Stev. 212. m&m* »■».jiLiniiKcng Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. url zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upraivnlštvu mesečna K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1'50; 8 pošto celoletno K 20‘—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo eeloletno K 80'—. — Naročnina se s« pošilja upravništvu. ::t Telefon številka 118. n: V Ljubljani, sreda dne 31. julija 1912. '.1'**■-"'II.~ " IfllliMrifrri 1 Mt&m&Ki&ig&imiM S.‘ ' ••• ••• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Leto I. ••• ••• Posamezna številka 6 vinarjev. m Uredništvo in upravništvo: ai Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankiran« pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača; petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana tn zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju popust. — Za odgovor Je priložiti znamko, as Telefon Številka 118. n » ts Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času “Spove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse čtevilke „DAN“ velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vse leto ... K 18-— Četrt leta ... K 4-50 pol ieta ... K 9-— En mesec ... K 1'50 V upravništvu prejeinan na mesec K 1'20. S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto .... K 20— Četrt leta ... K 5— 1 oi leta ... K 10— En mesec ... K 1*76 Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K. Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu sc mora poslati tudi naročnino, drugače se nc oziramo na naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. List se uslavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor Je ne vpošlje o pravem času. Upravništvo ,,DNEVA“. Protest slovenskega delavstva v Trstu. Buren protestni shod N. D. O. — Demonstracije pred tovarno »Linoleuni«. T r s t, dne 28. julija 1912. Danes popoldne se je vršil tu v Trstu na prostornem vrtu konzumn. društva »Jadran« velik protestni shod tržaškega slovenskega delavstva proti postopanju uprave tovarne »Li-noleum«. Udeležba je bila velikanska. Delavstvo je z ogromno udeležbo pokazalo, da je pripravljeno na odločilen boj proti vsem onim, ki nameravajo razbiti delavske organizacije in se v dosego tega poslužujejo celo protizakonitih sredstev, ne da bi jim vlada stopila na prste ter preprečila taka dejanja. Shod je otvoril v imenu Narodne delavce organizacije, katera je sklicala shod, njen predsednik dr. Kisovec ter predlagal volitev predsednika shoda. Za predsednika je bil enoglasno izvoljen tov. Loboda, kateri je v svojem nagovoru obrazložil pomen shoda ter ostro kritiziral postopanje ravnateljstva tovarne »Linoleuni«, kakor tudi obrtne oblasti, ki ne napravi proti tem škandalom potrebnih korakov. Nato je podelil besedo strokovnemu tajniku Brand-nerju. Strokovni tajnik Branduer je v začetku svojega poročila govoril o mučnem življenju delavcev tovarne »Linoleum«. Ker pa so se delavci te tovarne odzvali klicu N. D. O in se mčeli organizirati, je nadaljeval govornik pa ;e je vodstvo tovarne ustrašilo delavske solidarnosti ter za to naskočilo njih organizacijo > tem da je odpustilo tri delavce z dela. Skupina N. D. O. delavcev tovarne »Linoleuni« e sklicala takoj po tem dogodku, kateri je de-avstvo silno razburil, protestni shod. Na tem shodu je bila izvoljena deputacija ter spre-eta ostra resolucija za obrtno oblast. Depilacije ravnatelj ni hotel niti sprejeti, pač pa je »Prejel samo zastopnika centralnega vodstva N. D. O., kateremu je izjavil, da odpuščene delavce nikakor ne sprejme več nazaj in da se —,--------— , ----------------------- na zahteve delavstva požvižga. Par dni nato pride odgovor od c. kr. obrtne oblasti, katera izjavlja, da o tem predmetu ne more ničesar ukreniti, češ, ako so bili delavci radi organizacije odpuščeni, se s tem še ni kršil noben zakon. — Vidi se, da je obrtna oblast v zvezi s kapitalisti in da pomaga kapitalistom pritiskati na delavstvo, poslužujoč se pri tem kršenja zakonov. — Društveni zakon vendar pravi, da je združenje svobodno. Podjetniki pa kaznujejo delojemalce, kateri se predrznejo posluževati društvenih zakonov, z odpustitvijo. Oblasti pa, ki so za to, da branijo kršitev zakonov, pa proti temu nič ne ukrenejo. Z ozirom na to smo bili prisiljeni povabiti skupaj delavstvo vse strok, mu vse to povedati, ter vzdigniti skupno glas proti tem krivicam. Zahtevamo. da se sprejme delavce, ki so bili odpuščeni radi organizacije, nazaj! Tako dolgo dokler se to ne zgodi ne bomo mirovali. Mi moramo preprečiti hudobne nakane podjetnikov. Ako se jim posreči ugonobiti organizacijo v tovarni »Linoleum«, potem se bo ta kuga razširila na druge tovarne. To je le začetek. Tovarna »Linoleum« je odpustila tri delavce in sliši se, da nemarava odpustiti vse slovenske delavce, zato, ker se slovenski delavci organizirajo. Potem baje sprejme, kakor smo iz zanesljive strani zvedeli, same regni-kole. In tako se bo organizirance meta o z dola povsod in delavci se bodo tega ustrašili — vsak se boji brezposelnosti — in na ta način bo delavska sloga zdrobljena, delavskih organizacij ne bo več. Delavstvo se mora raditega združevati, izkoriščane! morajo vsi v eno močno falango, da se kaj takega ne zgodi. Vemo, zakaj