SPOMNITE SE SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM DAROM! AMERICAN IN SPIRIT—FORhKrN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA tmxrxxixiiixixixa NO. 240 AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, DECEMBER 9, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVIIJ Pojasnilo k SANSovemu Lewis nenadoma ustavil stavko napadu Piše Franc Gabrovšek Že 20. novembra je "Enakopravnost" v poročilu o procesu proti škofu dr. Gregoriju Rozmanu, in proti bivšemu ministru dr. Miha Kreku namigavala takole: "O "poštenem" poslovanju kaplana Franca Gabrovška, kot ravnatelja Zadružne zveze v Ljubljani, pa bomo poročali ob drugi priložnosti." Ta priložnost je sedem kolon dolgo pisanje SANSovega tajnika Kuhela z naslovom: "Kako je Franc Gabrovšek gospodaril pri Zadružni zvezi." Kasneje so isto priobčili tudi drugi "napredni" listi. Po Kuhlevem pripovedovanju izhaja sedaj v Ljubljani list "Nova Zadruga." V znanem velikem zagonu vseh komunističnih sil proti Cerkvi in duhovščini hoče tudi ta list doprinesti svoj delež. Iz arhivov Zadružne zveze, ki se je je nova država polastila kot vseh drugih ustanov katoličanov, skuša izvleči nekaj materiala, s katerim meni, da bi bilo mogoče vreči nekaj blata na inozemstvo 6. aprila OČE IN SIN STA UTONILA V JEZERU PRI RIBOLOVU V soboto popoldne je Joseph Slajs iz 3678 E. 104. St. najel v odhoda 1941. Obdolžitve v "naprednih" li- ""'T .....''"•* . . , .f , Gordon parku čoln, šel vani s stih mislim, da najbolje razde-. aino 15 ,et starim m.V ! Josipom in 12 let starim James- om ter domačim psom in odrinili so na jezero ribarit. Ustavili so blizu kamenitega nasipa. To- slučajev, ki so v napadu navedeni. Splošne obdolžitve V splošnih obdolžitvah so te le trditve: Franc Gabrovšek da ribe niso prijemale, zato so | hoteli drugam. Ko so čoln obra- ni smatral' čali' s*?e velik, »' ™ za potrebno, da bi se arhivi Za-, so Pafdh v.vodo\ J«™* m , \ , , » , I pes sta srečno priplavala do na- druzne zveze pred pretečo oku- . . T , . . .... /• j I P1Pa> °ce m sin Josip sta pa lzgi- pacijo "porazgubili" (izraz dev- ., .. „ , • , . . . , , x • "lla v vodi. Trupla je obrežna lje v narekovaj napadalec). Vsi! ^^ kma]u dobila< uradni dokumenti" pravi dobesedno so na ta način postali glavne priče in najboljši dokazi o korupciji in nepoštenosti, ki so jo v predaprilski Jugoslaviji prakticirali samoposta-vljeni politični in gospodarski voditelji in izžemalci slovenskega kmeta hi delavca." "Zadružna zveza je bila cen- Kot pripoveduje James je videl, kako je hotel oče pomagati sinu v vodi, toda oba sta omagala. Jamesa in psa so odpeljali v bolnišnico, sina radi mrzle kopeli, pes si je pa zlomil nogo, ko se je hotel rešiti na škale pri nasipu. Slajs je bil zaposlen v Weather head Co. 13 let. —-o- tralna organizacija vseh zadru- . žnih hranilnic in posojilnic v Zdaj pride na VrStO duhovščino. Te napade je upo- Sloveniji vse od časa, ko je Alek- ra70nvnr 7o irijrovnn rabil tajnik SANSa in jih pome-, sandrova Jugoslavija izročila 183 No. 240 Mon., Dec. 9, 1946 Slava delu Svet dosti greši s tistim znanim vzklikom — slava delu! Ne zato, ker da ta vzklik ne bi bil nekaj lepega, ampak zato, ker se ta vzklik izlorablja in največ izlorablja prav tam, kjer najbolj vpijejo slavo delu. Prav tam je delavec največji suženj. Tam, kjer vpijejo, kako da skušajo izboljšati položaj delavca, ima prav delavec najmanj pravic. V tem imamo vse dokaze, kolikor jih hočemo in kolikor jih hoče, seveda, kdo videti — v Sovjetski Uniji in v Jugoslaviji. Prav v takih deželah, kjer je delavec navaden suženj, je treba venomer vpiti: slava delu. Delati moramo, vsak bi moral delati: eden s krampom in motiko, drugi z rokami v kakšni obrti, zopet drugi z možgani. Vse je delo, kadar človek stori nekaj koristnega zase in za človeško družbo. Ni vste delo enako lahko, pa tudi ne enako prijetno. Del'avec, ki koplje graben z lopato, težko dela. Pa je težje delo; zdravnika, na primer, ki mora pri de-likatni operaciji paziti na vsako kretnjo svojih prstov, ker je od tega odvisno življenje sočloveka. So ijudje, ki radi delajo, so pa tudi, ki jim delo "smrdi," kot pravimo. Se dobe ljudje, ki bi umrli, če bi bili en dan brez dela, pa so zopet drugi, ki bi storili vse v svoji moči, da bi se izognili delu. Slovenski pregovor pravi: kdor ne dela, naj tudi ne je. Jo se pravi, da mora vsak človek na tem svetu doprinesti svoj delež za življenje, nekateri na tak način, drugi na drugi. Ameriški premogarji, ki so danes na stavki, pravijo da so najslabše plačani delavci, če primerjamo njih težko in nevarno delo z drugimi po tovarnah. Toda predsednik njih unije, John L. Lewis, živi v lepi palači, se vozi s krasno limuzino okoli in dobiva na leto $25,000, poleg plačanih gotovih izdatkov. Pa mu ni treba nikdar stopiti pod zemljo in prijeti za kramp. Prav za prav ni še nikoli delal v rudniku, kot pravijo. Zato bi kdo rekel, da ni prav, če predsednik unije dobi tako lepo plačo, premogar se mora pa ubijati za tistih par dolarjev. Pa vendar mu premogarji te plače ne zavidajo, saj mu jo sami plačujejo, ker vedo, da potrebujejo dobrega voditelja. Tukaj je en zgled razlike med delom in delom. Velika razlika, bi rekli, tako v faktičnem delu kot v zaslužku. Pa je delo unijskega voditelja težavnejše, bolj odgovorno in bolj naporno, kot pa premogarja v rudniku. Taki, ki bi radi živeli od žuljev drugih ljudi, jim neprestano pojo, da bi se moral delavski' položaj izboljšati. To je živa, resnica. V Ameriki se delavcu primeroma boljše godi kot v kateri koli drugi deželi na svetu. Nikjer nima take svobode, kot tukaj. Saj imamo zgled prav v tej stavki pre-mogarjev, ko je en sam človek kljuboval vladi in sodnijji in ni hotel preklicati stavke. V Rusiji bi imel tako moč samo Stalin, to je vlada, v Jugoslaviji Tito, zopet vlada. Ako bi hotel kdo drugi kaj takega poskušati, bi pač samo poskušal, napravil pa ne bi nič, vrhu tega bi se moral pa še zelo hitro pripraviti na oni svet. Pa niso delavci niti v Ameriki zadovoljni, ker tudi tukaj nimajo še tega, do česar so upravičeni kot ljudje, kot del in zelo važen del človeške družbe. In dokler ne bo družba prišla do spoznanja, da je tudi; delavec človek, toliko časa delavci ne bodo zadovoljni. Ameriške unije se pripravljajo, • da bodo vprašale za garantiran letni zaslužek. To je prav tisto, kar je najbolj potrebno v delavskem vprašanju. Delavec, ki ne, ve, ako