B Iz Washirigtona se poroča, da | je delavski tajnik Schwellen-bach poklical obe stranki v Washingtonu, da bi se tukaj pobotali. Dočim je unija že sprejela to povabilo, ni G. M. še nič odgovorila. Stavka se vrši v 93 tovarnah General Motors po deželi. Piket-ne straže so skoro pri vseh tovarnah, kjer je pa vse mirno. Nikjer ni nihče poskušal iti skozi piketne straže. Včeraj se je sestalo šest glavnih uradnikov unije CIO, ki vo. d i jo stavko. Namen je odločiti, če naj se pokliče na stavko tudi vse fw>me, ki izdelujejo orodje za General Motors. Zahteve unije so 30% izboljšanja pri mezdi, kar je toliko kot bi delavci dobivali za 40 ur dela plačo za 52 ur. Genentl Motors dolžj unijo, da je sklicala stavko, ne da bi počakala odgovora korporacije glede zahteve iMiije, dasi je unija vedela,, da korporacija pripravlja odgovor. Vsled tega je korporacija umaknila svoj predlog za 10 c/< zvišanje mezd in plač. Z raznih krajev dežele se poroča, da bodo vsled te stavke prisiljene ustaviti obrat vse firme, ki izdelujejo razne dele za avtomobile. Podpredsednik unije, Reuther, je izjavil, da se bije boj za odločitev, če naj imajo delavci kaj pravice ali ne. Zahteval je tudi, da dobi unija pravico pregledati vse poslovne knjige korporacije, k čemer je korporacija odgovorila, da bi se unija s tem vtikala v notranje posle firme. --o- Brezovo olje kazen za tatvino Wlimington, Del. — John Colter, star 42 let je bil obsojen zaradi tatvine na 3 leta zapora in na 10 udarcev po golem hrbtu. Šerif mu je kazen s šibo že odmeril na dvorišču jetnišnice. ko je kazal toplomer 37 stopinj. -o- DAJ BRAT. DAJ SEST&A. SPOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM if .. ' AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN C^Vv^Cb V M& A. IN LANGUAGE ONLY A MPriin A kf I I AH /I T* SLOVENIAN MORNING ________ AMERICAN HOME 1 .......... —■' -- ^ - ■—---1-—- ■ _ CLEVELAND 3, 0., MONDAY MOANING, NOVEMBER 26, 1945 LETO XLVIII—VOL. XL?III "o '■dcilo iz okolice Žužemberka! kj Ja škrbe iz Žužemberka je pribežala v taborišče Moni. 'iJSeee za clru8'imi begunci. Tam so jo zaslišali in dejali I Povedi na zapisnik. Iz tega zapisnika povzemamo nekaj f ,j 1 morejo zanimati naše čitatelje. j1 ^ škrbe, rojena Benčina v Loškem potoku 8. 12. JL900, P •p v Žužemberku, vdova, izpove: l LJ Sein živela pri starših v Srednjem Lipovcu, kjer smo'f >Pa°Rtvo' nazadnje last mojega brata Stane Benčina, o ka-i1 Ifei Vem> -le še živ> ker so. ga partizani zelo preganjali. |r E Sejn se omožila z Antonom Škrbetom, posestnikom in s ^ v Žužemberku. Imela sem pet otrok, od katerih je tu- s hčerka Nada. ; 1 £J.Zani so začeli ropati pri nas že leta 1942. Našo hišo so s | •> na piko, ker je možev brat Stanko škrbe duhovnik, ka- ti Petru v Ljubljani. Avgusta 1943 so Italijani požgali1 < f.j1^0 z zažigarlnimi bombami. Leta 1944 je šla 19 letna E a obiskat svojo teto v Novo mesto, čez tri dni so * |ti21Zaili in odpeljali, češ, da je šla v Novo mesto izda- I »s atle> Odpeljali so jo najprej v Ribnico, kjer da naj bi eseca na prisilnem delu. že po enem tednu so jo od- m • ^a .'°r°vPri Sodražici in tam ustrelili. Ker nam ni bilo več ' W |je Žužemberku smo se preselili 24. aprila 1944 v Novo ! jd ijr Smo ostali do 8. 5. t. 1. Med tem smo pripravili ves ?! UfT Za n°V0 V žužemberku> Pa so nam Nemci vsej k ^ so zasedli žužemberk. 8. 5. t. 1. smo se preselili k so-' s vrh pri Mirni Peči> ker smo se čutili tam bolj | 11 :»l bil odveden 0(1 partizanov leta 1944, pa jim je P v < ** je učil pekovske obrti v Ljubljani. Sedaj nam o v J ^ ni ničesar znanega. Ko smo bili na Malem vrhu je WDLrtOlI Z.UAJ ČAKAJO NA ŽENO IN OTROKA Boston. — Ameriške naselni- ~ ške oblasti v Bostonu čakajo na' |ladjo iz Nove Zelandije. Na tej |ladji je žena nekega ameriške-1 ga vojaka s svojim 8 mesecev z starim otrokom, ki se vozita \ brez dovoljenja v Ameriko. Že- v na se je vtihotapila na ladjo in v spotoma so jo odkrili na ladji si skrito. Kaj bodo zdaj napravi- •'< le z njima naselniške oblasti, R se še ne ve. Tudi imena še niso u; dali v javnost. , P: -o_^ ;E Boje ser da bo nas |J! kongres sprejel ostre i So postave proti stavkam U Washington. — Kongresni vo-J bc ciitelji izjavljajo bojazen, da bo kc kongres sprejel ostre protidelav- 1)1 ske postave, če se bodo stavke C1 nadaljlevafle. Voditeljem se je KC posrečilo, da so preprečili glaso- Bl vanje o dveh predlogih za regu-lacijo unij, toda v nadalje, pra- to vijo voditelji, se ne bodo več mo-' Le gli ustavljati pritisku. j se Dočim svarijo voditelji, da je,da treba počakati, da se kri pomiri1 in ne sprejemati protidelavskih bli postav v času razburjenja, pa se §a slišijo iz kongresa glasove, da 1>r )e prišel čas, da kongres "potip-i us !je" neodgovorne elemente in da! £»i s tako akcijo kongresa unije' cot take ali delavstvo ne bilo pri-' '.adeto. I Ni Oba predloga, ki sta bila odo-j an irena v odsekih in čakata na:izr ikcijo v zbornicah, govorita o! >stri kazni proti unijam, če pre- ] omijo obljube, da ne bodo stav-! Be cale. Eden predlogov je naper- nu en proti unijskim raketirjem, p]c ti zahtevajo od farmarjev de- mr larno odškodnino, če hočejo vo-!f,.r( iti svoje'pridelke v mesto na'vrg j jut -0- ien. MacArthur je Vs davki pristrigel m( aponske bogataše j ™ Tokio. — General MacArthur j tat e ukazal japonski vladi obdav-1 Lit iti vse firme in posameznike, ki jj o zabogateli v vojni. Ivorpora- Car ijam in posameznim bogatašem obe e naloži 70% dohodninskega soj avka. Na ta način, je rekel ode lacArthur, se bo bogastvo de- Vni ele enakomerno razdelilo med larod. Ukazal je vladi, da pred- pr( 3ži novo davčno mero pri prvem ko asedanju parlamenta v 1946. pa MacArthur ima s tem ukazom ] lamen zasigurati stališče polje- na ielca, delavca in malega trgov- pa] a, obenem pa dokazati kapitalu, en( la se koncem konca vojna ne iz. ]0 )lača. bri -O--- odja partizanov je moral Ta odstopiti od vlade tifc Rim.—Vlada premier j a Par- i ija je podala ostavko potem, tor 0 so bili ministri skoro 72 ur del posvetih. Ministrski predsed- na, ik Parri, bivši vodja partiza- ciji ov, ki je bil na vladi 5 mese- 1 ev, je zgubil podporo treh poi trank, nakar je moral odisto- je liti. Najprej so mu odtegnili iodporo ali sodelovanje libe- v ' alci, potem demkrateki delav- tlo: 1 in nazadnje krščanski demo-ratje. Lc Pri njem so še vedno komuni-ti, socialisti in akcionisti. Nje- ^ •ovi kritiki trdijo, da ni storil lov ličesar za deželo v teh 5 mese- ci ih, odkar je na vladi. 'sot Unija ponuja nova pogajanja z G.M. 3 John Marvar umrl \j e-j Ameriški Slovenci so izgubili ev zopet enega svojih pionirjev, j ta Včeraj zjutraj je namreč umrl, e. v Mt. Sinai bolnišnici John Mar. j in var po domače Novžil v visoki, ji starosti 76 let. Družina stanu-' -i. jt na vogalu Richmond in White j Roads. Soproga Frances mu je t ,0 umrla pred 11 leti, sin Ray pa! , pred 9 leti. Tukaj zapušča sina1 z I Ernesta in tri hčere: Christine L i Marvar, Frances Praprotnik in! I Josephine Smith ter vnuke. Biljs1 j je član društva Srca Jezusovega, | V j samostojno. j r( I j Pokojni John Marvar je bil • ^ doma iz vasi Vrh, fara Žužem-| I berk, odkoder je prišel v Ameri-| Z< ,0'ko leta 1889, torej je bil med!. prvimi slovenskimi naseljenci v!;K e Clevelandu. Dolgo let je vodil! fj e gostilno na 54. cesti in St. Clair. Bil je eden prvih slovenskih P< h gostilničarjev v Clevelandu, za- 'S1. t_.to tudi splošno poznan tukaj. 