so se vrgli kapitalisti s takim sovraštvom na delavske organizacije; opazili so, da je začelo delavstvo spoznavati moč solidarnosti, moč organizacije, da se ie dosedaj v temi nahajojoči proletarec začel pomikati svetlobi naproti. In velik strah imajo. Mi pa ne bomo poprej mirovali, dokler ne združimo in poučimo vse trpine. Hočemo, da vsak delavec pozna naše nasprotnike kapitaliste. Njih moč je velika, ker so vsi edini in imajo na svoji strani vlado in militarizem. In vsi v zvezi nas tlačijo in hočejo, da se ponovi za proletarca nekdanje suženjsko žvljenje, hočejo, da postane delavec, kakor enkrat, neveden kakor živina, da se ga tem lažje dere, preganja ter biča ^ Delo- vali bomo vztiajno, gledali, da se organizira vse delavstvo, da čimpreje napoči dan svobode in sreče za dosedaj v pekočih razmerah se nahajajoči proletarijat. Bivši predsednik N. D. O. dr. Sosič je poudarjal da še ni bil na shodu z tako važnim dnevnim redotn, kakor je današnji. Na prvi mah bi se zdela stvar človeku malenkostna. A takoj, ko pogledamo natančneje, opazimo, da je velike važnosti za vse delavstvo v Trstu. »Radi važnosti predmeta je bila tudi moja dolžnost, da pridem in vam pomagam. Vidimo, da je to velik pregrešek, če se delavca, ki se poslužuje koalicijskega prava, vrže na cesto. Krivica je na strani ravnateljstva, škandal je. če rodjetmk odpusti delavce radi tega, ker pripadajo organizaciji. To se na dogaja zato, ker zakone noben ne varuje, kadar se kršijo na škodo delavstva; varuje se jih ie takrat, kadar jih kršijo podjetniki v svojo ko- rist. Ni mogoče dosti ožigosati krivice, ki se gode delavcem v tovarni »Linoleum« — je dejal govornik. Obrtni nadzorniki se pa sploh nič ne brigajo, akoravno so oni v prvi vrsti poklicani, da skrbe. da se v tein oziru ne delajo delavstvu krivice. Obrtna oblast pa izjavlja, da so podjetniki opravičeni odpustiti delavce radi organizacije; da torej smejo kršiti zakone na škodo delavstva. Govornik je nagla-šal, da bo treba nastopiti resno, da se tovarni »Linoleum« nc posreči sprejeti regnikole, kakor namerava, kajti v Trstu je nad 50.000 re-gnikolov, ki odjedajo slovenskemu delavstvu kruh, medtem, ko se nahajajo slovenski delavci v veliki bedi, ker so brezposelni. Vse to, kar se je zgodilo v tovarni »Linoleum« se zgodi lahko drugje, ako se delavstvo ne bo držalo gesla . Vsi za enega, eden za vse. l.e ako boste vsi edini^ In solidarni, postanete močni stebri, hrasti in nobena nevihta vas ne bo vpognlla. Pravico hočemo, pravica mora zmagati! Cas, ko bomo slavili zmago nad onimi ki iz delavstva I/mozgavajo delavno moč. ki drže delavstvo v večni nesreči, mora priti kmalu! Nato je govoril predsednik N. D. O. dr. Kisovec, ki je naglašal, da naj bi bil današnji protestni shod lavna in velika manifestacija proti krivicam, ki se gode tržaškemu slovenskemu delavstvu v zadnjem času. N. D. O. je združevala vedno najbolj one, ki se jim gode največje krivice, ki so najbolj zatirani. In postavljati so se začeli v zadnjem času nasprotniki proti njei. To je pač znak. da je N. D. O. res najboljša organizacija za slovensko delavstvo. Nasprotniki naskočijo samo tiste delavske organizacije, katerih se boje najbolj. Govornik omenja židovsko tvrdko za kanalizacijo in uravnavo Ljubljanice v Ljubljani, katera je najela za delavce same Macedonce. In dasiravno se tepejo, žive v velikem sovraštvu stranke med seboj, — so vse obstoječe stranke v tem velepomembnem momentu odločno nastopile, češ, tu na domočl zemlji bodo delali slovenski delavci in noben drugi! Tako bi moralo biti sedaj glede tovarne »Linoleum« v Trstu. A v Trstu nismo razun N. D. O. še nikdar slišali nobeno organizacijo, odnosno stranko, ki bi nastopila proti takim krivicam. Niti socialna demokracija še ni protestirala. Skrbeli bomo, da bo vsa javnost znala, kaj se godi v tovarni «LinoIeum«. „ Ta napad od strani vodstva tovarne napram delavski organizaciji pa bodi za delavstvo prava vspodbuda, prava šola. Marsikateri se bo naučil marsikaj iz tega, Potrebno je. da prepričamo vse ljudstvo o razmerah v tej tovarni, da dobimo na našo stran vse javno mnenje, da poseže vmes ter nam omogoči tem hitrejšo zmago. Delajmo nato, da bodo tudi drugi z nami šli v boj, da se bodo bojevali z nami za pravice — vsi! Strokovni tajnik Brandner: Predlagam, da se izvoli deputacija, ki naj se poda direktno k namestniku, saj resolucije itak nič ne pomagajo. Jaz bi predlagal dr. Sosiča, dr. Kisovca, Skuliria ter sebe. (Enoglasno sprejeto). K besedi se je nato oglasil tov. Škulin. delavec, ki je slikal obupno življenje delavstva. Omenjal je, naskok ravnateljstva mestne plinarne na slovenske delavce. Rekel je: »trpeti moramo veliko, plačevati davke, pošiljati vojake in kadar potrebujemo pomoči od vlade, takrat se postavi v zvezi s kapitalisti proti nam. Mi moramo nastopiti odločno. Ako nam ne pomagajo, si bomo pomagali sann. Predlagam, da bi se izvolila deputacija in šla kar sedaj k ravnateljstvu tovarne »Linoicum«, da zvemo za odgovor takoj.