 TENIS Nastase izključen PALM SPRINGS, 27. - Romun Die Nastase je med teniškim srečanjem v tekmovanju «American Airlines» z Američanom Tannerjem zapustil igrišče, potem ko je domačin zmagoval s 6:3, 6:1, 40:0. Nastase- ja so seveda izključili iz tekmovanja. * * * VALENCIA, 27. — Na mednarodnem turnirju v tem kraju je Šved Johansson premagal Italijana Ba-razzuttija s 6:4, 6:7, 11:9. * * % Mima Jauševec je izpadla iz nadaljnjega teniškega turnirja v Bostonu. Srečanje je izgubila z angleško predstavnico Virginio Veith z 1:6, 6:4 in 4:6. JUDO V Splitu so se pričeli zaključni boji 12. mednarodnega pokala «Jadran» v judu. V športni dvorani Gripe so se pomerili predstavniki Francije, Madžarske, ZRN, Poljske, Tunisa in Jugoslavije. Največ športne sreče so imeli zastopniki Francije, ki imajo štiri zastopnike v finalu in Jugoslavija, ki jih ima šest. V lahki kategoriji se bosta srečala Collevil (Francija) in Vidmajer (Jugoslavija), v polsrednji Markač (Jug.) in Breton (Fr.), v srednji kategoriji Sacsis (Fr.) in Obadov (Jug.), v poltežki Žurova in Bajčetič (oba Jug.), v težki Lupčič (Jug.l in Zairzah (Fr.). OBVESTILO ZSŠDI obvešča, da bo v petek, 2. aprila, v dvorani Igo Gruden v Nabrežini ob 20. uri skupščina športnih društev. KOŠARKA DEČKI Inter Milje - Breg 29:45 (15:20) «PROPAGANDA» Ferroviario - Breg 101:18 (50:2) liiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii (||||||,|,m,ninnili NOGOMET V PRUA TELJSm TEKMAH Kras uspešen na Proseku NK Kamnik premagal Zarjo Po obeh srečanjih so se ekipe sestale v veseli družbi lliiiiiHiiinimmiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiniMiiiiimimiiiiiimimHiiiiiiiuiiiiiimimiii danes ob obali KINO KOPER: ob 10. SKOZI PUŠČAVO IN GOŠČAVO (II. del); ob 16. in 18. BEG V ZLOČIN; ob 20. BOTER (IL del). IZOLA: ob 10. SKOZI PUŠČAVO IN GOŠČAVO (I. del); ob 16., 18. in 20. ZLATO IN' WHI-SKEY. ŠKOFIJE: ob 17. SKOZI PUŠČAVO IN GOŠČAVO (II. del); ob 20. NAJDALJŠI DAN. PIRAN: ob 10. TARZAN IN AMA-CONKE; ob 16. in 18. KAJ TE MOŽ PUŠČA SAMO; ob 20. OGNJEVITI MURPHY. PORTOROŽ: ob 20. DOGODEK V AVTOCAMPU. TRGOVINE V nedeljo bodo med 8. in 11. uro dežurale le tri trgovine v Piranu: Samopostrežna Nanos na Tartinijevem trgu ter Sadje in zelenjava in Mesnica na Zelenjavnem trgu. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA V vseh treh obalnih mestih je organizirana celodnevna in nočna dežurna služba, prav tako pa bodo dežurale tudi lekarne. PRIREDITVE IN ZABAVE Čez nedeljo bodo na obali odprti vsi plavalni bazeni in drugi športni objekti, barski program pa si lahko ogledate v hotelu Triglav v Kopru, v Metropolu in Palacu v Portorožu ter Pri treh papigah v Piranu. Kras — Domžale 4:3 (2:1) KRAS: Kocjančič, Husu, Trampuž, Černjava, Versa, R. Milič, L. Milič, Grmek, M. Milič, Ukmar, Rebula. Igrali so še: A. Škabar, D. Škabar, M. Vitez, B. Vitez, Živec, Kante in Bogateč. DOMŽALE: Marič, Vogrinc, Vrtačnik, Rihter, Hribar, Benedikt, Ružnič, Orešček, Gavranovič, Pogačnik, Topolovec. Igrali so še: Korošec, Frankovič in Ungar. STRELCI: v 20. min. p.p. Ružnič, v 30. min. Trampuž, v 35. min. v Milič; v 5. min. d.p. M. Vitez, v 25. min. Živec, v 30. min. Korošec, v 33. min. Gavranovič. V petek zvečer je bila na obisku na proseškem igrišču ekipa Domžal, ki se je v prijateljski tekmi pomerila s Krasovim moštvom. Po kopici golov in številnih obojestranskih priložnostih je ob koncu zmaga šla domačinom, ki so si odločilno prednost priborili v začetku drugega polčasa. Gostje so bili boljši v prvem delu tekme, ko so prešli v vodstvo in v zadnjih minutah igre, ko so skoro ujeli domačine. Tekma je bila zanimiva, posebno Krasova ekipa je tokrat zaigrala zbrano in urejeno. Po tekmi so se igralci in spremljevalci zbrali v veseli družbi. Sklenili so, da hi do povratne tekme prišlo še v teku leta, predvidoma v jeseni. Prihodnji petek čaka moštvo Krasa ponovno prijateljstka tekma. Pomerili se bodo tokrat z ekipo iz Postojne. O. G. Zarja — NK Kamnik 1:3 ZARJA: Puzzer (Saul), S. Križ-mančič, Marc, Samese, Vatta (Metlika), V. Križmančič, Grgič (Kuret), Bon, Cotti, Žagar, Bidussi (Terčon). NK KAMNIK: Horvat (Novak),. Torkav (Krempl), Pestotnik, Kos, Skušek, Poljanšek, Kumar, Mlinar, Flerin, Medmeš, Mali, Zorman, K°' želj (Plut). ' V četrtek je Zarja imela v gosteh nogometno moštvo iz Kamnika. To je bilo prvo srečanje med Zarjo in Kamnikom. Tekma sama je bila zelo korektna n posebno prvi polčas je bil tehnično in agonistično dober, Zmaga je pripadla bolj požrtvovaj; nim Kamničanom, ki so premagan Bazovce s 3:1. Po tekmi je bila v gostilni Leban skupna večerja ,ki le potekala v veselem in prijateljskein vzdušju, kjer je najprej predsednik športnega društva Zarje Nino Bras® pozdravil goste in se jim zahvali za njihov obisk ter nato podčrtal, da je to srečanje velikega pomen3 za Bazovico in za vse zamejske Slovence sploh, kajti tudi šport je ?.. stvo, preko katerega se tukajšnj slovenska manjšina brani in va svoje najosnovnejše pravice. N3 to je spregovoril predstavnik nogo" metnega kluba Kamnik, ki se j® imenu društva zahvalil za lep sPre' jem. * S P D T obvešča, da bo NAGRAJEVANJE 10. ZIMSKIH ŠPORTNIH IGER 1976 v mali dvorani Kulturnega d3" ma v sredo, 14. aprila 1976 oD 19.30. Po nagrajevanju bo sledila o-krogla miza o igrah s predstavniki društev. Sledi zakuska.