111 ,_'Leta 1918 se je pa družina pre- r j selila na deželo, kjer prebiva še e danes. nt ,ji Pokojni John Marvar je bil T!' h blaga duša, veren in kremenite-e ga značaja. Vsakemu., ki ga je Z1 a prosil pomoči ali nasveta, je rad .ustregel, če je le mogel. J Pogreb bo iz Svetkovega po- C/ e 1 grebnega zavoda 152. cesti. ('e čas pogreba bo naznanjen jutri; ^ j Naj blagi mož pokojno spi v Ztl J ameriški grudi, preostalim pa . t i izrekamo naše iskreno sožalje. ^ 5 j Frank Beck la -j Danes zjutraj je umrl Frank - Beck, po domače Rušovar, sta- je - nujoč na 15105 Hale Ave. Tru- > plo bo položeno jutri večer na de "l mrtvaški oder v Svetkovem po- ye "jgrebnem zavodu, odkoder vse bo ljy 11 vršil pogreb. Podrobnosti o tem po j jutri. -o- j Vse ženske v taborišču so 101 morale gledati obešanje id i Dachau, Bavarija. — Pri za- mc j slišanju 40 nacijev, ki so tako j nečloveško ravnali z ujetniki v je ' i taborišču Dachau, je izpovedala čit -j Litvinka Riva Levy, da so naci- pr; s ji ukazali vsem ženskim jetni- fia • cam, da so morale gledati, ko so tj i obešali pet moških. Ti so bili ob- t.jj • sojeni na smrt, ker so razrezali s0-odejo in iz nje napravili obezi- vti ■ vnice za noge. Povedala je tudi, da so njenega očeta strahovito j • pretepli, nato pa odpeljali v neko drugo taborišče. Potem ga ni pa več videla. ^ 1 Priče kažejo največ na Joha- ■ na Kirscha, ki je najraje prete- zai • pal stare ljudi v taborišču. V in - enem mesecu je v Dachau pomr- tu - lo 75% vseh starih moških radi 0[j'] brutalnega pretepanja. ^ -iO- l Taft napada vladno poli- p r tiko glede mezd in cen DA Washington. — Ohijski sena-tor Taft je v senatu ostro napa-' del politiko predsednika Truma- v. • na, ki bo povzročila večjo infla- q • cijo, kot si pa kdo predstavlja. Mr. Taft je v svojem govoru ^' poudarjal, da je Truman s svo- fr je politiko nepreudaren, ker za-; govarja višje plače in mezde, . v istem času pa skuša držati k . tlom cene raznim produktom. -o--je Lov na fazane je samo še ^ do sobote lli( V državi Ohio bo zadnji dan jz I lova na fazane to soboto. Zaj- ■ ci so pa lahko še za tarčo do ]- let kot senator in prej kot posla-0 nec, bo drugo leto kandidiral, f kot sliši, za kongresnika-at-3> large v Washington. Mr. Boyd je' bil v legislaturi zelo popula-'' j1 en i" je splošno znan po državi j zaradi svoje aktivnosti. Ako bo j res kandidiral ima zelo lepo pri-'Miko biti izvoljen. Mr. Boyd je K' rodom Hrvat — Boič. i-1 „. ;i risma imajo pri nas— Sledeči imajo pri nas pisma J od svojcev iz stare domovine: " Terezija Turk, John Pengal, Mrs. Jerica Božič in Jože Faj- 0 d i ga. Pobiranje asesmenta— ' Društvu sv. Družine št. 207 t ICS K J naznanja tajnik Fred M. . Filips, da bo pobiral asesment 1 nocoj od 6 do 8 v navadnih pro-v štorih. Klub Ljubljana— Jutri večer ima svojo mesečno sejo klub Ljubljana v navadnih prostorih in ob navadnem času. Članstvo je prošeno, 1 da se udeleži v velikem številu' i j -o-- Angleška policija je ;; obkolila tri židovske ; vasi v Palestini Jeruzalem, 25. nov. — Angle-. ške padalne čete so obkolile tri - židovska naselja ter ukazale po-, licijsko uro za veik del obrežja r v Palestini. To je bilo izvršeno, >| ko je nekaj oboroženih Židov na-i padlo dvoje postaj obrežne stra- - žt ter s streli ranilo 14 policistov. Do izgredov je prišlo, ker so angleške oblasti včeraj zasačile neko grško jahto, ki je vozila v Palestino nepostavnim potom 200 židovskih naseljencev. Židovski voditelji pravijo, da • se bo prebivalstvo uprlo, če bo-} do hotele angleške čete preisko-. vati hiše v obkoljenih treh naseljih. I; Angleške oblasti so napoveda. le policijsko uro od 5:30 zvečer do 5:30. S tem hočejo prepreči-31 ti dovoz nepostavnih imigran-•! tov ponoči na palestinsko obre-) ž je. -o- ' MacArthur dovoli Japon-j cem uvažati blago -j Tokio. — General MacArthur -jje uslišal prošnje Japoncev in i dovolil, da smejo uvažati živila, - sol, petrolej in bombaž. Količi- - na bo odvisna od ladij na raz- - polago in koliko morejo Japonci plačati za to robo. j PREDSEDNIKOVA i MATI JE STARA 193 LET i Grandview, Mo. — Mrs. Martha Truman, mati predsednika Zed. držav, je v nedeljo praznovala svoj 93. rojstni dan. še do lanskega leta je lahko čitala brez očal. Zdaj ji čita hči Mary Jane, s katero živita sami v tem mestu. Rojena je bila 25. nov. 1852 na farmi, kjer je zdaj re-zidenčni okraj v Kansas City. Povedala je, da jo njen sin Harry (predsednik) poklič.e najmanj enkrat na teden po telefonu iz Washirigtona, piše pa da ji vsaj trikrat na teden. Na svoj 93. rojstni dan je tudi povedala, da bo dočakala 100 let. Včeraj je predsednik prijetno presenetil svojo mamico s svojim obiskom. Ob osmih je odle-tel z letalom iz Washingtona, zvečer ob 8:14 je bil pa zopet v prestolnici. Javnost ni zvedela o tem obisku, dokler ni bil Mr. Truman zopet na varnem v Beli hiši. -o- Tovarna v Toledo, Ohio je ustavila obrat Toledo, O. — Toledo Steel, Products Co., ki je izdelovala! valve za'motorje, je obvestila1 svoje delavce, da bo zaprla vra-j ta za nedoločen čas. Vodstvo ( podjetja pravi, da ne vidi, kako more obratovati s kakim dobičkom, zato raje zapre vrata. Pri podjetju je stavka od 13. novembra. Vsi delavci na stavki so bili s pismom obveščeni, naj si poiščejo delo drugje, ker kompanija ne bo več poslovala,! torej je tudi nadaljna stavka brez pomena. Stavka ni bila av-torizirana od unije. -o-- Če se kdo kesa tatvine, ti se gotovo Newark, N. J. —Svedrovci so vlomili v tukajšno klavnico ter odnesli 150,000 rdečih znamk. Drugi dan je bilo pa meso vzeto iz racioniranja. VARNOSTNI DIREKTOR SVARI, DA BODIMO I OPREZNI PRI STEKLENIH STVAREH Clevlandski varnostni direktor šivov, da je rano zaprl. Končno Frank D. Celebrezze svari me- je moral mož še v bolnišnico.! ščanstvo, da je treba biti opre- Imel je zdravniške stroške in en' znim povsod, tudi pri stvareh, teden ni mogel na delo. ki se nam zde brez nevarnosti. Take stvari, ki so delane if. Za zgled kaže na dogodek, ki se porcelana, se rade zdrobe. Zato je pripetil pred nekaj tedni.1 je najboljše imeti hišne potreb-1 Nekega moškega, ki živi na An- ščine iz trdnega materiala, Pra-j sel Rd., (je dražila pipa v kopal- vijo, da bi celo kozarec, iz kate-j niči, ki je puščali. Pipa je bila rega pijemo vodo, ne smel biti iz porcelana. Pa je pipo trdo iz stekla. Razbito steklo je pov- pritisnil, da se je zdrobila. Ste- zrččilo že mnogo škode na tele- klo ga je močno ranilo v roko. snem zdravju, izjavlja naš var- Zdravnik je moral napraviti šest nostni direktor. Sh imajo P v Avstriji P večino P> žš | nov. _ Danes so v ^Vstriji prve splošne; a!lnjih 15 letih. So-' ^Jobili »ri teh volitvah Ite*' Glasom prvih ne-■jW 0(V;il so prejeli iso-i(,;°00 glasov, ljudska »tj^ičani) '311,C30 i" ; l4'«00 glasov. V štetje ne bo po-lk, sti prida več gla-V mste, ne bodo dobi- 1 1Jlandata v parla-Se komunisti za" : CQa'SOve na Štajerskem it; 1 Dunaja> 1 dobili na Duna- | g'asov> dobili so ve-in tudi v Celovcu, v Zgornji Avstri- < °&)'aškem so pa oči- ] ':ij ^toličani večino. ] ^Uo, da so bile vo- ; ^sakeg-a pritiska na 5 popolnoma svobo- 1 patrulje so ho- 1 V'h ulicah, toda niso : >a dela. 