« (Vsi gremo dol, vsi! je zagrmelo). Izvolila se je deputacija iz sledečih članov: Strokovni tajnik Brandner, Škulin in .Grebenc. Nato je Še govoril tov. Arch, ki je ostro in energično poživljal na boj proti tlačanstvu, proti suženjstvu. Ko se ni noben več oglasil za besedo, je predsednik tovariš Loboda poudarjajoč, da ako deputacija pri ravnateljstvu ne bo dosegla ničesar, da gre takoj nato druga k namestniku, kjer bomo imeli gotovo uspeh. Ako ne, pa bomo še sklicevali protestne shode, kajti mi tako dolgo, dokler ne zmagamo, ne bomo mirovali. Dejal je še, da naj se vsak razide po svojem kamor ga žene srce, kajti organizacija ne prevzame nobene odgovornosti, ako se kaj pripeti. Nato je shod zaključil. Delavstvo je bilo na shodu silno razburjeno. Vedno so se čuli klici proti oni vladi, ki za ubogo ljudstvo, kateremu se gode velike krivice, ne napravi prav nič. Istotako so bili ogorčeni proti ravnateljstvu tovarne »Linoleum« in kapitalizmu sploh. Takoj, ko je bil shod zaključen se je podala deputacija proti tovarni »Linoleum«, da sporoči ravnatelju zahteve delavstva in izve za odgovor. Delavstvo se je podalo v demonstrativnem obhodu za deputacijo po ulici Istria pred tovarno »Linoleum«. Tam je velika množica mirno pričakovala, kaj se zgodi. Trajalo je 15 minut in deputacija se povrne. Strokovni tajnik Branduer sporoči v imenu deputacije, da ravnatelj nikakor ne ugodi zahtevam delavstva. Ko je delavstvo, ki je nestrpno pričakovalo odgovora, zvedelo za rezultat pogajanja, je planilo s krikom: »Dol z njim!« proti tovarni. Policija je demonstrante potisnila nazaj. In ogorčenost še ni potihnila. Strokovni tajnik je nato pozval množico, da se mirno razide, češ, ker nismo imeli uspeha, se podamo jutri k namestniku. Ako pa tudi tani ne bo pravice za nas, pa skličemo zopet protestni shod v še širšem obsegu. Abituriientski sestanek. Pripravljalni odbor za ljubljanski abituri-jentski sestanek je objavil članek, h kateremu bi človek ne imel dosti pripomniti: Kajti resnično je, da ie narodno-radikalna struja posebno v poslednjem času zopet predmet ne- LISTEK. Zgodbe napoleonskega huzarja Od tistega pol milijona, ki je prekoračil Labo v poletju 1812, jih je videlo le 40.000 pri-aodnja pomlad. A to so vam bili ljudje! Železni, jekleni možje, ki so se znali hraniti s Konjskim mesom in spati na snežni piani, če le bilo treba! Zvesto vdani svojemu česat ju in polni sovraštva in gneva do Rusov, so bili prevzeli stražo ob Labi, dočim je hitel Napoleon na Francosko, da nabere novih čet. Res pa je, da se je kavalerija nahajala ta-srat v bednem stanju. Moji huzarji so taborili v Borni, in ko sem jih ogledal prvikrat, se nisem mogel ubraniti solz, in srce mi je hotelo počiti bolesti. Kakšni so bili zdaj moji postavni možje, moji čili konji! Toda kmalu le prevladalo v meni zaupanje: dejal sem si, da še ni treba pokopati vse nade, dokler imajo moji ljudje svojega polkovnika. In tako sem začel s svežim pogumom popravljati škodo, in že sem bi! organiziral dva izborna škadrona. kar dobe vsi kavalerijski polkovniki ukaz, odrinili nemudoma na Francosko, da izvežbajo rekrute ir. remontne konje za novo vojno. Gotovost, da vidim zopet staro domovino, me nikakor ni osrečila v teliki meri, kakor bi si mislil marsikdo. Res sem se veselil zelo, da objamem zopet predrago mater, in sem sc zavedal, da bo moj prihod povšečen marsikateri ženski, toda koliko molih tovarišev je bilo spojenih s Francijo po še močnejših vezeh kakor *az koliko jih je imelo ženo in otroke, ki jih morda ne vidijo nikoli več! Kako rad bi bil menjal z njimi* Toda kaj le pomagalo! Modro pismo z malim rdečim pečatom je bilo prišlo, in že naslednja ura me Je našla na dolgem po-jezdu od Labe proti Vozgorn. Po dolgem času mi je bilo dano spet enkrat, uživati dobo tihega pokoja; za nami je ležala vojna s svojim hrupom in grozotami, pred nami je vabil mir. Vdajaje se takim mislim, sem puščal taborišče zmerom dalje za seboj in jahal po dolgi, beli cesti čez hrib in plan proti francoski strani. Zanimivo je in veselo obenem, potovati po kraju, koder stoji mnogo čet. Ob času žetve ni bilo rilo našim vojakom, kajti veleli smo jim, naj si mimogrede sami režejo klasje in ga meljejo v bivaku. Tako je bilo cesarju mogoče delati one dolge marše, ki so navdali vso Evropo s strahom in strmenjem. Zdaj pa je bilo treba okrepiti izstradano trumo za nova dejanja, in neprestano sem moral skakati v cestni jarek, ogibaje se velikim ovčjim in govejim čredam iz južne Nemčije in vozovom, natovorjenim s pivom in žganjem. Od časa do časa mi je zadonelo na uho ropotanje bobnov in rezki glas piščalk, in mimo mene so prikorakale dolge vrste francoskih infanteristov v modrih, zaprašenih suknjah. Bili so stari vojaki, rekvirirani iz naših nemških trdnjav, kajti novopotrjeni niso mogli dospeti iz Francije pred začetkom maja. Nazadnje pa sem se vendar naveličal večnega ustavljanja in ogibanja, tako da sem bil ves;I, ko sem mogel zaviti za Altenburgom na stransko pot, ki je tudi vodila v Greiz. Odslej sem le še redko srečal popotnika, in pot je šla po krasnih bukovih in hrastovih gozdih, ki so se lišpali s prvim zelenjem pomladi. Morda se boste smejali čudaku, ki je vedno iznova ustavljal konja in se ni mogel nagledati ljubkih lističev in brstečega popja, toda, mes amis, da niste videli šest mesecev drugega kakor ruske borovce, bi razumeli mojo radost. In vendar mi nekaj ni prijalo — pogledi in govorjenje vaščanov tiste okolice. Tako dobro smo živeli