bo še drugi teden delal, ali bo odslovljen, nima nobenega pravega veselja $io dela. Zakaj naj se pa žene, če pa ne ve, koliko časa je njegov zaslužek siguren, če sme na ta zaslužek računati pri svojem proračunu za vzdrževanje družine. Ako bi imel vsak delavec tako garancijo, potem ne bi bilo treba vpiti: slava delu . . . delo bi se samo slavilo in delavec bi že sam vedel, koliko je vredno. Dokler se delavec ne bo čutil sigurnega, toliko časa ne bo zadovoljen. To se pravi — v svobodnih deželah. V diktatorskih deželah, kot je Sovjetska Unija ali Jugoslavija, tam je pač vseeno,., če je dellavec zadovoljen ali ni. Delati mora in — molčati. Poglejmo v Anglijo. Tam imajo zdaj delavsko vlado, katero je postavil na krmilo delavec. Zato ji pravimo: delavska vlada. Pa vendar malokdaj slišimo angleškega vladnega uradnika,, kii je bil sicer izbran iz delavskih slojev, da ne bi priganjal k večjemu, boPj trdemu delu. Zakaj mora delavska vlada priganjati delavstvo k večji pridnosti? Zato, ker delavec ne vidi nobene bodočnosti in pač ne proizvaja, kolikor bi morda lahko. Naj dela še tako trdo, več ne bo zaslužil kot kvečjem za najpotrebnejše stvari za življenje in ko gre zraven še večji del zaslužka za davke. Zakaj naj bi se pa potem gnal ? Tudi v Sovjetski Unij; ne napravi delavec, kolikor pričakuje vlada od njega. Zadnje čase slišimo pritožbe iz Moskve, da industrija ne producira, dovofj, da premogovna industrija ne nakoplje dovolj. V Jugoslaviji je prav tako.. Tam imajo nekake udarnike, to je prisilno delo, da bi iztisnili iz delavcev čez uro in v nedeljo zadnji njegov žulj. Ne zato, da bi delavcev primanjkovalo, ampak zato, ker delavec ne naredi dovolj. Tudi tukaj si mislijo delavci: zakaj bi.se pa gnali in redili trote pri vladi, ki vpijejo: sfava delu! sami pa lenuharijo in se rede na delavskih žuljih. V Sovjetski Uniji in v Jugoslaviji si delavec ne more pomagati, v demokratični Ameriki pa lahko. Če ni zadovoljen, gre na stavko in dobi, kar hoče. Kot rečeno, tudi tukaj še ni dobil vsega, do česar je upravičen, ampak dobil bo, ker delavski položaj se v Ameriki vsak dan izboljšuje. V Ameriki niti vlada ne more prisiliti delavca k delu in temu pravimo mi— demokracija. V sedanji Jugoslaviji ali v Sovjetski Uniji še nismo slišali o eni sami stavki.* In stavk ni, ker bi bil delavec zadovoljen, ampak zato, ker je tam delavec — suženj vlade. Kdor pale vedno misM, da je v totalitarnih deželah paradiž za delavca, naj bi šel tje. Največji bedak je, če ne gre, ko mu tega absolutno nihče ne brani. Obratno pa vemo, če bi mogli, na primer ljudje iz Jugoslavije danes v Ameriko, to se pravi, če bi imeli za to sredstva in če bi jim pustil Tito, bi jih he ostalo doma niti toliko, da bi jih bilo dovolj za dva dobršna poda. , V demokratični Ameriki ima,delavec na razpolago mnogo sredstev, da si pomaga, če se mu godi krivica: ima stavko, sodnije itd. V Jugoslaviji in Rusiji pa nima nič. To dobi, kar mu dovoli vlada in to je bore malo. Tam dobi mesto kruha, klic: slava delu . . . Zato pa za take tukaj, ki vidijo paradiž samo "tam preko" ni drugega zdravila, kot da gredo tje, odprejo usta in čakajo, kdaj jim bodo začeli leteti pečeni golobi v usta. Čim prej, tem boljše. -o- Pojasnila k SANSovemu napadu (Nadaljevanje z 1. strani) slovenskih zadrug). Približno ena tretjina posojilnic je bila pri zadnji včlanjena. "Aleksandrova Jugoslavija je izročila politični monopol v Sloveniji slovenski ljudski stranki," pravi napadalec. Tudi ta trditev je izmišljotina. Aleksander je vladal v Jugoslaviji od leta 1918 pa do svoje smrti. V tem času je bila SLS večino dobe v opoziciji. Ko se je začela diktatura Aleksandrova 6. januarja 1929, je bilo eno prvih njenih dejanj razpust Slovenske ljudske stranke. še do pozne jeseni 1935 je bil v Ljubljani ban, nasproten SLS. V dobi diktature je bil najdalje ban Dravske banovine Drago Marušič, sedanji minister v Titovi vladi. Ta pa je bil tudi član uprave gori imenovane Zveze slovenskih zadrug. To so zgodovinska dejstva, ki jih ne more nihče tajiti in ki popolnoma nasprotujejo trditvam napadalca o nekih monopolih, če je bil kak monopol je ta bil na nasprotni strani, kjer so imeli bana iz svojega članstva. Šele v jeseni 1935 je bil imenovan za bana dr. Marko Natlačen. Ker sem postal že leta 1928 načelstveni ravnatelj Zadružne zveze in sem bil torej na tem mestu med diktaturo, ki je razgrnila SLS, ne more biti govora, da sem bil v kaki zvezi s političnim ali gospodarskim monopolom, ki ga ni bilo. Ravno tako je seveda čista izmišljotina, da sem si kmalu zatem izvosloval titul monsignora. Resnica je, da nisem imel tega cerkvenega naslova. Res pa je, da nisem bil nikoli vesel, če so prišle v javnosti kake nerednosti pri zadrugah, ker je to vseelej škodovalo ugledu vsega zadružništva, katero je imelo itak dovolj nasprotnikov. Kaj bi kdo rekel o družinskem očetu, če bi obešal napake članov svoje družine na veliki zvon? Posamezni slučaji V naslednjem naj pojasnim onih šest slučajev, ki jih je nekdo poiskal v arhivih Zadružne zvezbe in o njih priobčil samo to, kar je služilo ^njegovemu namenu. Slučaj Št. Peter pri Novem mestu Prvi slučaj, ki ga napad navaja, je "nerednost", kot se napadalec izraža, pri posojilnici v St. Petru pri Novem mestu. Tam se je baje Zadružna zveza "spozabila tako daleč" — to je napadalcev izraz — da je rekla, da ni imel nihče namena jemati sedaj že ranjkemu- župniku Francu Vovkotu dobrega imena in da zveza nima povoda, da bi, rušila zaupanje ljudi do župnika. Temu dostavlja napadalec, da je revizor sestavil revizijsko poročilo v latinščini "da ga župni-kove ovčice niso mogle razumeti." Dalje p^avi, da je dobil žup- j nik zagotovilo, da lahko še nada- ■ lje tako\dela. Nato odgovarjam : V slučaju posojilnice v št. Petru ni šlo za kake goljufije ali defradacije, ampak za neizpolnjevanje pravil. Da bi bilo revizijsko poročilo pisano v latin- ščini je prazna izmišljotina. Tista latinščina se je nanašala na drugo revizorjevo pismo župniku. župnik je bi namreč popolnoma slep in so mu morali prebirati pisma drugi. Ker to pismo razkriva napake, ni hotel revizor, da dotični bralec pisma župniku ve za te napake. Zato je pisal to zasebno pismo v latinščini. Nikjer tudi ni prav nobene podlage ža trditev, da je dobil župnik zagotovilo, da lahko še nadalje tako dela. To je gadko izmišljeno. Nikakor pa ne smatram, da bi moglo biti kaj napačnega varovati