'caiT^0-— ' oh reki na ; Nodarja ?'0. j . ,. . s'i(la Ljudje pri po- j A * videli pred enim ■ ii!sv • ^ahoning neke- . psom. Od tega i !\l2ginil toda pes se k, 0(1 vode. šerif zdaj i Telefonska stavka je poravnana v Illinois Chicago. — Unija in Illinois Telephone Co. sta se poravnali, 0 nakar je unija še v soboto po-e, klicala stavkarje nazaj na delo ,1 in v službo. Na stavki je bilo do r. S.700 linijskih članov v telefon- ski postrežbi. i- Na stavko so šli radi odloka a vladnega posredovalnega odbori ra, ki je dovolil telefonskim uslužbencem $4 več na teden, dočim je zahtevala unija $6. Zdaj so se pobotali "a ta način, da dobe $4 na teden več od 9. maja 1945, a $6 ve6dobe ne kasneje kot od 1. feb. 1946 naprej. 1 ' -o- Predlog, da se kaznuje unije za prelom pogodbe j' i. Washington. — Pred poslan-'i - sko zbornico je predlog, da se j ■ - kaznuje delavske "unije, ki prelo-1J mijo pogodbo, v kateri obljubi-jo, da ne bo stavke. Glasom te- a ga predloga izgubi vsaka unija, ( i- ki prelomi pogodbo proti stavki, i- kolektivno pogajanje za eno leto. o Delodajalec bi bil tudi odvezan ' vsakih dolžnosti napram uniji in unija bi bila obvezana za vsako škodo, ki bi jo povzročila taka J stavka. i Ta predlog tudi izloči iz Wag- j i- nerjeve postave točko, ki daje , n vladi pravico zaseči vsako pod- jetje, kjer se vrši stavka in kjer . a ne more priti do sporazuma. ( e -o- j NAM JE TUKAJ DOBRO. ZATO SE , PRI VSAKI PRILIKI SPOMNI- ' _ MO NA BEGUNCE_ : azne vesti od nalih borcev « v službi Strica Sama službe je dobil Afc iz armade Cpl. sin Mr. in Mrs. iz -1018 E. 71. ■ eti onstran mor- S v ^ • Hu J^ovačič, sin Mr. 'M bil^ovačič iz 830 E. ^astno odpuščen r je služil trd le-iii^vje bil v Fran-Nemčiji. Dva sinova družine Mr. in no [rs. Joe K od rich iz 6522 chaefer Ave., sta prišla domov .. častnim odpustom iz armade. pc jSgti. Stanley F. Mezic je biljra službi Strica Sama skoro 3 le-; c i i in od teh 11 mesecev v Fran- kr ji, Angliji in nazadnje v Av-riji. .-Sgt. Joe M. Kodrich Jr.'st: ; služil pa nad 3 leta in od teh'go 1 mesecev na Južnem Pacifi-'ni< ;cil 3 1 AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 26, 1945 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY| NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA; Za Ameriko In Kanado da leto 46.60. Za Cleveland do Doitf. celo leto 17.60. Za Ameriko In Kanado. Dol leta 13.50. Za Cleveland, po polti, pol leta «4.00. Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $3.00. Za Cleveland, po pottl tetrt leta 13.25. Za Cleveland In Euclid, po raznaialcUi: Celo leto MAO. pol leta tSJBO. četrt leta 13.00 Fommema Številka > cent« SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, MUM) per rear. Cleveland, tor nail. VIM per year. VJ. s. and Canada, MM tot • month*. Cleveland, tar nutiL MM for • month«. D. s. and Canada, (3.00 for S month«. Cleveland, by wall, >138 tor S month«. Cleveland and Euclid by Carrier. MJ50 per year; M-M tor • month*. 13.00 for I month*. Single coghm • cent*. Entered ae second-claw matter January 8th, HOT at the Port Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March Ird. 1871. No. 275 Mon., Nov. 26, 1945 Dežela obljub Dva tisoč let pred Kristusom je postala Palestina dežela obljube. Sv. pismo nam pripoveduje, kako je Bog pozval Abrahama, naj zapusti svojo babilonsko domovino. Ko je prišel v deželo Kanaan, sedanjo* Palestino, mu je Bog obljubil, da bo dal to deželo njegovim potomcem. Po izhodu iz Egipta in po štiridesetletnem potikanju po puščavi je Mozes res pripeljal Izraelce do obljubljene dežele, Jozve pa potem vanjo, Pa so Judje kasneje izgubili to deželo. Po razdejanju Jeruzalema so se razkropili po širnem svetu. Kmalu bo dvatisoč' let od takrat. Toda to ljudstvo} se kljub temu, da je bilo pomešano z drugimi narodi, ni izgubilo. Kljub preganjanjem računajo, da jih je do 16 milijonov po širnem svetu kot priča, da so bili nekdaj izvoljeno ljudstvo. Obljubljena dežela je spet postala dežela obljub, obljub modernih državnikov. Med zadnjo svetovno vojno je leta 1S17 angleški minister Balfour v imenu angleške vlade obljubil, da bo Anglija delala na to, da postane ta dežela spet domovina Judov, v kolikor seveda to ne postane krivično za druge. Balfour je odletel, obljuba, zelo neprijetna obljuba, je pa ostala. Anglija je prevzela po sklepu miru po zadnji vojni mandat v Palestini. To je dvigalo njen prestiž, nalagalo pa težko breme in odgovornost. Angleži so deželo v ' veliki meri modernizirali. Krasne ceste vežejo danes vse kraje in avto je pregnal osle in kamele. Veliko je to stalo, toda zadovoljilo ni nikogar. Judje so zahtevali v smislu Bal-fourjeve obljube neomejen vstop v deželo in svobodno naselitev. Angleži pa so vedeli, kako to boli in draži Arabce, ki so danes v deželi večinsko prebivalstvo. Pri Arabcih Anglež nikakor noče priti v slabo luč. Ta narod je ob vsej pre-važni poti iz Anglije na Daljni Vzhod. Od Gibraltarja do Sueza so arabski rodovi, pa do Adena ob koncu Rdečega morja. In tam v Indiji in Malaji so mohamedanci, ki gledajo na Jeruzalem kot na drugo sveto mesto mohamedanske-ga sveta. Zato je politika Angležev v Palestini skušala ustreči malo Judom, malo Arabcem. Zadovoljila ni nikogar in uspeh je bil, da so se ponavljali neprestani spopadi med enimi in drugimi. Mogočne policijske postaje stoje kot trdnjave po vsej deželi in pričajo, da tu živita dva naroda, ki drug drugemu ne zaupata. Prišla je nova vojska. Da drže Arabce na svoji strani, so Angleži 1. 1939 s tako imenovanim "belim papirjem" ukinili nadaljne doseljevanje Judov v Palestino. To je seveda razburi'o judovstvo vsega sveta. Temu belemu papirju so napovedali boj, napovedali pa obenem boj za samostojno judovsko državo. Tako je-prišlo, da je med vojsko postala obljubljena dežela spet dežela obljub. Naši čitatelji se spominjajo, da sta lansko leto pri predsedniških volitvah v Ameriki obe stranki, demokratje in republikanci, obljubljali v svojih program-nih točkah, da bosta delali na to, da postane Palestina spet judovska domovina. Šlo za judovske glasove. Ameriški politiki so obljubljali nekaj, kar ni njihovo. In v volivni dobi so obljube tako poceni! Vojska se je končala in Judje nestrpno čakajo, da zavladajo v Palestini.' Dvignili so ves svet, da jim pomaga v smislu danih obljub. Kot prvo zahtevajo, da se dovoli naselitev 100,000 Judov iz Nemčije in Avstrije. Za te mislijo, da se vsem tojiko smilijo, da ne bi bilo težave. Potem pa se-ATeda hočejo, da Angleži ukinejo "beli papir" in drže ,Bal-fourjevo obljubo brez ozira na Arabce. Angleži pa vedo, da so jim Arabci bolj potrebni kot Judje. Zato hočejo dovoliti le prihod 1,500-2,000 Judov na mesec. Zunanji minister nove angleške vlade Bevin pa bi skrb za Palestino rad obesil še drugim. Predlaga najprej komisijo, ki