zadnjih Šest let z Nemčijo, in zdelo se je, da nam vrli ljudje nikakor ne zamerijo nekaterih malih prostosti, ki smo si jih bili dovolili z njih deželo. Marsikako uslugo smo bili storili možem, ki so nam jo vračale ženske s svojo hvaležnostjo, tako da nam je postala prijazna stara Nemčija nazadnje druga domovina. Zdaj pa se je zdelo namah vse izpreme-njeno. Popotnik ni imel pozdrava zame, drvar se je obrnil stran, da me ni bilo treba pogledati, in kadar sem jahal skozi vas, so stali kmetje v gručah pod vaško lipo in zrli name s temnimi, pretečimi pogledi. Celo ženske niso delale izjeme, in temu sem se čudil tem bolj. Čim sem bil vajen tiste čase. da je imela vsaka ženska zame prijazen smehljaj. Ko sem se ustavil v malem trgu Schmbln, se je pokazal omenjeni preobrat še očitneje. Razjaha! sem bil pred majhno krčmo, da se pokrepčam s kozarcem sveže pijače in izplaknem Prašno grlo. No. moja šega je bila taka, da sem rekel deklici, ki mi je stregla, vselej kako ljubeznivost ali jo — po okolnostih — tudi poljubil. Ta Heba pa ni hotela slišati niti o tem, niti o onem, marveč me je pogledala tako, da me je kar izpreletelo. In ko sem dvigni! kupico, da napijem ostalim gostom, so mi obrnili hrbet vsi razen enega, tisti pa je zaklical na glas: »Dajmo, fantje, trčimo na T!« nakar so izpili vsi in se zasmejali, a ne s tistim dobrodušnim smehom kakor svoje dni. Ta reč se mi ni zdela kar tako in mi je še rojila po glavi, ko sem sedel zopet na sediu in jahal iz vasi. Kraj poti je stalo veliko drevo, in ko mu pogledam slučajno po deblu, vidim, da so nedavno zarezali v skorjo velik T. Nič novega mi ni bilo to. saj sem srečal že zjutraj večkrat to znamenje; a zdaj so me vendar osupnile besede tiste napitnice, in ko ie prijezdil ravno takrat spodobno oblečeni moški mimo mene. sem ga nagovoril in vprašal: »Ali bi mi mogli povedati, gospod, kaj pomeni ta T?« Njegovi pogledi so romali kaj čudno od mene do zagonetne črke in nazaj. »Mladi gospod,« odgovori nazadnje, »stvar je pač ta, da T ni N!« In preden sem mogel odpreti usta, je iz-podbodel konja ter oddirjal v iztegnjenem galopu. lzprva nisem pripisoval tistim besedam posebnega pomena, ko pa je moja Violetta enkrat obrnila lično glavo na stran, mi pade pogled na N, ki je bil spredaj na uzdi. To je bilo ime cesarjevo, in oni T je pomenil nekaj njemu nasprotnega! Marsikaj se je moralo zgoditi zadnje čase na Nemškem, da je vzdramilo orjaka iz njegovega sna. Zdaj sem si vedel razložiti uporne obraze! Ce bi bil videl ljudem v srce! Toda brž naprej proti Franciji, saj se je zdelo po vseni, da se mudi za naše rekrute in remonte! Tako sem jahal, zatopljen v globoke misli; zdaj sein pustil iti konja v koraku, zdaj v trabu, kakor pristoja jezdecu, ki ima pred sabo dolgo pot in pod sabo voljnega konja. V tem kraju je bila pela sekira, kajti gozd je bil jako zredčen, in pokra: ceste so ležali visoki kupi dračja. Ko jezdim inimo, zaslišim izza enega izmed njih Čuden glas; pogledam tja in vidim rdeč, razburjen obraz, očividno obraz moža, ki je moral biti silno vznemirjen. Črte so se mi zdele znane; pogledam ga še enkrat in spoznam osebo, ki sem jo nagovoril pred pičlo uro pri vasi. Kvalificiranih napadov in to ravno od onih strani, ki se očitanja nedoslednosti ne morejo otresti. Ako pred meseci socialno-demokra-tična revija pravi, da na Slovenskem druzega sploh ni mogoče, kakor klerikalna in socialno-demokratična stranka, danes pa socialne* demokrate postavlja na tretje mesto, ako se mesto šišenskega in moščanskega škandala bavi z dosti čudno logiko z narodno - radikalno .strujo, je stvar okusa. Da revija, ki hoče veljati za socialno, prihaja na taka pota, je tudi stvar okusa. Na ta način se morda nekoliko poživi ona moda amateur - socialistov, ki je hvala bogu v upadku, amateurji pa drugega ne znajo, kot povdarjanje svojega socialno - demokratičnega naziranja, pa ravno s tem, da si nikdar ne upajo v debato in ne morejo zagovarjati svojih idej, „eialni demokraciji naj-yeč škodujejo. Toda pripravljalnemu odboru za abiturl-Jentski sestanek v Ljubljani, ki pravi, da je strujo napadel ne kot razni klerikalci in liberalci. temveč kot prijatelji in somišljeniki, bi priporočal, naj se resnično prepriča o »gnilo-bah«, ki vladajo v akademičnih društvih, kajti iz izvajanj v »Dnevu« ne morem videti dru- fega, kakor da je odbor inistificiran. Prepri-an je lahko, da je tudi po secesiji (najbolj žalostni, kar jih je kdaj bilo v naših društvih) onih par članov iz naše praške organizacije, zavladalo prav lepo življenje in bo ravno manjšinski odsek »Adrije« v zvezi s »Prosveto« dokazal, da je po pripravljalnem odboru razširjevanih člankih naznanjevatia »gniloba« kaj dobro pognojila njivo. / Sklicuje se sestanek »sploh naprednega dijaštva«; ampak sklicateljem ne pristoja go-ivoriti o »konservativnih radikalcih«, ko prepuščajo boj »takozvanim svobodomislecem« in 'Jim je boj proti klerikalizmu le radi tega umesten, ker jih vznemirja slabo delo klerikalcev v narodnih stvareh. Nam »konservativnim« je jta boj namreč vendar še nekaj več, nam Je po-fcin klerikalizma kulturna zadeva, ker smo prepričani, da šele potem zrastemo iz vseh korenin, ko se ne bode več stekala naša energija Sr črne potoke. Ne da se tajiti, da je umestno sklicevati sestanke vsega neklerikalnega dijaštva. Za nas je to nekaj ob sebi umevnega. In z veseljem bodemo stopili vedno v krog protiklerikalnih Sestankov, Če imajo res tak namen, kot kaže ime. 