dobro ime bližnjega. Saj spada tudi to med Mozesove zapovedi, kot se izraža nasprotnik v svojih napadih. Od varovanja dobrega imena je mogla imeti tudi zadruga samo korist, ne pa škodo. Slučaj Bajec v Št. Janžu Ta slučaj se je dogodil mnogo prej, predno sem jaz prevzel mesto načelstvenega ravnatelja pri Zadružni zvezi in nima z menoj nikake zveze. Vem pa, da je Bajec moral plačati zadnji vinar, ki ga je imel, predno je odšel iz št. Janža za stalno na Hrvaško župnikovat. Napadalec se ob koncu opisovanja Bajčeve afere obregne ob mene rekoč: "Ravnateljstvo Zadružne zveze je dajalo naročila, ali ne, gospod ravnatelj?" Dvomim, da bi bilo dano kdaj kako napačno "naročilo" v šentjan-škem slučaju, pa naj bi bilo kakorkoli, jaz nisem imel ne s tem slučajem ne z naročilom nikake zveze. S kakšnim namenom se torej obravnava ta dogodek pod naslovom: "Kako je gospodaril Franc Gabrovšek pri Zadružni zvezi? Ako je tajnik iSANSa prebiral komunistično Novo Zadrugo, bi mogel brati tam tudi kdaj se je kaj zgodilo, ali ne? Slučaj Žužemberk Tudi naslednji slučaj Žužemberk nima z menoj nikake zveze, ker se je vse odigralo pred novembrom 1928. Vendar se tajnik SANSa tudi v tem slučaju zaleti vame, češ, da sem bil ravnatelj zveze, "ki je svojim političnim somišljenikom in stanovskim tovarišem spregledovala težke goljufije in te ljudi potem še ščitila." Potem pa napadalec ob istem slučaju sklepa: "Kako globoko v blato se je Zadružna zveza pogrezala" — In vendar je resnica ta, da je Zadružna zveza Hranilnico in posojilnico v Žužemberku že davnaj poprej, predno sem jaz prevzel, svojo funkcijo, izključila iz svojega članstva in torej ni v tem slučaju nikogar ščitila. Torej spet izmišljeno obrekovanje Zadružne zveze. Slučaj Kurent V slučaju Kurent, ki ga pozna po Novi zadrugi samo delno, pripoveduje napadalec, da je dekan Kurent iz Leskovca pred revizijo Hranilnice in posojilni-; ce sporočil, da bo revizor našel j primankljaj 100,000 dinarjev. V j pismu prosi "da se to ne bi pre-' več zvedelo." Potem pa SANSov j tajnik nadaljuje: "In ker se dela kaplan Gabrovšek za velikega, poštenjaka in narodnega muče-nika, ki si mora sedaj v tujini sam služiti svoj kruh z oznanjevanjem božje besede, bi človek pričakoval, da je leskovškmu dekanu prošnjo za prikrivanje poneverbe kratkomalo odbil. Ali mislite, da je?" Nato citira napadalec moje pismo Kurentu s podčrtanimi besedami: "Jasno je, da je treba molčanja, jasno pa je tudi, da je treba stvar spraviti s sveta." — V psimu je dalje povedano, kako navodilo ima med drugim revizor, da naj namreč dekan podpiše zadolžnico in dobi potrebne1 poroke. Potem naroča pismo revizorju še to: "V ostalem se o stvari z njim kolikor mogoče podrobno pogovorite, da se stvar pravilno reši." Ta postopek tako razburja napadalca, da vzklika : "Ni čuda, da so taki izmiko-valci ljudskega denarja zavzeli sovražno stališče napram osvobodilni fronti slovenskega naroda in so se pridružili sovražniku v borbi proti svojemu lastnemu ljudstvu in svojim vernikom. Tukaj se je uresničil stari slovenski pregovor: "Lažnji-vec, tat, morilec!" . "Kakor je ves protiljudski aparat potreboval za izvrševanje svoje oblasti nad slovenskim narodom nepoštene kaplane in žup t like in dekane, tako so oni po trebovali na oblsati takih in enakih Gabrovškov, da so lahko mirno spali in uživali na račun preprostega ljudstva." Moj odgovor Ni bila ne moja dolžnost, ne revizorjeva, da bi dekana naznanjal sodišču ali drugače zadevo oznanjal javnosti. Le če ne bi bilo zadoščeno zahtevam revizijskega poročila, bi stvar po zakonu prišla v roke trgovskemu so dišču. Vsako podjetje pa ve, da ni v njegovo korist, če se razkri či v svet, da je tamkaj nekaj narobe. Tem hujše je to za denarne zavode. Zato smo smatrali, da je najbolje slučaj spraviti s sveta, na kar mogoče tih način in brez škode za posojilnico. To se je tudi v polni meri posrečilo. Dekan in.njegovi poroki so plačali vso škodo. "Stvar je bila spravljena s sveta." škof pa je poskrbel, cla je bil dekan splavljen iz Leskovca. Očita se mi radi tega nepoštenje. Toda iz zgornjega je razvidno, da nisem kršil svoje dolžnosti in da nihče ni pri tem slučaju izgubil po kaki moji krivdi niti enega vinarja. V čem bi to rej bilo tisto nepoštenje? Kakšno stališče je bivši dekan Kurent zavzel do osvobodil lie fronte res ne vem, prav tako menda nihče ne ve, kako je mogel tajnik SANSa napraviti zvezo med osvobodilno fronto in Kurentovim slučajem. Samo treh duhonikih ve napadalec poročati, da so, kot on pravi, "iz-mikovalci." Ali so vsi drugi, ki niso izmikovalci, zavzeli prijazno stališče napram osvobodilni fronti ? Celo vrsto izmišljotin ali po domače laži je napisal tajnik SANSa v svojem napadu. Ali se je on sam pri tem kaj spomnil "na stari slovenski pregovor: "Lažnjivec, tat, morilec!" Slučaj Raztresen V tem slučaju napadalec pravi, da je na Krki pri hranilnici "izvršil zlorabe" kaplan Raztresen. In pisma, ki ga tajnik SANSa objavlja sledi, da je Raz-tresenu nekdo izročil neki denar, naj ga vloži v hranilnico, pa ta tega ni storil. To se je zvedelo in nekdo je pisal meni: "France, daj mu to poravnati, a takoj, ker sicer ga bo imel državni pravnik v rokah." Na to napadalec nadaljuje: "Ravnatelj Zadružne zveze Gabrovšek, ako bi bil pošten, bi moral slučaj sporočiti odbornikom Hranilnice na Krki in uvesti preiskavo. Izognil pa se je tega popolnoma in zadevno pismo je pisal na naslov Alojzija Intiharja, šolskega upravitelja na Krki z dne 12. marca 1931 sledeče vsebine: G. Alojzij Inti-har, šolski upravitelj na Krki. "Danes je plačal neki gospod 4266 dinarjev. S tem je plačana vsota, ki jo zahteva orožnik Novak za vlogo, ki jo je g. Raztresen bil dolžan vložiti na Krki. Dotični gospod je plačal to vsoto iz razloga, ker mu je na tem, da se dobro ime duhovnikovo ne oblati. O imenu ni treba poizvedovati, ker nima za stvar nobenega pomena. Prosim Vas, da zadevo tako izpeljete, da duhovniško dobor ime ne trpi ali čim manj trpi. Gabrovšek, 1. r." Potem pa spet sklepa tajnik SANSa: "Torej iz sredstev, ki jih je zbiral pri Zadružni zvezi slovenski narod, se je enostavno jemal denar za pokrivanje goljufij kaplanov kot so bili Raztresen in drugi, zato, da ne bi trpelo duhovniško dobro ime (pravilno: zato, da ta ubogi narod, katerega taki ljudje še vedno izrabljajo v svoje svrhe, ne bi spoznal, kdo in kaki so ti njegovi vodniki). Mozesova zapoved "ne kra-di" za te ljudi ne