naj bi vse preiskala, potem pa hoče, da palestinsko vprašanje rešuje nova Organizacija združenih narodov. Judje vedo, da pomeni komisija — zavlačevanje. Nc zanesejo se tudi preveč na Organizacijo združenih narodov. Zato sedaj vpijejo na vse grlo. Zato berete sedaj vsaki dan o judovskih zahtevah. Predsednik Truman se čuti Vezanega po sklepih demokratske stranke pri zadnjih volitvah, zato je posredoval pri angleški vladi, da bi dovolila onim 100,000 Judom naselitev v Palestini. Angleži pa niso Trumanu ustregli, ampak rekli, naj Amerika sodeluje v komisiji, ki smo jo zgoraj omenili in ki naj dožene, kaj je v tem vprašanju prav in kaj ne. Tako je Truman po nepotrebnem in iz strahu pred Judi obsodil Ameriko v neprijetno reševanje palestinskega vprašanja. Nji pa ustregel Judom, ki hočejo večjo pomoč Amerike v smislu obljub prvakov ameriških političnih strank. Zato smo doživeli, da je po Washingtonu marširalo proti Beli hiši 600 judovskih rabincev, da izsilijo večjo pomoč Amerike pri ustvaritvi judovske domovine. Judje se sicer na zunaj nekoliko ločijo. Zmernejši govore samo o judovski domovini v sveti deželi, drugi — zioni-sti — pa hočejo pravo judovsko državo, kjer bi vladali neomejeno po svojih judovskid postavah, kjer bi gojili svoj pozabljeni judovski jezik, svojo kulturo in umetnost. Kljub tej državi pa bi hoteli ostati po večini vseeno tam, kjer se jim dobro godi, pravi državljani in ne tujci. Ker ni velikega. razločka, če se govori o judovski domovini ali o judovski državi, zato tudi ne vidimo posebnega razločka med zahtevami zmernih in šovinističnih Judov. Danes vidimo, da mar- širajo skupaj. Vidimo žalibog tudi to, da obvladujejo v ogromni meri mišljenje poprečnega Amerikanca. Kako je z upravičenostjo teh judovskih zahtev? Najprej si moramo biti na jasnem, da je zahteva, naj se onih 100,000 Judov takoj dopusti v Palestino, samo spreten manever. Ti Judje so pač bili preganjani od Nemcev, niso pa danes več. Nemec je na tleh in zavezniki so menda toliko močni, da jih varujejo pred kako nemško jezo. Te Jude hoče zionistična organizacija spraviti v Palestino, da ojači svojo pozicijo proti večinskim Arabcem. Ko bo doseženo to, bodo šli naprej. Drugi korak, mislijo, da bo lažji kot prvi in tudi večji. Toda glavno vprašanje je vprašanje pravičnosti. Ali je judovska zahteva po judovski državi v Palestini upravičena? Mi mislimo, da po nobeni obljubi ne. Dva tisoč let bo kmalu, odkar so drugi narodi v Palestini. Ali bi bilo pravično sedaj tem vzeti deželo in jo dati Judom? Po kaki postavi bi moglo biti prav, da se vzame arabskemu kmetiču zemlja, četudi jo Jud plača, pa se mu reče, naj gre s trebuhom za kruhom, ker bo odslej tu Jud sedel? Nam se zdi naravno, da se Arabci taki razlastitvi upirajo. Arabci se živo zavedajo, da so izgubljeni, če dobe Judje v deželi večino. Če je večina prebivalstva proti priselitvi tujcev, kdo ima pravico, da dela proti tej ljudski volji! In to danes, ko se toliko govori o samoodločbi narodov. Nekateri pač pravijo, naj se pusti Jude v deželo, čeprav je gosto naseljena. Judje da si bodo že znali pomagati, ne da bi bilo treba Arabce preganjati. Taki kažejo na novo mesto Ji}dov poleg Jafe, na Tel Aviv. Tu so Judje ustvarili moderno industrijsko mesto z vsem komfortom. Taki pripovedujejo, kako so Judje znali s svojo tehniko dvigniti produktivnost dežele, pa mislijo, da bi mogli Judje prinesti velik napredek v zaostalo pokrajino. Nekaj je na. tem, da so Judje spretni in vztrajni pri izvršitvi svojih načrtov. Toda vedno je tu vprašanje, kdo ima pravico vsiliti kaki deželi tuje naseljence. Kako bi Ame-i ikanci protestirali, da bi jim kdo vsilil tuje naseljence proti njihovi volji! Enaka pravica za vse. V tem je jedro vprašanja. Nihče nima pravice delati obljub v škodo koga drugega. Vsak sme obljubiti samo, kar je njegovo. Zato mislimo, da je bilo nespametno, ko se je.dala Amerika vpreči, da v toliki meri pomaga vleči judovski voz. Zato tudi mislimo, da je le pravično, če bo ostala Palestina za Jude samo dežela — obljub. Odpri srce, odpri roke. . . Kratka, pa zelo vredna zgod- na enem očesu pri neki eksplo-bica, da jo prebereš. Bral sem ziji v domači kuhinji. Tudi na jo v novemberskem "The Reader Digest." Bilo je v neki newyorski bolnišnici. Zdravnik je nadzoroval porod, ki je bil težak. Zunaj je čakal mladi oče, da bi ga poklicali, naj pride pogledat otroka in seveda mater. Težko je čakal, dolgo je čakal. Končno pride zdravnik ven in v zadregi počasi izreče težke besede: "Moram vam povedati, da je dete sicer prišlo na sveti živo, ampak je prav kmalu umrlo. Prav žal mi je. . ." Mladi oče se je zamislil in zdravnik je že mislil iti po svojih opravkih, tedaj je mladi mož stopil za njim. "Doktor, ravno sem bral, da ae lahko oči mrtvih vporabijo za to, da Se slepim vrne vid. Ce mislite, da oči mojega mrtvega dedeta lahko uporabite, vzemite jih, predno ga pokopljejo." * * * Zdravnik je bil vesel. Prinesel je neke papirje in mladi oče je -podpisal kontrakt. Mrtvemu otročiču so posneli z oči tisto prosojno kožico, ki pri vsakem zdravem človeku pokriva punčico in propušča svetlobo, kakor steklo na žepni uri. Če se ta kožica na očesu pokvari, človek navadno oslepi. Zdravniki so pa odkrili, da se da pokvarjeni del tiste kožice izrezati in nadomestiti z e-nakim kosom, rekel bi z enako zaplato od kakega zdravega o-česa. Tudi mrliči imajo dostikrat zdrave oči in se jim taka zaplata lahko vzame. Treba je pa Za tako operacijo dovoljenja, ki ga je dotični dal, ko je bil še živ. Za otroke pa lahko dajo tako dovoljenje starši. * * ♦ Oni zdravnik v New Yorku je torej vzel mrtvemu otroku oči in jih poslal v zalogo k Rdečemu križu. Naslednji dan je šlo vsako očesce mrtvega otroka v drugo bolnišnico. V eni je ležal delavec, Oče številne družine, ki je bil na eno oko slep. Zdravniki so izvršili operacijo, vsili v bolno oko zaplato iz otrokovega očesa in mož je kmalu spregledal, kakor da bi ne bil nikoli slep. V drugi bolnišnici je ležala mlada mati, ki je zgubila vid njenem očesu so napravili operacijo in žena je spet spregledala. Vedno bolj čudovite reči odkriva današnja znanost. -f. * * Kaj pa ima svet od tega, da se kak otrok rodi, malo zajoka, malo zadiha, pa umrje? Komu koristi tako človekovo rojstvo? Ni dvoma, da je že na tisoče očetov in mater stalo pred tako uganko, pa si niso znali dati odgovora. iTudi drugi ljudje, ki niso bili naravnost prizadeti, so si od časa do časa stavili taka vprašanja, pa si niso znali dati odgovora. Tisti delavec, oče številne družine, pa gotovo ni našel v rojstvu in tako zgodnji smrti onega deteta nobene nerazrešljive uganke. Dovolj mu je bilo, da mu je dete pomagalo k zdravju bolnega očesa. Tudi tista mlada mati se ni ukvarjala z mislijo, čemu se je otrok rodil in brž potem umrl. Zanjo je imelo vse to toliko pomena kot zdravje in novo življenje. Tudi oče in mati umrlega o-troka sta vedela, da otrokovo rojstvo in smrt nista bila brez pomena za svet. * * * Čudne reči se godijo s človekovimi telesnimi očmi! Čudne reči se godijo tudi ž človekovimi duševnimi očmi. So na svetu dogodki, ki jih človek hitro