't Za september se pa sklicuje sestanek na-rodno-radikalnega socialističnega in sploh naprednega dijaštva, ki nima drugega obravnavati, kakor programtlčne in interne zadeve edino narodno-radlkalne struje. Da tako vsiljevanje vsakdo odklanja, je umljivo. Ce hoče Sstanek roditi vspeh, naj pripravljalni odbor krito izjavi: hočemo shod protiklerikalnih ^biturijentov; tedaj naj izpremeni dnevni red, &er objavljeni popolnoma zgreši svoj namen. |Ce pa hoče imeti sestanek narodno-radikalnih fcbiturijentov, naj napravi sestanek le za svoie somišljenike in v tem slučaju Je naznanjeni jdnevni red pripusten in bode debate vsakdo {iresel* Da pot, ki Jo je vzel ljubljanski pripravljalni odbor pod noge, ne more pripeljati do jvspehov, pričajo številni protesti narodno-ra-dikalnih abiturijentov ter celih zavodov in ker se bode vsakdo, ki mu je do jasnosti in odkritosti, tem pridružil, je vspeh shoda v rokah pripravljalnega odbora: lahko prinese vspehe, pa se tudi lahko razblini. Bilo bi škoda. J. Mačkovšek. Op. uredništva. S tem je za nas polemika končana. POLITIŠKA KRONIKA. Suspenzija srbsko-narodne cerkvene avtonomije pomenja za doslej samostojno srbsko 'cerkveno upravo velik poraz, ker prehaja ista Iz rok prebivalstva samega v roke posebnega komisarja, ki nc bo pod kontrolo srbske javnosti nego pod kontrolo ogrske vlade. Kaj je nameravala ogrska vlada s temi odredbami proti avtonomni upravi srbske cerkve je težko reči, a ne da se tajiti, da je bil glaven jvzrok in povod suspenzije prehod uprave iz rok vladne radikalne v roke opozicionalne sa-tnostalne stranke. Velik boj se je pred leti vr-$i! med radikalno in samostalno srbsko stranko za premoč v avtonomni upravi, ki je končal z zmago samostalne, ki so zavzeli v upravi !tudi opozicionalno stališče. Da je komisariat na Hrvaškem nedvomno uplival na suspenzijo Je gotovo. Srbska samostalna stranka je imela ile dni posvetovanje, na katerem je bilo odklonjeno stopiti v zvezo z vsemi srbskimi po-titiškimi strankami glede skupnega protestnega shoda, ki na| bi se vršil v Budimpešti. Srbska samostalna stranka je že stopila v (dogovor z radikalno stranko, in ko se doseže tu sporazum se povabijo na delovanje tudi liberalna in demokratiška stranka. V petek se vrši v Novem Sadu zaupni shod srbske radikalne stranke, ki končno zavzame svoje stališče napram predlogu samostalne stranke. t laponski mikado Mutsuhlto. V svoji pre-stolicl v Tokiu je umrl veliki japonski vladar Mtitsuhito. V času, ko eden najodličnejših japonskih državnikov knez Katsura pripravlja jV Peterburga z ustanovitvijo rusko-iaponske zveze novo epoho v japonski zgodovini, pri-ihaja poročilo o smrti vladarja, ki je dvignil japonsko državo in japonski narod na sedanji ■položaj. Umrli se Je rodil 3. novembra 1852 in je sledil svojemu očetu Komei Tenno kot štirinajstleten deček 13. jan. 1867 na -prestolu. V začetku svoje vlade je imel neprestane boje s svojimi močnimi veljaki in plemenitaši, in republiko Jeso, a že četrto leto vlade se mu je posrečilo zatreti odpore velikašev in uničiti upliv Shogunata. Takoj je začel z zapeljevanjem evropske kulture, s hitrimi koraki je šel nnprel in dosegel kmalu izvonredne, da skoro nerazumljive uspehe. Upor domačinov, ki je naštal proti evrorskim reformam 1. 1890. je pomiril z ustavo. Temelj obstanka evropskih reform pa je bila enoletna japonsko-kitajska vojna, ki jo je Japonska izvojevala z veliko zmago in velikimi dobitki. In nazadnje rusko-japonska vojna, ki je tudi končala s popolno zmago Japonske. To so svetle točke v vladi preminulega vladarja, ki ima največjih zaslug za današnjo moč, veljavo, in upliv Japonske. — Mutsuhito zapušča samo enega sina, sedanjega japonskega mikada Jošihita, ki je sedaj star 32 let. Jošihito je popolnoma v evropskem duhu odgojen in bo gotovo nadaljeval delo svojega očeta. DNEVNI PREGLED. Slovenska klerikalna literatura v klerikalni kritiki. Nesmisel je, razločevati umetnost po političnih načelih, toda to nesmisel so uvedli naši klerikalci, ki obešajo vsaki stvari etiketo »katoliško«, ki presojajo naše kulturne delavce le z verskega stališča ter ocenjajo vsako delo le z gledišča politične pripadnosti. Tako imamo zdaj tudi katoliško umetnost in »Zora« je glasilo katoliško-narodnega (a ne slovenskega!) dijaštva. Etiketa »slovenska« za naše klerikalce sploh več ne obstoja. Njih vera, narodnost, domovina, literatura, je skratka le — katoliška. Kako pa sodi »Zora« o tej katoliški literaturi, je vsekakor zanimivo. »Zora« izhaja baje že 18 let. Mogoče. Opazili pa nismo niti v dobrem niti v slabem pomenu, ker je pač brezpomembna dijaška vadnica pod patro-nanco Terseglava in takih mojstrov, če ima vsak letnik le 10 ali še manje številk, je 18 let seveda hitro minilo. Vsaj 18. letnik se končuje že 1. avgusta t. 1. z 10 številko. V »Epilogu« urednikovem čitamo, »da se je tok izdaje pretrgal«, da »tekoči letnik »Zore« ni bil eden naj.