velja, kakor ne velja za nje ničesar, in naj si bo še tako sveto in pošteno, če jim ne gre v račun." Moj odgovor je tale: Raztresen ni bil funkcijonar pri hranilnici, torej ne gre za "zlorabe pri hranilnici". Načel-stvo posojilnice je vedelo za stvar, torej mu ni bilo ničesar sporočati. Intihar, na katerega je bilo pismo naslov j eno, je bil tajnik te posojilnice. Torej ni bilo prav nobenega izogibanja načelstvu posojilnice na Krki. Vse to je izmišljotina SANSo-vega tajnika. Noben krajcar ni šel v tem slučaju iz sredstev Zadružne zveze in torej ni bil nihče oškodovan. Označeno svoto sem plačal jaz sam iz svojega žepa. če bi dotični, ki je brskal po arhivih, pobrskal tudi po knjigovodstvu, bi to mogel dognati. Toda, kako bi se mogel potem Mirko Kuhel radi tega slučaja tako razburjati in pisati o ubogem izrabljanem nai-odu! Slučaj Preddvor V Preddvoru je posojilnica izgubila pri nekem posojilu. Kaj takega se je zgodilo že tudi kje drugod po svetu. Ob koncu leta je radi tega imela izgubo v bilanci. Imela pa je za pokritje te in podobnih izgub na drugi strani zadosten rezervni zaklad. To je namreč po pravilih namen tega zaklada. Načelstvo bi rado odpisalo izgubo takoj, dočim zahtevajo pravila, da se izkaže v bilanci izguba, da se sklene na občnem zboru, kako se ta izguba pokrije in nato pa šele prihodnje leto izpelje odpis pri rezervnem zakladu. V tem smislu je Zadružna zveza doposlani računski zaključek zadruge popravila in svetovala, naj tako postopajo. — Ko priobčuje napadalec tozadevno pismo, pristavlja pri tem pravilnem nasvetu besedo (Sic!), kakor da to ne bi bilo pravilno. — Nastalo je tudi vprašanje oprostitve pri-dobninskega davka. Male zadru- tiko SLS, nato na sekularno ravnatelj sko službo pri denarnem in kreditnem zavodu, po begu iz domovine je izkoristil svoj prvotni duhovniški stan za propagandna delo nekdanjih izkoriščevalcev slovenskega naroda, zatem pa se je po umiku mastne (Dalje na 3. strani) V) & • verjamete aF pa ne lllllllllllllllllilil Naš voznik Tone ni kazal prav nobenega nagnenja, da bi se odpovedal svojemu dostojanstvu pri kolesu, po katerem sem jaz tako koprnel. Rad bi se bil postavil s svojo izurjenostjo v vozarenju in poskusil bi bil rad, kaj en takle Buick premore v svojih pljučih. Moj "kufer," ki kaši j a dan za dnem od doma do ofica in nazaj se ne nosi tako lepo kot nas je cijazil Grdi-nov Buick. Niti za pečkom bi se človek tako dobro in udobno ne počutil kot smo se mi v tisti kočiji, če bi imeli kakšne prav-danske pasažirje, bi prav lahko postavili mizo na sredi in ni'ar-jašali. Pa sva bila sama z Jak-šičem od naše komisije, ki se za-stopi na tako domačo zabavo. Zato mi je bilo kar nekam dolgčas in rad bi bil prijel za kolo. Pri kolesu, ko mora človek Pa" žiti na cesto in na promet, čas vse hitreje mine. "Sto milj ste že prevozili," Mr-Grdina," sem poskušal napeljati vodo na svoj mlin. V Cleve-landu je namreč Mr. Grdina svečano' in pod pričami izjavil da bo on vozil prvih sto milj- _ "Aha," je pritrdil, "pa se m1 kar dopade." Ne bo ga moč spraviti od kolesa, sem si mislil, ki sem vedno golant človek in ne bom nikdar s silo skušal priti do cilja' To delajo samo komunisti, ki sC1 vselej pripravljeni deliti z vam1 vse, kar je vašega. Morda bi pa izlepa kaj dosegel, mi je prišlo v tikvo. V dO' bro voljo ga bom spravil in m1' mogrede namignil, da se z aV" tom lahko kaj pokrotoviči in da je vsled tega koristno, če se voz' niki na dolgi vožnji od časa časa zmenjajo. "Ali ste že slišali, fantje« sem skušal spraviti priprav^0 iniciativo v prijatelje, "kaj se Je nekomu pripetilo, ki se je zrna1'' tral pri vožnja in zavozil v hlS<) ob cesti?" . "Neroda," ga je takoj naš voznik Tone. ji "Zaspal je morda pri koles1'' je sugestiral Jakšič ter se ozl naravnost vame, kot bi me h0' tel spomniti na tiste drogove 152. cesti, ki so se mi iz sart11, nagajivosti postavili, v vrsto sredi ceste, da^se jih pri naJ' boljši volji nisem mogel ogni1'' Se reče, prvih par sem se ogJl1' pa so bili preveč na goste in gV!l si s tretjim segla v roko. Da ^ jti bi bilo treba Jakšiču odgovor ^ ge so imele nekaj oprostitev, če, in začeti*kako nepripravno so strogo držale pravila, če bi j bato, sem naglo vtaknil ciga?e ^ se zadruga pri sestavi računske- j v usta in nalašč porabil tri žvL'' ga zaključka ne držala pravil, jplenke, predno sem jo prižig' bi moga izgubiti to olajšavo. Vendar pravi Zadružna zveza, da je ta nevarnost majhna, ker navadno nihče računskih zaključkov ne študira. To je vsebina pisma v Preddvor, iz katerega sklepa Kuhel, da so "tudi državo goljufali po nasvetu Gabrovška." Iz tega je napisal nasprotnik tale napad : 'Kadar niso bili 'na oblasti, so ti gospodje v lepem sporazumu med seboj goljufali tudi jugoslovansko državo. Evidence za to trditev je dovolj v pismu, ki ga je dne 26. januarja 1932 sedanji oznanjevalec božje besede pri fari sv. Vida v Clevelandu in tedanji kolovodja narodnih pijavk okrog Zadružne zveze v Ljubljani pisal župniku Francu Lakmajerju v Preddvor." Potem citira pismo in sklepa: "Naš Gabrovšek, ki se je posvetil duhovniškemu stanu, a je presedlal svojo spiritualno stanovsko dolžnost najprej na poli- To je bilo dovolj presledka, je Jakšdč pozabil na svojo neP trebno pripombo. "Lahko je bilo pa tudi mo^ če," je primaknil še g-svojo pripombo, "da je bil '. vaš voznik v svoji notranji, dekoriran s kakšno stvarjo> daje človeku krče v prste.' "Kaj vem, kaj je bilo," $e ^ vodil jaz svojo začeto povest prej, "samo to vem in sicer prav zanesljivih virov, da m11 ' avto zdrknil s ceste in se z0 j nil v bližnjo hišo, kjer je Pr® steno in se znašel na sredi V'A . Oo- "Kakšna neroda," ga Je 1 0 hvalil Mr. Grdina, ki ga pripovedovanje očividno ni ^ ganilo, "zapreti bi morali ne» - ♦ pa Ostala dva prijatelja sta r brez vsake pripombe čakala, ^ ko se bo zadeva razvozljala-Bom jutri povedal, kako je * naprej. AltERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 9, 1946 7T Ljudske povesti FRANC JAKLIČ Od hiše do hiše. » V Dolgem selu je bilo "ukazano". In tistega večera potem so vreli Seljani k vaškemu "možu" v posvete. Takrat je bil vaški "mož" Rohne, ki je "Saj bi bila neumna, ko bi bila doma! Saj imamo pravico!" ji pritrdi Breklja. Šle so tako hitro, da so došle Mihlaža in Trznarja, ki sta se pogovarjala: "Kaj neki bo? . . Pota so 1946 DEC. 1946 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV imel prostorno hišo sredi vasi. 1 vsa popravljena, 'fronki' pobra-Shajaliso se z obeh koncev va-' ni in pastirja smo že zadnjič si posamez, po dva ali več, mo-' uganili." žje in žene, tiste, ki so bile vdo- "Jaz nič ne vem, ker nisem ve, pa so imele domačije. V , utegnil podnevi stopiti k Roh-Vaškem zboru ima že od nekdaj j netiu. Videl sem ga pa z njive, svojo besedo vsak gospodar, pa da je šel od fare še predpold-naj je moški ali ženska, fant i nem. Je bil že pri županu, pa ali dekle, samo da ima svojo sta kaj uganila, da bodo zopet hišno številko, od katere plačuje davek, odrajtuje biro in prispeva za skupne vaške potrebe v denarju ali s tlako. stroški!" pripoveduje Trznar. "Drugega itak ne vesta kakor: 'Daj pa delaj! — Jaz pravim, do smo neumni, ker ne DECEMBER 14.