spozna pri pravem koncu, kakor -bi jih videl na lastne o-či. Pa jih v resnici ne vidi? samo spoznava jih s svojim zdravim razumom. Drug pa take dogodke čisto drugače presoja in pravi, da ne more gledati nanje tako, kot gledajo drugi. Zdi se mu, da ne vidi tistega, kar vidijo drugi. Ali je slep, ali mu duševne oči že po naravi stvar čisto drugače kažejo? * * * Vzemimo naše begunce, brezdomce, izgnance. Ti in jaz jih smatrava za nesrečnike, ki trpijo več, kot bi stroga pravičnost mogla zahtevati zaradi njihove morebitne krivde. Ker tako misliva, namreč ti in jaz, i-mava z njimi sočutje in jirtf po svojih močeh skušava hiteti na pomoč. Tvoj ali moj sosed, morebiti tudi tvoja ali moja soseda, gledata na begunce in izgnance z drugačnimi duševnimi očmi. — Saj veš, kaj mislim. Saj sta tudi že vidva, bralec in bralka, slišala vzklike na račun onih nesrečniwov: "Izdajalce vse pobiti kot stekle pse. . ." * » ♦ Kdor tako vzklika, njega vodi strast. Ne glede na dogodke v naši stari domovini z jasnim duševnim pogledom. Ne ogleduje jih s prostimi in nezastr-timi duševnimi očmi. Nataknil si je neka čudna očala, ki kažejo na vse dogodke v zelo zatemnjenih in zveriženih slikah. Tista očala se imenujejo — strast. Res je, ne vzklikajo vsi tako, kot je zgoraj zapisano, morda samo to pravijo, da za begunce nič! In če za begunce nič, potem seveda tudi za Ligo Katoliških Slovencev nič! Še tebi zamerijo, če vidijo, da kaj daš. Pri takih morda ni strast, ki jih vodi. Morda je samo predsodek. Morda je nepoučenost. Morda je le vpliv glasne in vsiljive propagande. » * * Ti. dobri bralec, in ti, blaga bralka, bi rada pripomogla k temu, da bi se takim ljudem pozdravile duševne oči. Prav! Toda, kaj moreta v tej zadevi narediti? Posnemaj ta vzgled onega o četa v New Yorku. Daroval je, kar je mogel. Daroval je, ker ga je njegovo dobro srce nagibalo k temu. Najbolje boste pripomogli k ozdravljenju duševnih oči pri drugih, če boste svetili z dobrim vzgledom. Nič boljšega vzgleda v te.j reči ne morete dati, kot če krepko podprete blagajno Lige Katoliških Slovencev. Vaše dobro srce bo pripomoglo k temu, da bodo drugi spoznali, da nimajo nobenega uspeha, a-ko nesrečne begunce obkladajo z — izdajalci. Zaplot. Naš bivši raznašalec se je oglasil Ludvik J. Smrdel, naš bivši pridni raznašalec in sedaj z a-merišiko armado v Nemčiji, piše: "V našem stanu se je oglasil nek Srb, ki pa dobro govori slo vensko. Tri leta se je boril v Jugoslaviji pod generalom Mi hajlovičem, potem so ga pa u jeli Nemci ter odpeljali v tabo rišče Dachau, kjer je prebil sedem mesecev. Doma v Jugoslaviji je izgubil vse svojce in prihodnji mesec odpotuje v Ze-dinjene države. Mislim, da i-raa omoženo sestro v Detroitu in bo tam živel. Prav fin dečko je. Kolikor nam je znano tukaj, so v Jugoslaviji po ogromni večini za Mihajlcviča. Saj on je pa tudi za Zedinjene države, ker je pravi d'emokrat, dočim podpirajo Tita Rusi, ki ima.jo še vedno svoje čete v Jugoslaviji, zato tudi narod ne more iz-pregevoriti kakor bi rad. Toliko moremo mi tukaj presoditi iz raznih poročil. Izročite najlepše pozdrave vsem mojim znancem po mojem starem Clevelandu. Vaš Pvt. Lud. J. Smrdel. -o-— Kip boginje Ariadne V Vatikanskem muzeju se nahaja marmornat kip speče boginje Ariadne, ki je pravo umetniško delo, to je namreč edini kip na svetu izdelan tako natančno, da je videti na njem celo očesne trepalnice. V naših mestih se prodaja distilirano pitno vodo 5galon-ske steklenice po 25c, v Texasu pa stane sodček surovega petroleja (42 gal.) okrog $1.00; leta 1934 je bila cena istega samo 10 centov; torej je voda dražja nego surovo olje. Naši begunci Spodaj prinašamo imena beguncev, ki so bežali pred komunističnim terorjem iz svoje domovine. Vsi ti se nahajajo sedaj na Koroškem. Navajamo kraj, odkoder so doma, ime in priimek ter leto rojstva. Dolenjci iia Koroškem (Nadaljevanje) Iz VEL. LAŠČ in bližnje okolice so sledeči: Marjan Marija, 1921 Marjan Marija, 1897 Marjetic Cita, 1925 Marolt Ana, 1925 Marolt Ana, 1924 Marolt Ana, 1929 Marolt Anton, 1925 Marolt Anton, 1928 Marolt Anton, 1898 Marolt Franc, 1901 Marolt Franc, 1901 Marolt Janez, 1928 Marolt Janez, 1884 Marolt Josipina, 1926 Marolt Jože, 1926 Marolt Jožefa, 1924 Marolt Kristina, 1923 Marolt Marija, 1925'' Marolt Marija, 1921 Marolt Rudolf, 1903 Marolt Terezija, 1916 Mastnik Roza, 1903 Mavc Albert, 1929 Mavc Frančiška, 1900 Mavc Ida, 1931 Mavc Srečko, 1931 Maver Angela, 1905 Maver Jonida, 1927 Maver Jože, 1944 Maver Matija, 1901 Maver Štefanija, 1929 Mestek Antoi), 1912 Miklič Franc, 1916 Modic Anton, 1929 Modic Franc, 1904 Modic Janez, 1908 Modic Jože, 1904 Mohar Jože, 1919 Oblak Alojzij, 1931 Oblak Anton, 1889 Oblak Anton, 1928 Oblak Bogomir, 1939 Oblak Franc, 1913 Oblak Franc, 1932 Oblak Jernej, 1904 Oblak Jernej, 1919 Oblak Kristina, 1934 Oblak Marija, 1899 Oblak Marija, 1926. Oblak Viktor, 1936 Ogrinc Jože, 1892 Ogrinc Matija, 1907 Oražem Ivan, 1903 Oražem Marija, 1928 Oražem Rudolf, 1905 Peček Ana, 1924 Peček Frančiška, 1930 Peček Jože, 1890 Peček Marija, 1928 Petek Terezija, 1924 Petek Terezija, 1896 Petek Vekoslava, 1924 Petelin Alojzij, 1926 Peterlin Alojzij, 1921 Peterlin Angela, 1916 Peterlin Marija, 1910 Peterlin Štefka, 1943 Petrič Anton, 1929 Petrič Franc, 1923 Petrič Frančiška, 1919 Petrič Marija, 1909 Pikolnik Franc, 1910 Pire Jože, 1913 Pole Franc, 1904 Pole Matija, 1899 Pobernost Anica, 1929 Pobernost Jože, 1931 Pobernost Marija, 1904 Pod logar Jože, 1904 Prijatelj Ivan, 1930 x Prijatelj Jože, 1905 Prijatelj Jože, 1897 Purkart Antonija, 1923 Pur kart Ema, 1922 Purkart Franc, 1897 Purkart Ivan, 1929 Purkart Jakob, 1877 Purkart Jože, 1873 Purkart Justina, 1920 Purkart Milan, 1929 Purkart Terezija, 1879 Puželj Leopold, 1909 Renta Janez, 1896 Rigler Alojz, 1928 Rigler Janez, 1900 Rigler Ivan, 1928 Rigler Jože, 1901 Roje Franc, 1892 Ruparčič Janez, 1903 Stare Alojzij, 1923 Stare Franc, 1921 . šega Stanko, 1929 (Dalje prihodnjič.) le verjametesffij Danes bom govoril o ' receptu. Fantje, ki gae prečitali, zahtevajte sV°J. ne pravice in ukažite ski tvari tam pri popravi rihto po mojem ^ Se reče, saj nekatere ne J ba siliti, nekatere pa da rekle, kaj se ve: v trm pripravi se! Saj si ze ^ tako motovilast, pa tei ]; takim pasem. Kakop**' ni^' ikoli Ton1 vetu- vim pa, da ne bo m ko jo bo. Jevnikova darila po mojem nas je me rada uboga, čepr3^ nje čase nekam hudo oni dan, ko je zar0p,°mv našo Micko in Franceta cu, mene niti v nw tam za plankami lih hzi i. ■da ''»jo, ■h lisel v* tak0 čakam kakšne got :ll a»t ., v Ifl, Pri Eisenhardtovih ^ tudi že kar vidim ta^0 . Moi N [ii i N K v :>d --------------p prifflp mizi, čim jo bo Tone f|8vj gruntal. Pri Gradiš^ rainu že kar vidim Franceta, kako se oN f Kuharjevih na Addi*0^ tudi na mizi in kaj ^ bo rekel France: g Jakata povabi na rP^ prej on pokusi, kar J^ Če njemu ne bo , bom pa še jaz zajel- šlo v mnogih hišah P meriko in Kanadi to kolonoi in tistega ^ njo martra. No, W', pečlarjev je pa ^ vprašanja, da se bo tem receptu. Ste1 neza iz Kozarišč že . kako meša >po P1®. ^ mar kastroli in sle"' kolone od besede do1 ^ Waterloo