-, častnejših«, da se »uredniki menjajo sredi leta« ter da je »v noči pisimizma vsaka krava ma-vra«. To globokoumno resnico razlaga urednik z neprikrito nevoljo, da je moral tiskati v »Zori« vsak šurid, ki se mu je poslal, ter predlaga, naj bi ga katoliški »beletristi« puščali poslej raji pri miru ali pa naj bi imeli svoj list: »Seveda, izločiti bi trebalo takozvano poizkusno literaturo, gradivo prvih boječih korakov, plodove dolgočasnih slovenskih in nemških ur na srednjih šolah. Po božji in človeški pravici gre ta poezija tistim tajnim gimnazij, listom, ki se tiskajo pod klopjo in bero na... (stranišču...)« Tako se jezi urednik »Zore«, mi pa zdaj vemo iz najkompetentnejšega vira, da se ie doslej polnila »Zora« z beletristiko, »ki se tiska pod klopjo in bere na ...« Toda urednik »Zore« na« pouči tudi o kvaliteti literature v »Domu in Svetu.« Ta ostri mož je napisal tudi te-le vrste: »Kar pa se tiče resnejšega srednje- in visokošolskega leposlovja, je stvar taka, da ga je doslej tiskal »Dom in Svet.« Ali v prid, ali v pohujšanje odnosnim literatom, je druga reč...« Zdaj torej vemo, da so glavni leposlovni stebri »Doma in Sveta« študentje in sicer najprej srednješolci. Da se taki literati »pohujšajo«, t. j. da postanejo sila domišljavi in najzlobnejši kritiki drugim, to jezi »Zoraše« gotovo z vso pravico. Literarno sušo »Zore« pomnožuje »Dom in Svet«, ki sam trpi literarno lakoto in žejo. Konkuretica med berači pa ni dobra. Zato se šiloma fabricirajo klerikalni literarni ženiji ter se honorirajo sijajno. S honorarji so pridobili »katoliški« listi tudi dvoje, troje špekulativnih literatov iz svobodomiselnih vrsi: in okoli teh se čredijo zdaj ostali diletantki špekulautki. No, kako malo cenijo njihovo delovanje celo klerikalni uredniki, nam je povedala »Zora«. Prav se jim godi! Kam plovemo v Avstriji? Iz Prage se poroča značilen dogodek, ki kaže, kaj vse si domišljajo klerikalci, kako moč imajo nad vsem! Ni samo, da so si znali z raznimi vplivi v merodajnih krcgih pridobiti v politiških vprašanjih raznih privilegijev, sedaj so se spravili tudi nad pravništvo, ki ga hočejo podvreči vplivu klerikalizma. V Pragi se je dogodil namreč naslednji slučaj: Ženin in nevesta sta se hotela poročiti, toda kaplan jih ni hotel poročiti, češ, da nista opravila svoje izpovedi, ko sta se ženin in nevesta pritožila pri župniku, jima je ta odgovoril tako: Po lastnih izkušnjah sem se prepričal, da izdaja v zadnjem času upravno sodišče razsodbe, ki so nam in našim narodom nasprotne. Obrnil sem sc zato do patra Albana Schachleitnerja, ki sem ga opozoril na te razsodbe upravnega sodišča. Pater Alban je poslušal moie razloge in mi obljubil pomoči! Peljal se je takoj k neki merodajni vlsokostoječl osebi, ki je porabila vso svojo moč. In dobil sem obvestilo, da se je pri »pravnem sdišču sestavil senat, ki bo vselej in v vsem ugodil našim zahtevam in izdajal razsodbe v smislu naših namenov! Zdaj se lahko pritožite, tri leta lahko letate od in-štance do inštance, a poročimo vas ne!« Te besede klepetavega fajmoštra so sicer same ob sebi tako naivne, da jim ni dajati nobene vere, toda ako je govoril o gotovih osebah, o patru Albami, o neki visokostoječi osebi, tedaj ni pač dvoma da se v klerikalnih krogih poskuša dobiti tudi sodno upravo potom vplivov merodajnih krogov pod patronažo klerikalnih zmag. Kdo je ta visokostoječa in merodajna oseba, pač ni težko slutiti, a žalostno je, da se izrabljajo take osebe, ki bi morale stati izven vsakega politi^kega in pa verskega boja, za tako čudne reklamne namene! Ali je ta fai-mošter govoril kar tako vendan ali pa govoril po svojih informacijah, gotovo je da poskušajo klerikalci doseči svojih vplivov povsod v njih lastno korist. In kako stališče zavzame sedaj upravno sodišče proti tej izjavi, kaj poreče ono sodišče, ki je poklicano kot prvo soditi resnico in deliti pravico, ko se ga dolži, da ima v v svoji sredi senat, ki ne bo sodil po vesti in zakonu ampak po volji klerikalcev in visoko-stoječih merodajnih oseb! Kam vodi ta pot v Avstriji? Ljubljana In Dunaj! Ni še dolgo tega. kar je dunajski mestni magistrat prepovedal izvrševanje gostilniške obrti gostilničarju v češkem Narodnem domu na Dunaju Iz edinega' razloga, ker ta gostilničar ni vešč nemškega jezika. V Ljubljani pa je v nekem slovenskem hotelu, ki je last »slovenske« družbe tudi gostilničar, ki ne ume niti besede slovenski, a vendar vrši nemoteno svojo obrt. Seveda Dunaj ali Ljubljana, to je kaj drugega! Resnica se ne sme poročati. Povodom razprave proti Jukiču in tovarišem, ki so obtoženi radi atentata na komisarja Čuvaja oziroma soudeležbe, so bili vsi hrvaški listi v Zagrebu konfiscirani. Cenzura črta iz listov vse odstavke, ki ji niso po volji, samo da javnost ne bi zvedela resnice. Tudi zunanjim žurnali-stom dela vlada velike zapreke. Kraljevskega komisarja Čuvaja, ki bi moral biti zaslišan kot glavna priča, seveda ni v Zagrebu. Zginil je iz Zagreba in nihče ne ve, kje se nahaja. Seveda je poprej izdal vsem merodajnim faktorjem vsa potrebna »navodila« in ukaze, da se ja ne zgodi kaka krivica. Z Jukičevim procesom bo naša država seveda zopet silno veliko pridobila na ugledu. Ves svet se bo smejal, ko bo zvedel, kako nevarni elementi se nahajajo na Hrvaškem. Toda kaj za to. ena blamaža več ali manj, na te stvari smo pri nas že navajeni. Pretepi in mesarjenje