Lisička je na dvoru bila. . .
Lisička v vasi bila                        Na vrtu se jih pase
na dvoru noč je vso —                kokošk sto — kokodajc!
ah, jarčico — kokoško                 In vsaka v grad prinese
je nesla na gor6.                         deset lisički jajc.
In davi smo jokali                        Za mizo do večera
na dvoru vsi na glas;                  lisička tam sedi
le Jurčku, temu Jurčku              na stolcu mehkem — čopič
smejal se je obraz.                      zlat v krempljčkih drži.
Saj misli Jurček: V šumi            In lepo barva pirhe,
listčka dom ima,                          da se žar6, iskr6,
zlat domek v gori, kamor           in v košek jih poklada,
. nihče steza ne zna.                    pogrne s svilo vse.
—~m   31    «~—
In s koški si obloži                      To Jurček bode gledal,
vozičkov težkih pet.                    to bode se smejal!
in v vojke se upreže —                Kam del bi vse te pirhe,
pa hajdi v širni svet I                   še sam ne bode znal. . .
Pred hišo našo v noči                 Tako si misli Jurček
prav kiho postoji,                          in smeje se sladk6,
na okence potrka,                       ker je kokoško vzela
pa Jurčka le zbudi.                     lisička na gorč.
,,Hej, Jurček! Pripeljala              A mi za jarčico se
sem pirhov ti tisoč,                     vsi jočemo na glas;
da dušica vesela                         saj vemo, da zdaj pirhov
bo na Veliko noč. . ."                   ne bode več za nas. . .
Jos. Vandot.