Rd., bo te kj«r enkrat ta recept 111 ^ i tako dišalo, da seb0^ mobilčki nalezli žl1'■;)) nja in šli kar po Jim bo rekel U^k'- • slišim: "Urška, Pa ,)t,j, U po Jakatovem rece^o tako hvali. Če n®^ mu bom pa rihto poveznil za komat' Samo na to epo*'1^ ne bila katera t£lI<°tojiti da ne bi v. svoj i ^ v fl*. tančnosti, zamešala med zos. še kot denar, mora^^ nehati, pa naj Pja i'1 K 1 ica še tako za. - ^fra S ga. da c "spet ni t>] S in ti"! :ajtengah, k<> ^ bodo enkrat »ite u* ti- dne ;ad„J do' bem nekega ki bo od prve te-samo "Če ve«®' ne," kakor to fov Jože. Tore^j^ zrite recepta v ni. ' AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 26, W45 Pisana mati » 'iDiti zdaj Ne j četa. V tem "katerem je sanjala, da . mož njene Tonice, ji ®stal nov sovražnik. Ce ■ (fes SPISAL J. F. MALOGRAJSKI ,r'Ca skoči pokonci in ho- Bilo je treba zdaj na kaj drugega misliti nego na to, kdo je zažgal. Kajti bila je velika nevarnost, da se ogenj razširi tudi na druga poslopja. Utrinki so padali na vse strani. Vendar je bilo upati, da se večja nevarnost odvrne, dokler je bila tišina in se je plamen dvigal naravnost proti nebu. Toda nenadoma je potegnila sapa od juga proti severu. Na večer se je rad pojavil veter in tudi no- ia? V)del, kako se bo za-Nepopisno je, kar ."o v tistem hipu v nje-rj'.y njeni glavi. Strah , Znijo jo je gnal v nov Ako bi bila v stanu, bi Vo oba otroka vrgla v Pov, lia »jo. POROČILO IZ OKOLICE ŽUŽEMBERKA ne bi mogla pričati Da bi si nakopala s coj ni izostal. Izpočetka je sa- Je »i nihče poslušal. Fo&w,' OPOMIN VINICE SMRTI NAŠE-V,®NEGA IN NIKDAR ^enega soproga o* OČETA .st Kofol F fe h ■le , poklical k sebi S Novembra 1942. Srobu že počivaš, A ljubljeni oče, i* Plft^^u. blaga dtiša CtetT" Je Pri srcu, JI » V&ed nami ni. večno srečo vživaj. h ujfe) kazen, na to ni mo dahnilo, a potem je zavrih je pobesnela po- šalo po drevju. Zubelj se za-'ft več ni razločevala,1 suče in nagne proti Mlakarje-• °oro, kaj slabo zanjo, .vi strani in preden bi bil kdo L..7e so jo bili že obko-' pričakoval, začne goretd streha rigali Ne j četa in A-j Mlakarjevega kozolca. Zdaj, ko J je pihalo, je imel ogenj le še 'Ca pa je zdaj še bolj l hujšo moč in plamen je použi-, pila je kar je mog- ; val tem hitreje, kar je dosegel, da je zažgala i ker je bilo vsled dolgotrajne . Toda v splošni vročine vse tako suho. S kozolca preskoči ogenj na Mlakarjev skedenj, odtod na hleve in hišo. V nekoliko minutah so bila vsa Mlakarjeva poslopja v plamenih. Med gasilci je nastal vsled tega velik nered. Eni so silili še proti Korenovemu skednju, drugi so z glasnim krikom opozarjali na to, da je nevarnost pri Mlakarju zdaj večja, zlasti ker se je bilo bati, da se ne razširi ogenj od tu še naprej čez vas. Nekdo nasvetuje, da naj bi se Korenov skedenj, pri katerem se itak ni dalo nič več rešiti, izpodžagal in ■ izpodnesel. To je bila pametna misel, ki se ji ni nihče upiral, najmanj Koren sam. Sekire so zapele in ko so te storile svojo dolžnost, so zasadili kavelj ne v razmajano tramovje. Ni trajalo dolo in ves skedenj je bil na kupu. Sedaj ni bilo tu več težko gasiti. Zadostovalo je, da so do-jnašale ženske v škafih vodo ter ! polivale tleče tramovje. Moški [z brizgalnami pa so hiteli Mlakarjevemu domovju na pomoč. Ali tudi tukaj se ni dalo več closti storiti. Koren, ki je videl svojo hišo v nevarnosti, je skušal zdaj pri Mlakarju rešiti, kar bi se dalo. Sam je izpustil živino iz hleva in sam je nosil pohištvo iz hiše in kar se je sploh odnesti dalo. Pri tem je še druge izpodbujal ter jim dajal navodila, kaj naj store, da se škoda kolikor mogoče omeji. Da poslopij, kolikor jih je dosegel plamen, pri tej suši ne bo mogoče rešiti, je izprevidel Koren in so izprevideli tudi drugi gasilci z njim. Kazalo ni torej drugega, kot izprazniti po možnosti hišo in kaščo, vse o-stalo pa prepustiti požrešnemu plamenu ter se mu postaviti on-di v bran, kamor še ni bila segla njegova meč. Že so hoteli prepeljati brizgalno k drugi hiši, ki je bila najbolj v nevarnosti, ko se začuje izpod Mlakarjeve strehe obupen, pretresljiv klic. Vse se prestraši in ostrmi. "Kaj je to? Kdo kliče?" iz-prašujejo drug drugega. Toda nihče ni vedel pojasnila. "Glas je toil nenavaden, neznanski, zato ga ni nihče spoznal. "Ali ni bil to otročji glas?" pripomni nekdo. "Pomagajte!" se začuje iz-nova in čutilo se je, da prihaja glas človeku iz srca, ki mu gre za življenje. "Tonica je," se oglasi Nejče, ki je bil vedno v največji gneči. "Boste videli, da je Tonica!" Videl jo je večkrat gledati skozi okno podstrešne sobice. In tudi še tisto popoldne jo je bil opazil gori. Dekletce je šlo takoj po kosilu pod streho. Brigal se ni nihče zanjo, in tako je brskala nekaj časa po navlaki, potem pa jo je vsled vročine premagal spanec. Spala je celo popoldne in prebudila se je šele, ko je prasketal ogenj okoli nje in je bilo že polno dima v sobi. soproea; '^E iV-Rd in JOHN, sinovi; tfOFFERT, hči. 0 (Nadaljevanje iz 1. strani). bil nekak popis prebivalstva in ukazano je bilo, da ste mora vsakdo javiti v domačem kraju. Moj mož se je podal domov. Po zanesljivih poročilih so ga najprej pretepli, potem pa zaprli z grožnjo, da bo drugi dan obešen. Jaz sem moža "spremljala do gozdička nad Žužemberkom. Sama sem slišala, kako so nanj partizani vpili, da ga treba ubiti in da morajo najti tudi mene. Kako so potem moža mučili ne vem, toda ljudje so mi povedali, da je mrtev. Sin 24 letni Tone in hči Nada sta se od 8. maja dalje skrivala v, okolici žužemberka. S tema dvema sem šla potem na Sela pri Žužemberku. Najmlajšo hčer Anico pa sem pustila pri sorodnikih na Malem vrhu,, ki so mi obljubili, da jo ne bodo izdali partizanskim tolpam. Po hostah okoli Sel smo se skrivali do 27. julija, potem pa smo sklenili, da se skušamo prebiti do Angležev pri Gorici. Hodili smo po večini ponoči po gozdovih. Blizu, št. Jošta nad Vrhniko smo bili napadeni. Vse so nam partizani pobrali, vendar smo jim na zadnje ušli. V sosednji vasi so nam pravili, da ni v št. Joštu nobenega domačina več. Tam da je samo partizanska posadka. Z nami je hodil še neki Ljubljančan. Z mojim sinom sta bila v partizanskih čepicah, zato smo še dosti dobro hodili do bližine Gorice. Pred Gorico smo bili spet v nevarnosti. Ljubljančan in moj sin sta šla naprej, da vidita kako je, pa ju je napadla partizanska patrulj a. Tej sta sicer ušla, toda kasneje sta bila zopet napadena. Moj sin je bil ujet, Ljubljančan pa je ranjen ušel. Kaj se je zgodilo kasneje z mojim sinom, ne vem. Prišli smo v Gorico, potem v Trst in od tam so nas poslali v Monigo, kamor smo dospeli 21. avgusta. Med Žužemberkom in Novim mestom vladajo strahotne razmere. Ljudje so obupani. Dobro je samo tistim maloštevilnim, ki so potegnili s titovci. Govorili so, da je spet mir in marsikdo, ki se je skrival, se je vrnil domov. Toda vsakega so preganjali. Pravili so, da so jih poslali na prisilno delo v Kočevje, ženske so šle tja, pa ni nobena nikogar dobila. Teror je neznosen tudi za tiste, ki so ostali na svojih mestih. Za vsako malenkost je obsodba na 'prisilno delo. Lukatova iz Malega vrha je šla brez dovoljenja v Novo