na »žegnanjlh«. Klerikalci se kaj radi ponašajo s svojim naraščajem na deželi. V resnici pa je ravno ta naraščaj ria deželi še danes tako daleč od krščanske civilizacije, da mu je svojega bližnjega ubiti ravno tako, kot če mesar ubije — vola. Skoro nobeno »žegnanje« ne mine. da bi se kmečki fantje med seboj ne klali kot zverine. Pred kratkem sta se v Dobrničah, ki so dovolj klerikalne, dva fanta z nožem med seboj tako pomesarila, da so morali oba peljati v bolnico. V pondeljek popoldne pa je dolenjski vlak pripeljal zopet dva fanta, enega zelo nevarno ranjenega. Nekje ob Krki so v nedeljo praznovali sv. Jakoba »žegnanje«, katerega je nadebudni klerikalni naraščaj »po-žegnal« z medsebojnim mesarjenjem z nožmi. Težko ranjenega so ti katoliški junaki že po tem, ko so ga pobili na tla, začeli še le prav obdelavati z nožmi. Piše se Janez Mavsar, doma iz šic. Da bi Novo mesto, kjer so taki slučaji posebno zdaj ob hudi vročini in v dobi »žegnanj« kar na dnevnem redu, imelo kako pripravo za prenos težko ranjenih iz kolodvora do pol ure oddaljene bolnice, tako daleč še ne sega človekoljubje dolenjske metropole. Poslali so v bolnico Usmiljenih bratov po nosilko, ozir. voz za prevažanje bolnikov. Pa tudi Usmiljeni bratje v Kandiji ali niso imeli toliko usmiljenja, ali pa res nimajo take priprave, skratka, tega težko ranjenega fanta je vsled nastopa mestnega stražnika Ljubiča moral šele postrešček transportirati v bol^ nico. Bržkone bo to zopet nov porotni slučaj. Iz Idrije nam poročajo: Preteklo soboto je umrl po daljšem bolehanju v Idriji eden najstarejših pristašev narodno-napredne stranke, posestnik in trgovec Peter Vidmar, star 73 let. Ob vsaki priliki in ob vseh volilnih bojih Je stal zvesto in neomajno na naši strani, neustrašeno vztrajajoč na svojem narodnem in naprednem prepričanju. Bil je vnet podpornik narodnih društev in je tudi svoje otroke vzgojil v smislu svojih možatih nazorov. »Petra iz Rožne ulice«, moža krepke postave z dolgo, sivo brado je poznala in spoštovala vsa Idrija. To spoštovanje je Idrija svojemu odličnemu meščanu pokazala s častno udeležbo na zadnji poti. Bodi vrlemu in značajnemu možu ohranjen blag spomin! Umrl je v pondeljek ponoči po dolgotrajni bolezni v deželni bolnici g. Viktor Starin, črko-stavec v »Učiteljski tiskarni«. Pogreb bo jutri, v četrtek popoldne ob 3. iz dež. bolnice na pokopališče k Sv. Križu. N. v m. p.! Novomeškega prošta napadli so v nedeljo popoldne trije vinjeni delavci od belokranjske železniške zgradbe. Ker se je prošt mirno zadržal, se je napad omejil le na besedne žalitve. Napad se je zgodil v mestu na cesti. Za nemirneže se je pobrigala mestna policija, ki bo preskrbela primeren nauk, da se mirne ljudi, tudi če so v duhovski obleki, pusti lepo pri miru vsaj na javni cesti. Pri tej priliki bodi pripomnjeno še sledeče: Taki osebni napadi sredi mesta ali onkraj mostu v Kandiji. niso že nič kaj posebnega. Posebno nekateri fantje ji Kandije in okolice imajo še zdaj to grdo navado, da kadar ga imajo malo več pod klobukom, kar ga morejo prenesti, ne morejo tudi najmirnejšega človeka pustiti pri miru. Postavijo se sredi mosta, ali še raje pred most in vsakega »oblajajo«, drugega izraza ne moremo najti nad takimi izbruhi neolikanosti. To se posebno dogaja ob sobotah in nedeljah ponoči. Dogaja se pa lahko, ker ravno ob teh večerih in nočeh ni videti na cesti nikogar, ki bi bil poklican skrbeti za javni red in mir. Tam, od koder bi ta skrb morala izhajati, je v takih nočeh še pozno zjutraj najhujše rogoviljenje. Ce glede Kandije ne bo politična oblast skrbela, drugi poklicani ne bodo, to je že staro dejstvo. Voda je vdrla. Podjetje Samohrd je pričelo z zgradbo podstavkov za železniški most čez Krko na Loki pod mestnim parkom. Inženirji so upali, priti do skalovite podlage, ko se izčrpa voda, ki je Novomeščanom služila kot drsališče Res se jim je posrečilo s posebnim strojem izčrpati vodo in so po odstranje-nju blata že pričeli graditi zidani podstavek. Domačini so sicer bili mnenja, da ker ta del zgradbe leži tik ob Krki, mora zgradba podstavka priti na talno vodo, posebno ker je težki zidani podstavek mehko podlago še zdat-no znižal. Pa na to mnenje se od poklicane strani ni hotelo kar nič ozirati. V noči od nedelje na pondeljek pa se je del prorokovanja že uresničil. Nepričakovano je v izkopana tla vdrla voda od zdolej navzgor. K sreči se je to zgodilo ponoči, ko je vse delo počivalo in je stroj za izčrpanje bil takoj pri roki. Voda se je morala zopet odstraniti. Po mnenju tudi takih, ki se na slična dela iz skušnje razumejo, bo ta podstavek delal še nadaljne sit- nosti posebno pri količkaj večji frbplavi Krke: Brez pilotov na takih krajih graditi tako važne podstavke, kot bo ta za največji most belokranjske železnice, je pač riskirano. Zopet punt v nemških časopisih! Iz Maribora: Ni šo minilo »razburjenje« nemške »javnosti« zaradi »Schillerjeve ceste« namesto Schillerstrasse v seznamu telefonskih abonentov za Celje, že se je zgodila druga stvar.. Poslušajte: na »nemški« šoli v Razvanju pri Mariboru, katero obiskujejo skoro izključno slovenski otroci, je katehet poučeval veronauk vi vseh razredi!t slovenski, ker je videl, daznem-ščino nič ne opravi. In dne 24. t. m. je