—Slovenski dom na 6818 Denison Ave. plesna veselica. 28. — "Maccabees Red Jackets" plesna veselica v avditori-juSlovenskega /narodnega doma na St. Clair Ave. 29. — Kegljaški ples "St. Pauls No. 10 Bowlers" v cerkveni dvorani fare sv. Paula na 1369 E. 40 St. 31.—Društvo Orel priredi zabavni večer na Silvestrovo v šolski dvorani sv. Vida. 31.—Direktorij Slovenskega f In kakor povsod in vselej so I premenimo" ... j doma na Holmes Ave> priredi bile tudi nocoj ženske prve. j "Saj tudi jaz tako mislim, ] običajni Silvestrov večer. 1947 JANUAR -Društvo sv. Ane št. 150 "Ali si že odpravljena?'" je pa nečem povedati, da bi mi, vprašal Sivka sosedo Brenkljo ; kdo ne očital, da se jaz štulim i r.a vežnem pragu in si je še \ za 'moža' ali celo za župana." j 4. opasovala pisari predpasnik. j "Vsak je lahko, ti ali jaz ali ! "Majhno še počakaj, da si ru- | kdo drugi. Vsi imamo enake 1 to p rem en i m . . Saje sem ome- ! pravice. Zakaj bi še kdo dru- j tala, pa se človek ne more va,- gi ne bil župan ali 'mož'? Mi rovvat,i . . Saj se menda ne mu-1 smo neumi, ker vedno enako vo- • di tako?" .. limo/' j "Le brž se daj, da ne bova | '% kako pa volimo . . Vsak Onim, ki 80 ostali> Pa se godi! stali.! Človek se že podnevi \ $e boji zamere ali pa očitanja, • krajno slabo KSKJ priredi plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. 19. — Euclid Rifle & Hunting Club, srnjakova večerja a Slovenskem domu na Holme* Ave. 19.—Društvo Modern Crusaders št. 45 SDZ plesna veselica v Slovenskem delavskem domi 11a Waterloo Rd. 24. St. Vitus Cadets št. 21 SŽZ prirede plesno veselico \ Slovenskem narodnem domu nt. St. Clair Ave. FEBRUAR 1.—Društvo France Prešeren še. 17 SDZ plesna veselica \ avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. DROBNE VESI! IZ SLOVENIJE 'Ti naj bodo, ki so'že tal (nemška naselbina) pri Ze-! r.iunu blizu Belgrada je bil pred j \ ojsko za župnika Nemec Ger- t0 J^TH" j stener. Z nacizmom je bil v spo- iv u A dovolj natoji." j pa pravi: "To bo precej!" 1—' pa je vse v kraju!" In Sivka'si je še sama malo i "Tako je tako!" ogledala predpasnik, zategnila Od nasprotnega -konca vasi, . , ^ . vogale pri ruti in potegnila j kjer so imeli kočarji svoje ko-; ru> ker -le brani1' Pravice Cerkve Parkrat z roko po prsih, da so čice in vrtičke, je pa Kepec pese poravnale gube, pa je prišla i J al svoje sosede na vas. Pra-iz hiše Branki j a, zavezujoč si , vic ti reveži itak niso imeli ruto. j mnogo, kadar je pa bilo 'ukaza-' "Lej, lej, pa kako si si lepo ! no' in je Kepec razglasil sose-' (Došle preko Trsta) (Nadaljevanje z 1. strani; | je ukazano. List se prav posebno jezi na ljubljansko okolico :in kamniški okraj, ki da sta se izredno slabo izkazala pri oddaji krompirja in ki da morata V župniji Franz-| izbrala "Saj tudi ti tistega predpasnika ne nosiš vsak dan." Nato sta krenili po vasi. Kmalu prisopiha za njima Lovrečka in že od daleč vpije: "Kaj bo zopet danes? Kakšnega treska bodo pa uganili? • . Ali kaj veste?" "Jaz nič ne vem", ji odgovori Sivka. "Kajžarico, ki je ukazovala, sem vprašala, kaj bo, pa ni nič vedela." "Si bodo dedci pa že kaj neumnega izmislili, kakor že večkrat!" vpije Lovrečka. "Sedemkrat je bilo že 'ukazano', Kar nisem šla blizu, pa nikoli ni bilo prav; danes mi pa kar nekaj pravi, da moram iti zraven." di: 'Drevi gremo' — tedaj se je dvignil ves Kozji rep (tako ■o imenuje najskrajnejši del Dolgega sela) kot en mož, da porabi "pravico." "Bomo videli, če bo res ta-je vpil Kepec. "Pota po- c'o krščanske vzgoje do mladine. Ti so ga obsodili na prisilno delo in. poslali dejansko v gozd sekat drva. Ker je bil že star ni bil več za tako težko opravilo. Zato so ga poslali sedaj za pastirja. Na stara leta pase svi- LLKVIDACIJA KMEČKIH DOLGOV. — Vprašanje odprave kmečkih dolgov se vleče v Jugoslaviji že od leta 1931. Izšel je takrat zakon, ki naj bi postopoma olajšal kmetu plačevanje njegovih dolgov. Zakon je bil mnogokrat spreminjan, toda nikoli ni bilo to bila med vojafeo močno poškodovana. Pogorela je leta 1944. Sedaj poročajo časopisi, kako se trudijo, da jo spravijo znova v poln obrat. Še predno je bilo vse pod streho, so že začeli z delom. NOVI PPREDPISI ZA PRESKRBO Z ŽIVILI. — Večina živil v Jugoslaviji je še racijo-nirana in bo še ostala. Zato dele prebivalstvu posebne živilske karte in pa potrošniške (kon-sumne) knjižice za gospodinjstvo za nakup raznega gospodinjskega blaga. Pri tem so prebivalstvo na novo razdelili v 29 vrst. Pri vsaki vrsti prebivalstva je povedano v kakšne razrede za prejem živil kdo spada. Tako so delavci pri težkih delih v I. razredu. Spadajo pa pri prejemu hrane v prvi razred tudi vsi narodni heroji, naj bodo iz katere koli vrste ljudi. Tako, da ima komunist zmeraj prednost pred drugimi. POJASNILA K SANSOVEMU NAPADU (Nadaljevanje s 2. strani) ko!" AUGUST pravljamo, vozimo pa ne, ker . nimamo voz. 'Fronke' dajemo, koz pa ne smemo pasti. Pastir- ; ja bomo plačevali, čeprav ne pase našega blaga. Bomo videli, če bo res tako!" "Bomo videli!" se zagroze 1 sosedje. j "Jaz ne vem, kaj si bodo še j izmislili! Rohne pa Lazar pa, Hren, pa še kdo drugi tam sre- 1 di vasi staknejo glave, pa se , pogovore, pa pravijo: 'Takoj bo!' — Pa mora tako biti. Pa bomo videli!" "Bomo že videli!" "Možje, jaz bom govoril!" "I, kdo pak!" rje. Nič mu ni pomagalo, da jej vprašanje rešeno. Sedaj je pribil prej proti nacizmu. Kot du-j šl° na pomoč novo veliko razve-hovnik vedo, da mora biti tudi j ljavljene denarne vrednosti. 