mesto, pa so jo za to obsodili na tri leta prisilnega dela. Ivanka Strumbelj je šla iz Srednjega Lipovca v Novo mesto in je dobila 12 let ječe. Njeno sestrično Marijo Strumbelj pa so radi podobne stvari ubili. Invalid iz prejšne vojne ičiarniček iz žužemberka je obsojen na pet let in na izgubo premoženja, župnika Petriča so odpeljali 14. maja v Novo mesto in še isti dan ubili. Ista Ujsoda je doletela dva dni kasneje njegovega kaplana žuna. Zupan Kastelic iz Sel je obsojen na smrt. V kočevske hribe so odpeljali župnika Hrovata, rojenega v žužemberku in ga tam po daljšem mučenju ubili. Prav tako sina bivšega župana v Žužemberku Pepeta Lavriča. V proslavo tega dejanja so priredili poseben miting z godbo in plesom. Za to priliko so izropali tri kmetije v okolici, da so imeli dovolj vina in jedi. Duhovnika Kovačiča so tudi ubili. On je vodil kmečko pisarno v Novem mestu. Vsa okolica je brez dušnih par tir je v. Edino stari dekan Gnidovec je ostal. Ne more pa stanovati v župnišču. Med titovci je tudi mnogo tujcev. Po kmetijah ropajo kot so preje, ko še niso bili redna vojska. Radija ljudje sploh ne smejo imeti, da ne bi zvedeli, kaj se godi po svetu. Navedla sem samo nekaj primerov krutostwn..terorizma. Mogla pa bi našteti teh stvari zelo veliko. 1945 NOV KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV v^O SPOMIN !« M prerane SMRTI fch^ABNE SOPROGE, *N SESTRE Pirnat V%i iK ■ stisnila svoje oči , L Vcmbra 1944. Fi >X. i te /', t^0- spavaj sladko, b" V^I m zemljo, J vživa P blaženo. !ije, kN: " V ^ ^Tl in SESTRE DECEMBER BI. — Silvestrov večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. 31. — Skupna društva fare sv. Lpvrenca zabavni večer v SND na 80. cesti. 1946 JANUAR 6. — St. Joseph Cadets št. 169 KSKJ ples v SDD na Waterloo Rd. 13. _ "Victory Banquet" priredi fara sv. Nikolaja za vrniv-še se fante in dekleta iz arma- de. Banket in potem ples se vr- ši v farni dvorani. 20.—praznovanje 10 letnice obstoja pevskega zbora Slovan v SDD na Recher Ave. 19. — Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ ples v avdito- riju SND na St.. Clair Ave. 26. St. Vitus Boosters št. 25 KSKJ plesna veselica v avdi-toriu SN Dna St. Clair Ave. Hubbardske novice Letošnje leto je bilo precej poredno. Najprej je slana uničevala, potem je dež nalival dan na dan. Tako, da je bilo za tiste, ki se pečajo s farmar-stvom. precej od muh. Krompir je mnogim že kar v zemlji segnil in zopet drugim pa potem, ko so ga že d j ali v klet. Pa vendar lačni ne bomo, kajti če ne Zraste v enem kraju, zraste pa v drugem in če ima človek denar si lahko kupi. Za zimo sem se precej dobro pripravil s tem, da so naši postavili ograjo krog in krog hiše, da bo vsaj malo držalo sneg proč. To je edina priprava in ko bi še trta obrodila, bi ga bil stisnil en par sodčkov, pa bi bilo1 vse O. K., tako pa vem že kar naprej, da bo vso zimo samo jamer. Edino dober pridelek sem i-mel v tem, da sem' pridelal veliko rož oziroma gomoljk tako zvanih "kana's" cvetlic. Saj so pa tudi te vrste cvetlice najbolj imenitne. Vidite jih skoro po vseh lepših parkihr krog javnih poslopij, posebno še pri bolj premožnih. Moje rože so krasile skoro ves Lake okraj, to se reče tiste, ki sem jih vzgojil. Je pa s tem tudi precej napornega dela in človek mora i-meti tudi primerno in nalašč za to pripravljeno shrambo, da prezimijo. Saj imam že precej naročil za prihodnjo pomlad. Mrs. Jevnik je prva na listi in pa Barbertončan. Tema dvema prav gotovo ne bodo odšle. Ped streho sem spravil že 50 mernikov (bušljev) teh rož, pa .jih imam še precej za izko'i navadnem hrbto-V. /AflHH kolu. Samo porabit« \JKSfJ en Johnuonov BACK JvTrri PLAKTKR ravno na bolečem pro.ttoiu. To je milo zdravilo In prijetno GRK J K vaš hrbet, povzdigne krvni tok, prežene nakopičenje, olajša bolečino. C.orko flanelasto ogrinjalo ježi • fjrorkoto in odganja mraz—daje stalno pomoč—vpliva prijetno! Zahtevajte PRISTNO, kar izdeluje JOHNSON & Johnson. V vaSi nnjbjliji lekarni. Vse ljudstvo je utihnilo in najstarejši žrec je pričel govoriti. "Čas, za katerega smo prosili svoje bogove noč in dan, je prišel. Dan osvete se bliža. . . Kaj nam pomaga, da smo prepodili sosede Nemce, med nami so se vgnezdili Danci, potomci onih, ki so nekdaj zažgali in porušili tukajšnje svetišče, ki so preganjali Svantovita. da je težko povedati. Ali slišite, vi svobodni sinovi bodrski ? Eno suženjstvo je končano, pričenja se drugo, hujše. Danci so bili našim očetom, dedom, prade-dom in davnim prednikom vampirji, nam samim so volkodlaki. In kamorkoli pogledate, povsod postavljajo križ. Vi Svobodni bodrski sinovi molčite, vi samo povešate glave, vi pred tem križem tudi molite. . . In vsega tega je kriv oni črni mož. Mera jeze vaših bogov je polna, ne pustite, da bi se ti njeni valovi razlili kakor morje po rodnem kraju, da bi na veke odvrnili od vas svoje obličje. . . Ne dopustite tega, sinovi bodrski. Danskega jarma se moramo otresti. Postavite na ognjišče zopet stare bogove!" Med ljudstvom je bilo tu in tam slišati uporne glasove. Najstarejši žrec je stopil eno stopnico višje, dal z roko znamenje, beli konj je zarezgetal, da je odmevalo od razrušenih, z mahom preraslih zidov. "Tedaj, pojdite že. ve hčere — ve sramežljive device, obnovite starim bogovom svojo obljubo. Pristopi tudi ti, mlada žena, ki si spoznala svojo pregreho in prihajaš, da jo popraviš. Naj sliši iz tvojih ust vse ljudstvo, da hočejo Danci iz tvoje domovine napraviti suženjski kraj, kateremu ne bo enakega niti med sosedi Nemci. Ti si žena kneza, katerega je postavil na bodrsko zemljo kralj Valdemar. Sama odpri vsemu narodu oči, naj sliši tvoj glas." Ljudstvo se je pričelo gibati kakor valovje morja. Nikdo bi se ne bil nadejal, da bi bila tu sama Jitrencova soproga. Možje, ki so že hoteli proti najstarejšemu žrecu povzdigniti svoj glas, so tesneje stisnili ustnice, da bi jim ne ušla niti besedica. belak in hčere, Mr. Louis Tomsich, Mr. in M*" • tihar, Mr. in Mrs. Frank Grebene, Mrs. Mary genfus, Mr. in Mrs. John Setina, Miss Mary Peter Blaskovic in družina, Mr. in Mrs. Kl»n , , jj Mr. in Mrs, Anton Kastelic, Mrs. Jarecki m na, Mr. in Mrs. Bartel, Mr. Frank Lenarčič, M> Mrs. Kosic in družina, Mrs. Josephine Paik, Mrs. Walter Klopotowski, Mr. in.Mrs. Joseph^ tulis, Mr. in Mrs. Larry Kasting, Mr. in Mrs. Dolinar, Mr. in Mrs. Jack Tuttin, Mrs. Kacnik, j Jennie Gasser, Mr. Joseph Somrak, Mr. Anton sin, Mr. Louis Potočnik, Mr. in Mrs. John PeC Al Mr. in Mrs. Louis Cimperman, Mr. in Mrs. ** Luzar, Mr. in Mrs. A. Tavzel, Mr. in Mrs. A» Ahcin, Mr. in Mrs. Joseph Somrack, Mr. ltl ^ Paucek in družina, Mr. in Mrs. Joseph Mr. in Mrs. John Geromi, Mr. Podrzaj, Mrs. ■ vec, Mr. in Mrs. Joseph Intihar, Mr. in Mrs. Hočevar, Mr. in Mrs. Frank Hočevar, Mrs. Gartroza in družina, Mr. in Mrs. Walter Zoha» in Mrs. John Shaveyco, Mr. in Mrs. Michael Sha co, Mr. in Mrs. Anton Moster, Mr. in Mrs. net, Mrs. Anna Zoha, Mrs. Charles Sculac, ^ Mary Jereb, Mr, in Mrs. Louis Majer, Mr. ,n J. Fratus in hči. Prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki s0 svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. Enako