bila na! šoli skušnja iz veronauka, pri kateri je bilo na; celi šoli le 8 učencev nemški izprašanih, 136 pa slovenski. To se pravi z drugimi besedami*.! na celi šoli je le osem pristnih nemških otrok.1 In zdaj seveda strašna jeza v nemškem taboru'.' Zanimivo je ob tej priliki razkritje nemškega* časopisja, da je mariborski konzistorij na župnijski urad v Hočah Izdal ukaz, da se na razvanjski šoli mora veronauk nemški poučevati Tudi dragoceno! ( Politični shod v Slivnici pri Celju priredi v nedeljo 11. avgusta t. 1. ob 3. uri popoldne' pri g. Vodebu napredno »Politično in gospodarsko društvo za šmarsko-rogaško-kozjanski? okraj«. Na dnevnem redu so zanimiva politična in gospodarska vprašanja. Slivničani,1 Kalobčani, Stefančani, St. Jurčani in drugi so-1 sedje, pridite ta dan v Slivnico, da se izogneta čukarijl v St. Jurju! Iz Št. Jur ja ob juž. železnici nam pišejo a: Strašno udarjajo klerikalci na boben za čukar-’ sko slavnost, ki bo 11. avg. pri nas. To bo zopet dan krokanja in čez ograje skakanja! Šent-jurški naprednjaki iz trga in okolice se bomo' najlepše Izognili klerikalnemu izzivanju, če pojdemo vsi na shod v Slivnico, ki ga priredi, isti dan pri Vodebu napredno politično društvo’ šmarsko. Na svidenje torej, naprednjaki šent-' jurske fare, 11. avgusta v Slivnici! Št. Vid pri Ptuju. Naše šolsko vodstvo priredi dne 4. avgusta šolsko veselico, katere! čisti dobiček je namenjen za ubogo deco. Ker’ pa se veselica ne vrši pri posillnemcu Scho-steritschu, hoče ta napraviti svojo vese-1 lico. baje tudi za ubogo deco, v resnici pa za šulferajn. Njegov sin je beračil v Ptuju s tem,1 da je prodajal listke za srečolov. Celo nekatere zavedne Slovence je ociganil. Da ne bode Schosteritsch užival preveč po ceni nezaslu-; žene in žalostne slave, je potrebno, da pride na: slavnost našega šolskega vodstva vse domače,; kar je slovenskega; prosimo pa iskreno tudi'1 sosede in osobito narodne Ptujčane. Veselica1 se vrši popoldne pri g. Pernatu. Stanje hmelja v Savinjski dolini. Poroča se nam z dne 25. t. m.: Dasi smo pretečeni teden imeli le dva 'deževna dneva, sta vendar tudi ta dva dobro storila in pospešila na eni strani dozorenje zgodnjega, na drugi strani pa rast gcldinga. Ako bomo imeli do obiranja, hmelja še enkrat ali dvakrat dež. lahko raču-‘. naino na zadovoljivo letino tako elede kakovo-' sti kakor glede množine. Redki posamezniki so. z obiranjem zgodnjega hmelja že pričeli, pri-, hodnji teden jih bo že več. Pridelek je fin, dobre barve in dobro izraščen. Predprodaj se je sklenilo le malo, po 250 do 260 K za 100 kg. Surov umor. V petek so našli v Ostravici blizu Frideka truplo 121etne deklice. Punčka! je imela roke stisnjene na prsih, noge skrčene in je bila na spodnjem delu telesa na živalski-način razmesarjena. Takoj se je videlo, da je' deklica postala žrtev perverznega moža. Kmalu se je izvedlo sledeče: V sredo je prišel, po cesti 251etni mož in je prosil deklico, ki ie /. dvema bratoma pasla krave, naj mu nese zavojček, za kat ji Je obljubil krono. Deklica ie vzela zavojček in je spremila tujca. Od takrat se ni več vtnila. Ko so jo našli, se je izkazalo, da jo je živinski človek najprej zadavil/ potem pa jo je spolno zlorabil ter jo pri lent grozno razmesaril. Orožništvo gre z vso silo na sled, da dobi v roke okrutnega zločinca. Nevarnost za Izletnike. Ko se je yrača|alicami in kamenjem. V tem trenotku na pridrvi cela kopa pijanih ljudi iz barake, ki začnejo brez povoda psovati in vpiti nad izletniki. Gospodični K., ki je protestirala proti takim napadom, so celo preteče grozili. Da ni prišlo do ostrega konflikta, se je zahvaliti mirnim izletnikom in ravno v tem času doslemu obč svetniku g. L. Jasno je, ker stoji baraka čisto na samem, da ljudje ne bodo varni mimo iti, posebno tedaj, ko se prično deia v Ljublia-nici. Čudno se nam zdi, da daje mestni maui-strat gostilniško koncesijo takim kantinam, kjer se zbirajo sumljive eksistence popolnoma nemoteno. Svetovali bi. da se takim barakam odvzame koncesija in upamo, da bo v tem konkretnem slučaju navzoči občinski svetnik storil svoje korake. — Očividec. Čudno Imenovanje. Za župnika Marijine cerkve v Krakovu je bil te dni imenovan nadškof Simon, ki je bil pred kratkim izgnan iz Rusije in se sedaj nahaja v Rimu. Nesreče v gorah. Danzadnem prihajajo nova poročila o nesrečah v gorah, ki zahtevajo vsako leto toliko človeških žrtev. Na l^eopolus-bergu na Nižjeavstrijskem je v nedeljo popoldne padel iz nekega strmega pobočja v preoad neki mizarski pomočnik, si zlomil pri tej priliki nogo in zadobil tudi več težkih poškodb na davi. Odpeljali so ga z rešilnim avtomobilom lia Dunaj. V solnograških Alpah sta se ponesrečila telovadni učitelj Sladek iz Sv. Vipolita in trgovski sotrudnik Feuerkauf iz Augsburga. Oba so nezavestna odpeljali v bolnico. Vrh tega že od nedelje pogrešajo poročnika Dobmaverja in Funklerja. Rešilne ekspedicije so se morale ze dvakrat vrniti, ne da bi kaj opravile. V soboto je našel neki črkostavec na prelazu Bajolon na Tirolskem truplo profesorja dr. Wieninga. katerega so pogrešali že od 16 julija. Dr. VViening se je ubil na i JC* •zr w —« =3 0L (M o. ^ ID m —- * 3 =r o EM -T3 C*. O 3 N ^ 3 n> C/» žr O 3 C =3 “■ BJ 3 =r £L cE" oi m 3T &> ""t =3 &J