0-proti komunizmu, Vse v imenu »tanke starih kmečkih dolgov vobode in napredka! i bodo sedaj baje rešili v pol le- ODDAJA KROMPIRJA NE ta- SedaJ je itak kmet dolžan USPEVA. — "Slovenski poroče- sko™ samo državi> ker ge -le valeč se 25. oktobra jezi, da od- država polastila vseh denarnih daja krompirja ne uspeva tako, kakor bi bilo treba. Hudi so vo dihii ljudje na svoje lastne] zavodov, pri katerih je kmet je mal posojila. SEME SOLNčNIC, — Zna-'Ijudske" odbore, češ, da ne sto-jčilno za novo gospodarstvo je, ra svoje dolžnosti. List pravi/ da se pospešuje zbiranje raznih da niso kmetom dali tega, kar so; surovin za olje. Govorili smo obljubovali, sedaj pa tudi kme- že o tem, koliko se piše o zbira-tje ne dajo krompirja. nju bukovega žira. Sedaj bere- Splošno je pridelek krompir- mo pozive, kako naj zbirajo se-1 ja na Slovenskem slab. Preje so me solnčnic. ! mislili,- da bo krompirja dovolj j ZBIRANJE KOSTI je našlo I in da ne bo treba prisilne odda-j svoj o posebno pobudo. .Uista-I je, pa so se prevarali. Cenojnovljen je pdseben državni a-j krompirju, ki so ga morali kme-j parat, ki ima skrbeti, da vse i tje oddati to jesen, so nastavili kosti pobero in oddajo v indus-! po 3 din. kilogram. Kmetom ob-trijske namene.* j ljubujejo, da jim bodo dali še PAPIRNICA V RADEČAH. Tudi znana papirnica v Ra- mesečne plače zopet povrnil na svoje duhovniško delo, pod krinko katerega nadaljuje svojo prejšnjo nepošteno pot, taisti Gabrovšek je učil svoje sokole-ge, kako se naj denarne izgube in poneverbe prikriva jo s prenašanjem vknjižitev v razne sklade, "ker ni nikogar ki bi pri vladi računske zaključke lfregki-doval, kaj šele študiral" — danes pa pri sv. Vidu odpušča grehe svojih grešnih ovčic." v Slov. Narodnem Domu, 6419 ST. CLAIR AVENUE, POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje, vsaka pošiljatev je jam-čena; PRODAJA ZABOJE za pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema take zaboje za odpošiljanje v stari kraj. Pri Hollander ju boste vedno dobro postrežem. "Take bom povedal Rohne tu in drugim bahačem, da jih posebna nakazila za razno bla- bo kar privzdigovalo. Enkrat1 £0, če bodo oddali krompir, kot dcčah pri Zidanem mostu je vendar biti konec! Da Moj odgovor V tem slučaju ni šlo za nika-ko poneverbo, ne kakega duhovnika, ne kekega drugega člana ■ uprave. Torej tudi ni moglo iti za prikrivanje poneverbe pred kako oblastjo ali za kako nepošteno "prenašanje vknjia)itve." Mirko Kuhel, ali slučaja sploh ni razumel ali ni hotel razumeti. Da tudi za kako goljufanje vlade ni šlo, je iz opisa zadeve čisto jasno. V slučaju, da bi zadruga radi kake nepravilnosti (ki pa je ni naredila!) izgubila davčno olajšavo bi morda to zneslo en ameriški dolar. Ali ste že kdiij slišali o viharju v kozarcu vode? Zanimivo pa je, da tajnik SANSa ob koncu prizna, da leta 1932 niso bili somišljeniki SLS na vladi, dočim v začetku svojega dolgovezja govori o političnem in gospodarskem monopolu te stranke. Ob koncu je pozabil, kaj je pisal v začetku. * * * Prepuščam slovenski javnosti, ki se resno trudi za poznanje razmer v starem kraju, da primerja napad SANSovega tajnika in moja pojasnila. Naj si napravi sodbo, ali sem res izšel iz tako "škandaloznega ozadja," če ! sem po nasvetu svojega škofa1 dr. Antona B. Jegliča sodeloval pri največji slovenski zadružni organizaciji, začeti po dr. Jane-j /:u Evangelistu Kreku in nada-! Ijevani po dr. Antonu Korošcu.j Ugotavljam, da napadalec ni | mogel pokazati niti v enem slu- J eaju, da bi jaz izvršil kako tako ' dejanje, ki bi, bilo — kot se on j izraža — proti Mozesovi postavi. V enem se strinjam z napadalcem : "Naj narod ve resnico." To so moja pojasnila in moj odgovor — za sedaj . . . -o- Vedite, da pri prehodu čez cesto ne boste nikdar preveč pre vidni. Posebna previdnost pa je potrebna v mraku in pono- j či. ,-o- NToilaJajie! 1 BELO BOBIJO VEČ POMOČNIC ZA (AFETERIJO SE SPREJME Delo je v čisti, zdravi okolici Morajo razumeti in govoriti angleško Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo $29 za 40 ur dela na teden Hrana in uniforme zastonj. Zglasite ee ▼ The Ohio Bel] Telephone Company 4. soba 901 700 Prospect Ave. Moške in ženske se sprejme f\ za tovarniška dela MOŠKE : inšpektorje truckerje ŽENSKE: asemblerce varilke Za 2 in 3 šift 5 dni v tednu Stalna zaposlitev z GO let staro družbo Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49. St. ____(246) Mrs. Martha E. Truman, mati našega predsednika Harry S. Trumana je praznovala 25. novembra svoj 94. rojstni dan in je rekla, da prav gotovo pričakuje, da bo dočakala še 100. rojst ni dan. Slika je bila posneta v njenem domu v Independence, Mo. Nabavite si BESEDNJAK DR. KERNA dokler je še .zaloga. Naročite ga lahko v naši upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete $5.00. i mora nes moramo izvedeti, kje je naša pravica. Vse samo Rohne pa | Lazar pa Hren in taki-le — mi , "TAKE A HOLIDAY I M pa nic Ali je pravica? No, i bomo videli, če je to res pra- vica DO YOU GET ENOUGH VITAMINS? You can't feel and look your best unless you do. If you are in doubt, we invite you to make the following test at'our risk. Get a package of sixty, One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsules. Take one capsule every day for sixty days. If you are not satisfied your druggist will refund your money. Be sure to Bet One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsules, the kind that ha» this trademark 0NE]A| DAY Multiple VITAMIN capsules MILES LABORATORIES, INC. Elkhart, Indiana "O, bomo že videli . . Kepec, j K- prav besedo zastavi, mi ti! bomo, že pomagali." . . . "Nocoj, ali pa nikoli!" Tako so se shajali tistega večera seljani. Vsak je imel kaj na srcu, kar ga je težilo, kar je moral odložiti, da bo imel mir. Rohne je sedel pri mizi na vogalu in sprejemal vaščane. Botre in prijatelje je puščal za mizo, ženske so se gnetle okrog peči, Kepčeva tovariši j a se je zbirala v kotu, kjer je bilo najbolj tema is kjer se je lahko kakšna spesnila, da Rohne ni vedel, kdo jo je potočil in so se bolj brez skrbi na račun vaških mogočnežev smejali. Nekateri pa, ki so bili v srcu na Kepčevi strani, pa so se bali zame i e pri Rohnetu ali katerem drugem, ki je imel voli in je spomladi za "božji Ion" in dobro plačilo preoral njivico— so se ustavljali za vratmi, kjer se je lahko gredoč smuknilo v temno vežo, kadar so si segli kmetje in kočarji v lase . . Na ogromni peči je bila ob takih prilikah zložna galerija. (Dalje prihodnjič.) Sprejme se packers za Shipping Room inšpektorje 53 ur na teden Ohio Piston Co. 5340 Hamilton Ave. Za prekladanje tovora Nickel plate tovorno skladišče E. fl. St. m Broadway Plača 83% c na uro Čas in pol za nad 8 ur. Zglasite se pri Mr. George J. Wulfl Nickel Plate R. R. Co. E. 9th & Broadway (245) MALI (MLASI Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. 68th Trebušne podpore Pri nas dobite vse velikosti trebušne podpore (Abdominal Supports) M a n d eI Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph, C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan cm? 9:30 dopoldne do 10 zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. Pomagajte Ameriki, kupujte 1 Victory bonde in znamke. MALI OGLASI Furnezi Novi rurnezi za premog, plin. olje, Rorko vodo aH paro. Resetting $15 — čiščenje «5 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat Chester Heating Co. '■193 Addison Rd. — EN 0487 Hiša naprodaj Naprodaj je 6 sob hiša na Eddy Rd. blizu dveh uličnih železnic in avtobusne linije. Za informacije pokličite LI 1882. (240) Soba se odda Odda se soba enemu ali 2 dekletoma. Naslov da uprava tega lista. (240) Luč za zdravljenje revmatizma Rre na vsak regularni saket. $1.65 MANDEL DRUG 15702 WATERLOO RD. Plačajte račune za plin, elektriko in telefon piji nas. Money Order postrežba od $1.00 do $10,000. Mihaljevich Bros. 6424 St. Clair Ave. (2. & 8. each month)j Stane s poštnino 50 CENTOV Za Ameriko in stari kraj Zelo informativna in praktična knjiga za vsakega slovenskega človeka. Naročite jo dokler je v zalogi! Naročnino pošljite v Money Ordtui, čeku ali v gotovini na naslov: 1849 WEST CERMAK ROAD,—CHICAGO 8, ILLINOIS AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 9, 1946 a pri napol zaprtih vratih se ustavi in posluša. Njeno sr- "Počakajte, da bo povesti ko- notranje bolezni, ako pa ni bi- nec! — Ko sem pa premišljeval zjutraj ves obupan svojo preteklost in sedanjost, sem vedel, da danes ne bom mogel potolažiti svojega upornega želodca. Zakaj denar mi je pobrala si-nočna pošast. Rok mi pa ne da žganjčka na upanje, niti za potrebo ne. Sila kola lomi. Kaj hočemo. Jaz pa koprnim od same žeje. Voda mi je bila pač na mislih. A nikdar nisem bil nje prijatelj. Še za v čevelj ni dobra. Torej, kaj si izmisli moja glavica? Le poslušajte me! Moj klobuk ni kar tako za nič, nobena ga ne zmaga. In pa ta popir v njem; le poglejte ga! Tak je kakor les; nič ne gre skozenj, še mast ne. In ja? Kaj sem hotel? Pohlevno kožico sem pomolzel tako lepo in čisto, da me je bila kar vesela. Klobuk pa je bila moja godila. Malo mleka je že šlo za kožo, pa nič ne dene. Jaz sem si pa vendar tako lepo poživil ude in ohladil grlo, ki je bilo kakor podplat, da sem iznova prav sladko zaspal. In drugič sem še že prebudil takrat, ko me pride obiskat moja ljuba Grebljica. Seveda je bila jezna, da bi si bila kmalu usta pretrgala, a pomagalo ni nič. Jaz sem ji rekel: ' Kakor se posodi, tako se vrne'. To- rečem tudi vam sedaj-le." V tem že stoji pri mizi in drži v rokah stekleničico. Hudo so je izpotila v njegovi roki. "Še enkrat vam rečem, da ga danes še ni bilo niti kapljice ne v mojem želodcu, oče Krajec! Bogme, da ne!" In vsa slivovka steče po njegovem ždrapanem grlu, kakor voda v prazno kad. "Bog ga bodi zahval j en! Sedaj sem pa popravil." "No, sedaj boš pa že ložje govoril,' Bogme! Kaj pa, ko bi se pripravil tukaj-le klobase delat?" mu reče gospodar v šali. "Oh, tega pa ne, Krajčev oče! Bogme jaz nisem zato! Jesti jih pač znam, klobase. To vam lahko pove Polona, pri kateri sem se poživil v kuhinji. A delati ne. Saj veste, kdo mara za berača pri takem delu?" Ko pa je tako govoril, pač ni opazil, kako mu je nagajivi Janez vrgel nekaj v malho. "Kaj pa je kaj novega? Ti dosti veš, ki zmerom po svetu hodiš" mu reče BrbaČ. To je dobro delo Bogmetu, d asi ne moremo trditi, da bi bil časti lakpmen. Stopi ria sredo hiše. Sedaj ga lahko pogledamo od vi ha do tal. Vos je cei, nobenega uda mu ne manjka. Čvrste rasti in ne pozna e mu mnogo, da ima že pet k rižev. Malo sivkasta brada mu zakriva okrogli obraz, ki kaže rdečkaste lise. Kdo bi si mislil, da si tak človek upa beračiti Za mladih let je delal, kolikor in kadar se mu je izljuibilo. Ko pa je vzel za ženo svojo Grebljico, se je kmalu prepričal, da lažje živi pri dobrih ljudeh, kakor pri I svoji Greblijici. Dober jezik ! je veliko vreden. Svoje ime je dobil od tod, ker je imel navado pri vsaki tretji besedi reč: bogme! Prinesel je ta medmet iz Slavonije, kamor je j hodil v prejšnjih letih "šuma-! rit." Vedel pa je Bogme vselej dosti povedati, nekaj resničnega in še nekaj več zlaganega. Laži ni štel za greh. Tudi ni bil vedno ravne postave, kakor danes; in kadar je prosil v boga jme, takrat je bil ves drugi. Sključeno se je držal, našteval lo drugače, dejal je tudi, da ga "božje" meče. In metalo ga je res včasih, a ne "božje", ampak žganje, o katerem je dejal, da je zanj šiba božja. Ker je bil zgovoren, so ga imeli ljudje radi, dasi niso dosti nanj polagali. Bil je kmečki novičar. "Kaj si me že vprašal, Br-bač?" reče Bogme, kakor da bi bil pozabil vprašanje. "Kaj si nisi še nič izmislil?"! ponovi Brbač. "Kaj, jaz izmislil? Bogme, da ne! Ako pa že hočete, ^povem vam, kako so v Ribnici cerkev razširili?" "Novice iztresi naj poprej iz torbe, Bogme!" mu reče Krajec. "Aha, ali ste že slišali, kako ;;o se zadnjo nedeljo stepli v Cestn itah?" "Ali res?" vpraša Janez zve-davo. "Res, res, saj sem bil tam." V izbo stopi Polona, ki je kukala večerjo: "Sedaj pa le brž večerjat, jetra niso dobra mrzla!" "Ta je moška, Polona! Le i a mizo z njimi!" "Povej, povej, kako je bilo v Cestnicah?" povpraša Brba-■ ev fant .Bogmeta. "Tisti Cene, tisti mešetar, a j ga poznate!" Polona ravno odpre zopet vrata, ko začuje ime mešetar- jevo. Kar zgane se, in ko bi Vsak f lovek mora mal° P°trpet bila obrnjena proti luči, bi bili ™ ^okoro- 'Saj si slišala' ah lahko opazili rdečico na nje- ne> kako mora mešetar trpeti uih licih. Vendar gre venkaj,lza sv°ie norosti?" Bogme, je znal tudi zbadati, včasih celo preveč. Zato je ce je začelo močnje biti. i hrbet »ekaterikrat eu- "Kaj pa je z mešetarjem?" lil bude Poledice. Toda no- poprime tudi Krajca radoved- c°3 ni bil° še Prišl° toliko al" )10s£ koholnih duhov vanj, da bi zmo- "Kaj, bogme! Stepli so se ,vse. besede pregrizti. — Na do krvavega. Tisti Cene in šejsrečo> i? večerja premenila go- nekaj fantov so bili šli na vas X01'K'°- v Cestnih. Ko so se najedli, Vendar tako veselega razpo-napili in naplesali, niso že ve-1()žt:n.ia »» bil° več tisti večer deli, kaj bi počeli. Deklice je -P" Krajčevih, dasi so delala vzela noč, — fante pa vzame ('ez Polnoč vsak svoje delo. dan, kaj ne, Janez? ... 1 no,! N®kaJ .iih J« prijemal zaspa- samim s seboj se ni ljubilo pod- aec- neka-' Jih odšl°' ko so olatov trgati,, zato so se pa P°'sel dokončali, nekaj pa udarili najprej z besedo, potlej i Jih. je poleglo po klopi krog pa z rokami, nato s poliči, da-; Pfcl 111 za pec. VII Kolo od srieče u okoli varteči se ne prestaje: Tko bi gori, eto 'e doli, a tko doli, gori ustaje. (Iv. Gundulič — Osman) i Cas je pač najboljši zdravnik Rane celi počasi, a .zaceli jih gotovo. Ko je prišel Cene od vojakov, se je začelo vse drugačno življenje pri Crevesnikovih. Tisti Cene, ki je prizadejal toliko žalosti Crevesnici, ni bil več taisti. Lahkomišljenost ga je zapustila, pijančevanje je popustil, notranje strasti so se mu polegle. Iz neskrbnega mladeniča je postal podjeten mož. Človek ljubi premembe. Ako Le Brbač in uživa dalj časa iste dogodke, i je s kolmi in nazadnje pa še p-l^ova sinova so se še mastili naveliča se jih, Če so mu v nožmi, kakor ji to že stara 11:1,0 Pre(l Polnočjo z obaro, ki še tako vabljivi in prikladni, navada mladih norcev. Ali ni 0 Polonica pripravila. Hi- Cehe je užival mladostno živ-res tako"'" -e!,i Je. bilo treba, zakaj drugi ljenje v najvišji meri. Veseliti "Bogme, ne stopaj čez mejo! Jan bil petek- B^e,n! se burke, to se mu Drugače se ti utegne bridko zamudl] Povečerka. Naposled je zdel namen življenja. A ko povrniti," mu reče nekdo. pa' ko ?e še enkrat PotegniI Je prišel d0m0v " ^ . , , ... steklenice, je izginil tudi on iz prevzame za starim Črevesnimi, pa ne bom! In kaj .1e j hiše bilo nazadnje? Pravili so, da so mešetarja tako stepli, da je nesel v ruti svoje kosti domov." Vsi se' mu zasmejejo. Le Odkar je bil Cene doma, ni stari Crevesnik več dosti vozaril. Konja in kolesel sta bila večina v rokah sinovih. Pač pa se je poprijel tem bolj svojega starega posla: mešetar-stva. Oblazil je vse sejme, vedel za vse konje daleč na okoli, in kakršno živino je hotel kdo imeti, mu jo je preskrbel stari Crevesnik. Kajpak, da je bil sedaj mnogo manj doma kakor poprej. Bil je povsod doma in nikoder. Denarja je imel vedno toliko, da je lahko živel in še sinu je stisnil večkrat kak goldinar v roko. Stara Crevesnica se je držala doma in je gospodinjila in gospodarila. Cenetu je šla vedno na roko, kakor tudi ta nji. j Z varčnostjo si je prihranila marsikateri krajcar, ki ga je iztržila ob tržnih dneh za kokoši, jajca in maslo. Cene pa je poprijel fijakarstva z vso skrbnostjo. Konja je imel čilega, in znano je bilo, da teče njegov 'mažar' kakor sam peklenšček. Le starinski koleselj je bodel marsikoga v oči. A tudi Cene je mislil na nov koleselj. Kmalu si je priharnil toliko, da je dal kovati s pomčjo materinih kracarjev in očetovi!) goldinarjev prav lepo kočijo. A sedaj je bil nov križ, Kolikokrat je vpregel Cene konju v kočijo, vselej je bil nevoljen. (Dalje prihodnjič) -o- Kupujte Victory bonde! Krajec in sin se modro držita. Bogme pa nadaljuje: "V Cestnicah pa pravijo, da ie Cene tako urno tekel domov, da je izgubil po poti čevlje, nogavice in zaponke." ' Zopet smeh. Krajec zakliče: "Polona, prinesi, če imaš kaj!" Polona pa se komaj drži po- j koncu pri vratih. Očetov glas i jo vzdrami, da odhiti v kuhinjo. Na Bogmeta je bila strašno nejevoljna. "Pojdi no izpod nog, dedec!" se zadere nad njim, ko nese ponev z j etri na mizo. "Polonica, ne bodi huda! kom domačijo, ga je obšla in Brbač je kimal še do peteli- mu polagoma napolnila srce novega petja pri svojih kloba- druga strast: pridobiti si veliko sah. Polona pa je čula v dru- denarja in imetja, da bi mogel gam koncu hiše v svoji izbici. potem še več uživati. Seveda Gorela ji je luč že pozno čez ni bila ta strast za (^eneta no- | polnoč, in v roki je držala pe- va, zakaj že od nekdaj si je ro, ki je pisalo dolge vrste čud- želel imeti mnogo denarja, da nih reči. bi mogel streči svojim željam. -AND THE WORST IS YET TO COME -in na jhu jše šele pride bi bil človek brez jezika, to bi bil narod brez TISKA Z jezikom govori človek — z tiskom govori ves narod, ves svet. Brez tiska bi postal svet mutast. SLOVENSKI NAROD so dvignili .slovenski književniki in pisatelji s pomočjo tiska. Ves njegov kulturni dvig, ves preporod je prišel slovenskim ljudem potom tiska. Tisk je torej velevažna stvar za vsakega človeka. AMERIŠKI SLOVENCI bomo narodno zavedni toliko časa, dokler bomo imeli med seboj lasten slovenski tisk. Zato podpirajmo in vzdržujmo svoj slovenski tisk, dokler ga imamo! NOVI SVET" je najzanimivejši slovenski list v Ameriki. Prinaša poučne članke, poljudne novele in povesti in poleg vsega tudi objavlja zgodovino ameriških Slovencev. Če kak Ust, tedaj zasluži "NOVI SVET" vso našo podporo. Zato naročajte in širite ga vsepovsod. Stane letno za Zdr. dr. $3 za inozemstvo $3.50. Naroča se na naslovu: "NOVI SVET" 1849 West Cermak Rd. Chicago 8, 111. Novi manager Yankees Nogometnega kluba. — Larry S. MacPhail, levi na sliki, predsednik New York Yankee Nogometnega kluba v svojem uradu v New Yorku kaže na svojo izbiro za novega managerja tega kluba, Stanley Buoky) Harris-a. Obenem je tudi naznanil, da je Harris podpisal pogodbo za dve leti. Desni na sliki pa je Charlie Dressen, bivši atletski vodja Brooklyn Dodgers, ki je obenem imenovan pomočnikom Harrisonu. Admiral Marc Mitcher, ki nam ga predstavlja gornja slika in ki je v Pretekli vojni streljal Japonce, je sedaj nameril svojo puško na japonske fazane in kot je videti je ■imel dobro srečo. Rt NOW FOR IMMtDW 3CTTRS NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 St. Clair Ave. JOHN SUSNIK ^PHILCO Console Radio-Phonograph A great new Philco . . . just arrived. It's a beauty — packed with new features! Ready for delivery. Come in, see and hear it. $185 ON EAST TERMS * New Automatic Record Changer Plays Up to 12 Records • Quiet, quick automatic changing —both 10 and 12 inch records. • No needles to change. Permanent needle lasts thousands of plays. • Powerful radio gets standard and short wave reception. • Concert Grand Dynamic Speaker, glorious tone and great power. The Bing Crosby Show Now on Wednesday! Bing'j only radio show with John Scott Trotter's Orchestra, Wed. 10 P The Charioteers, Lina R*may and Skitch Hendemoti. Time In WJW PHILCO je zelo primerno božično darilo