naj sprejme našo iskreno zahvalo štvo Cleveland št. 126 SNPJ za udeležbo pr» P* bu, posebno pa nosilcem krste, ki so ga spr®^ položili k večnemu počitku, ravno tako Mr-Gabrenja za poslovilni govor v kapeli. jlfS Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so svoje sožalje s poslanimi pismi in kartam«- Našo prisrčno zahvalo pa želimo izreči P° "T Bi nemu zavodu Fr. Zakrajšek Funeral Home a , prijazno postrežbo in za izvrstno vodstvo J % Slučajno, če smo pomotoma kakšno i"1® stili. prosimo oproščen ja ter se jim želimo ra ko prisrčno zahvaliti. Denary stciri kraj! Po dolgem času so se zveze s našim starim krajem zopet obnovile in se sedaj že lahko pošlje denar v Jugoslavijo, Trst, Gorico in Italijo. Božič ni več daleč, potreba in pomanjkanje pa je danes v starem kraju večje kot kdaj poprej. Zelo dobro in koristno delo boste storili, ako pomagate sedaj in takoj, ko so vaše pomoči najbolj potrebni. Denarna naročila se sprejemajo v dolarjih, izplačajo pa se v Jugoslaviji v dinarjih, v Trstu, Gorici in v Italiji v lirah. Naročila se lahko pošljejo po navadni ali zračni pošti ali po kabelnu. Potom kabelna je sedaj, ko je pomoč zelo nujna in navadna pošta.še precej počasna, najbolj priporočljivo pošiljati. Vsaka pošiljatev je jam-čena. Poslati se more denar le osebam, za katere veste, da so živi in katerih naslovi so vam znani. Ker ima Kollander mnogoletne izkušnje pri pošiljanju denarja kakor tudi v vseh drugih zadevah, ki se tičejo starega kraj a, boste pač pravilno storili, ako se vedno obrnete na: AUGUST KOLLANDER v Slov. Narodnem Domu, 6419 St. Clair Avenue, Cleveland 3, Ohio Kollander tudi sprejema naročila za pakete v staro domovino, vam preskrbi zaboje za take pošiljatve ter pomaga pri oddaji zavitkov na tukajšnji pošti. Kakor hitro se bo odprlo potovanje v staro domovino, bo Kollander med prvimi, ki bo prodajal parobrodne listke, tudi bo potoval v staro domovino, kadar bodo razmere dopustile ter tamkaj obiskal mnogo vaših sorodnikov, kot je tio delal pred vojno. Postrežba pri Kollanderju je vedno točna in zanesljiva. Obrnite se torej nanj v vseh zadevah tikajo&h se starega kraja. MARY URBAS, soproga MARY KOVELAN, hči VICTOR, JOHN in PVT. ALBERT, sinovi PAUL, zet ANNA, sinaha JONNY, vnuk KAREN, vnukinja LOUIS URBAS, brat V stari domovini p* zapušča žalujočo mater FRANCISKO, brate ANTONA, JOSIPA, VIKTORJA, in sestro MARY Cleveland, Ohio, 26. novembra 1945. Brodovje danskega kralja Valdemara II. je obsegalo že tedaj število, kateremu je malo manjkalo do deset tisoč. obeno izmed tedanjih kraljestev se ni moglo na morju meriti z Danci. Angležko je bilo samo senca, in Švedsko z Norveškim se tudi ni mgolo nikakor primerjat svojim južni msose-dom. Viharji, ki so se pojavljali na obzorju danskih meja, bodo samo skušnja, da se sovražniki prepričajo, kako mogočen je postal danski narod tekom nekaj mirnih let . . . XIV. V Arkoni je bilo vse živo, skoro kakor je bilo v starodavnih dneh. Sem se je sešlo ljudij, da se take množice ni nadejal niti KRALJICA DAGMAR . ZGODOVINSKI ROMAN najstarejši žrec. Vhlevci so se tudi najzado-voljnejše smehljali — če se more govoriti o smehljaju na teh obličjih, za katerimi so se skrivale tako besovske duše ... In bili so morebiti danes tukaj zbrani iz vsega severnega Slovanskega . . . Svantovitova soha je bila zopet na starem mestu. Nova je bila. Rezljalo jo je umetno rez-barsko dleto. Zdelo se je, da je obličje Svantiovitovo živeče, Naj je stopil človek kamorkoli, povodi se je vpiral nanj oster pogled, kakor bi gledal v dne duše. V njegovi desnici je bil rog s prekipevajočo medico, in levica je stiskala napet lok. Nedaleč je bil na lesenem stebru obešen velik meč v srebrni nožnici z uzdo in sedlom . . . Vse j€ bilo zelo — staro. Nedavno sc našli vlhevci skrivališče, v katerem so bile skrite te stvari, in sam Svantovit je mogel povedati, koliko časa. In to so imeli za dobro znamenje. Tu je bil tudi snežnobel konj, brez najmanjšega madeža . . . Med ljudstvom je vladala grobna tišina . . . Po tleh so bile položene tiv vrste sulic, druga od druge za črevelj oddaljena . . . Najstarejši je snel s stebra uzdo in sedlo, osedlal belega konja kakor za boj, nato ga peljal trikrat med sulicami sem tei tja, konj , je vselej stopil prvič z desno nogo in šel med vrstami kopij tako previdno, da se n dotaknil niti enega . .. John Urbas ki je spreviden s svetimi zakramenti za umirajoče po dolgi bolezni zaspal večno spanje dne 30. oktobra 19 ^ v starosti 60 let Doma je bil od Sv. Gregorja Moravca. Po opravljeni sveti maši v cerkvi sv. Vida smo «a p ložili k večnemu počitku dne 2. novembra 1945 na Calvary pokopališče. Tem potom se želimo prisrčno lepo zahvaliti Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvarju za opravljene cerkvene pogrebne obrede. Prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so nam na en način ali drugi lajšali bridke ure in bili ob času prevelike: žalosti v prvo pomoč in tolažbo in nam kaj dobrega storili v teh najbolj težkih ih žalostnih dnevih. Obenem se tudi prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so ga prišli pokropit in se udeležili zadnjega sprevoda. V globoki hvaležnosti želimo izreči našo prisrčno zahvalo vsem, ki so okrasili krsto s krasnimi venci, in sicer: Mr. in Mrs. Paul Kovelan, Mr. in Mrs. John Urbas, Jr., Karen Urbas in Johnny Jasko, Mr. in Mrs. Louis Urbas in družina, Mrs. Mary žužek in sinova, Mr. in Mrs. Joseph Zgonc in družina, Mr. in Mrs. Steve Svekric in Mrs. F. Pecnik, Mr. in Mrs. Boldin, Mr. in Mrs. Stratton, Mr. in Mrs. Nardrak in Jean Stich, Mr. in Mrs. Anthony Champa in družina, Mr. in Mrs. Anton Luzar, Mr. in Mrs. John Kovelan in družina, Mr. in Mrs. Bert Luks, Mr. in Mrs. John Dolan, Mr. in Mrs. S. R. Buchanan, Friends from Luzar's Cafe, Neighbors of E. 69 St., društvo Cleveland št. 126 SNPJ, U. E. Local 735 El well Parker Co. Naša prav prisrčna zahvala naj velja vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za dušo pokojnega, namreč: Mr. in Mrs. Louis Urbas in družina, Mr. in Mrs. Joseph Zakrajšek, Mr. Frank Stich, Miss Jennie Stich, Mr. in Mrs. A. Boldin, Mr. in Mrs. Larry Stratton, Mrs. Mary žužek in sinova, Mr. in Mrs. Anton Champa, Mrs. Rose Cimperman, Mr. in Mrs. Joseph Zgonc, Mr. in Mrs. Louis Arko, Mr. in Mrs. Frank Zakrajšek, Mr. in Mrs. Charles Vergos, Mr. in Mrs. Frank Videmsek, Mrs. Mary Kalister in družina, Mr. in Mrs. Joseph Modic, Mrs. Louise Klopcic, Mr. in Mrs. Frank Wess, Mr. in Mrs. Louis Somrak, Mr. Louis Kovačič, Mrs. Mollie Kožar, Mr. in Mrs, Peterlin, Katherine Korzunowski, Mr. Joe Franc in družina, Mr. in Mrs. Anton Zad-nik in družina, Mrs. Frances Shraj, Mr. in Mrs. Zni-daršič, Mr. Anton Hren in družina, Mr. Math De- tet* Dragi nepozabni soprog in ljubljeni oče! Odšel si iz naše srede v kraj večnega spanja. Teža.Vekrut» sveta si prestal in zdaj počivaš v zasluženem počitku v ameriški grudi. Bridko nas je zadelo, ko Te )e v5i smrt iztrgala iz naše srede, a spomin na Te bomo ohranili v naših srcih do konca dni, dokler se enkr* skupaj snidemo tam nad višavami, kjer vlada večni mir. Žalujoči ostali: