92
Jugoslavija in njene sosede
              Dr. Roman Savnik
3. Bolgarija.
fifgjjffigH vzhodnem delu Balkanskega polotoka, na mtji bajnega orienta, je Iw||rc3 domovina bolgarskega naroda. Kot Srbi in Grki so tudi Bolgari živelj Dtom&SI dolga stoletja v turskem robstvu, prvi med balkanskimi narotli lffi"^ft» so izgubiti svobodo, zadnji so jo zadihali šcle pred pol stoletja. Kajti že zemljepisna lega je dala tej dcželi poseben pomen in znaeaj. Cari-grad, dolgoletna turška prestolica, in daleč, iz vseh delov Evrope drže poti do njega preko bolgarske zemlje.
Pri Caribrodu zapušča orientska železnica jugoslovansko-bolgarsko mejo. Polagoma sc vzpcnja preko hribovja proti glavnemu mestu S o f i j i, v vclikih ovinkih se dviga vnovič do 750 m visoko, preden se polagoma spušča v plodno ravnino. Počasi sopiha vlak navkreber, kajti manjkajo prcdori. Predolgotrajno bi bilo delo za nje, previsoki izdatki za državo. Ko pa se končno približaroo grški in turški meji, te poruseni in opaljeni zidovi zapuščeniti hiš še danes spominjajo na čas balkanske vojne v 1. 1912./13., ko je združenim krščanskim narodom Balkana uspelo iztisniti Turke skoro docela iz Evropc.
Bolgarija je precej gorata. Na severu sega do Donave, na vzhodu jo obliva sinje in vedno nemirno Črno morje. Po sredi države se razteza gorovje Baikan, ki je dalo ime vsemu polotoku. Po višini nas spominja Karavank, siccr pa je mnogo bolj zaokroženih oblik in lažje prehodno. Okrog tridesut prelazov drži n. scvera proti jugu. Splošno znan je prclaz Šipka, prck<i katt rega se je 1. 1878. pomikala proti Carigradu zmagovita ruska vojska, ki ji.-prinašala Bolgarom osvobojenje.
Proti severu se Balkan polagoma znižuje v ravnino, ki se zakljuci ob Donavi. Tod se razprostira step brez drevja, aJi pa se vrste žitna polja in veliki nasadi raznega socivja ter sladkorne pese. Zime so ncnavadno mrzle. Ledeni vetrovi, ki brijejo iz severne Evrope, povzročijo, da je Donava tekom leta več kot mesec dni zamrzla.
Pravo nasprotje te dežele je solnčna dolina ob Marici južno od Balkana, kjer se povsod čuti blažeči dih bližnjega morja. Tod se vije vinska trta, uspeva južno sadje, goje tobak, riž in cclo bombaž. Nato pa se na jugo-zahodu tla vnovič dvignejo v mogočnem Rodopskcm gorovju, kjer kraljuje gora Musala (2930 m), s katcro sc po visini ne morc mcriti noben vrh na Balkanskem polotoku. Lepe so te gore. Vrhove pokriva sneg, po strmih pečinah teko bistri in mrzli studenci, v skritih globelih sanjarijo Ijubka jezerca. Nebeško tihoto moti le zatcgnjeni glas piščali osamljcnih pastirjev, ki pasejo po gorskili pašnikih ovce in govcdo.
Bolgarijo imenujejo deželo španskega bezga, vrtnic in orchov. Cele ure dalec se razprostira po nizkih gorskih vzpetinali gosto grmičje samega bezga. Božanski je pogled spomladi, ko je grmiČje v polnem razcvetju. Celo bolgar-ske narodne pesmi opetovano opevajo španski bezeg. Še važnejša rastlina je vrtnica. Goje jo ne le po vrtovih, temveč na poljih v sličnem obsegu kot krompir ali sFadkorno peso. Cvetne listc trgajo konec maja, nakar pridelujejo iz njih rožno olje, ki ima izredno fin vonj. Za 1 kg te tekočine je potrebnih 3000 do 4000 kg listov. Letni pridelek rožnega olja znaša okrog 2000 kg, a izvažajo ga največ v Francijo, ki jc dežela parfema. Tudi oreh je koristno drevo. RazŠirjen je zlasti po južni Bolgariji, kjer ga ne manjka skoro pred nobeno vaško hiso.
Bolgarija jc izrazito poljedelska in živinorejska država. Izvaža največ žito, tobak, slive in jajca. Najbolj razširjena domača žival je ovca. Mnogo
93
' konj. s° Pa niajhni, a vztrajni. Turški vozniki z njimi zelo lepo ravnajo, dočim Bolgar v splošnem ni poseben prijatelj živali in se mu že pes strahoma utnika. Povsod v deželi je še obilo divjačine, zlasti lisic in volkov, tupatam sc pojavi celo rjavi medved, ki daje lovcem obilo brige.
Goztia je precej, a ga malo sekajo, ker nc prinaša mnogo dohodkov. Večjih rudnikov je malo. kopljejo največ premog in baker. Kar se pa tiče foplih in mrzlih mineralnih vrelcev, ne doseza Bolgarijo nobena druga država ; vropi- Vodo narod mnogo ceni.
V vlaku, v katcrcm sem se peljal pretcklo polctje preko Bolgarije, je
, = .:,.U skoraj vsaka družba velik lončen vrč vode, da si spotoma gasi Žejo.
Meni nasproti je sedel starejši kmet s svojo ženo. Pridno sta posegala po
vt likem vrču, morda sem ju preveč pazno motril, da sta pijačo ponudila tudi
>i. Bila jc mlačna kisla voda. Pričel sem
Vma razgovor v slovenščini. Čudil sem
.,.  da  sem  razumel njun  jczik,  ni mi  pa
hotclo iti v gtavo, da je navaden vašČan, ki
ni Hil še nikjer, razumel tudi mojo sloven-
: i. Bilo kakorkoli, govorili smo o vodi.
šcm, da pripisujejo vodi izredno zdra-
¦¦ moč. V dokaz za to jc vzela Žena iz
:tsa malo škatlo,  polno  kamcnčkov,  in
;:h pokazala. Mnogo je trpela na želodcu,
se ji je izločiil kamen, a s toplo mine-
i,) vodo si ga odpravlja, kamne pa shra-
.nLije za družinski rnuzej.
Boljjarija jc kraljevina. Država je malo manjSa od Grčije, ljudi pa šteje 5'5 mili-jnna. Povsem pravilna je trditev Bolgarov, da tvorijo eno stotino evropskega prebival-slva in da jc tudi površina njihovc države >ti>ti dc! Kvropc (Evropa ima namreč 500 mi-lii"iiov Ijudi in meri 10 milijonov km3). ^od je še mnogo spominov na turške . Poleg Bolgarov je zlasti po mestih >(. precej Turkov, po deželi tudi ciganov. Bolgari so sicer večinoma pravoslavne vere, a med njimi je tudi mnogo mohamedancev, ti se zovcjo Pomaki (primcrjaj z njimi naše muslimane v Bosni in ob Vardarju, ki so tudi Slovani in ne Turkt!).
Bolgari so v splošnem malo manjŠe postave od svojih sosedov, so pa zato bolj plečati. Navadno so temnih las in oči in tudi temnejše polti. Bo]j v tiorah jc Se zelo v čislih narodna noša, ki pa je precej različna v raznih krajih. V splošnem je ženska oblcka mnogo bolj pestra od moškc. Njcni naj-vidnujši doli so okrašeni s čipkami. Na pražnji dan imajo dekleta okrog vratu (loljic verižice biserov ali zlatnikov. Večina naroda Živi v vaseh, ki so navadno vttikc. Le v gorovju prevladujejo manjsi zasclki, vendar si stoje hiše tako hli/.u, da sega lahko klic kmcta do soscda. V nekaterih krajih se je celo & ohranilo staro slovansko zadružno življenje. V skupnem domu prebivajo bratje in sestre s svojimi družinami, a ne pod vodstvom najstarejšega, temveč najbolj izkušenega zadružnika. Za okras stanovanj kmetje šc nedavno niso ifcnogo skrbeli. Stene sob so krasile le poštne razglednice, sedaj jih pa skoro povsod natlomeščajo večjc slike. Toda tudi mesta so razcn najvcčjih v resnici le velike vasi. HiŠe stoje posamič, vmes so vrtovi in dvorišča, kajti Bolgar *ivi rad znse. Prebivalstvo večjih mest je narodno zelo pestro. Glavno mesto
Bolffarski pastir.
94
S o f i j a ima 200.000 prebivalcev. Leži na planoti 550 m nad morjem. Med evropskimi glavnimi mesti ima visjo nadmorsko lego Ie Matirid v ŠpanijL V ozadju Sofije se dviga veličastna planma Vitoša (2286 m), ki je za meščanc to, kar za Ljubljančane seveda mnogo nižja Šmarna gora.
Bolgari so bili prvotno divje mongolsko pleme, ki se je pred 1300 leti preselilo iz ruskih step na Balkanski polotok. V novi domovini so zavladali nad tam že naseljenimi Slovani in so ustanovili svojo državo. Bavili so se s pastirstvom in se slepo pokoravali svojim vladarjcm, ki so se zvali kani. Vojaška disciplina je bila izredno stroga. S svojimi bojnimi pohodi so opeto-vano vzemirjali sosede. Poveljnikom so polagali prisego nad mečem, ki so ga zapičili v zemljo. Hraniti so se večinoma z mesom in so bili tako krvoločni, da so uporabljali lobanje ubitih sovražnikov za čaše. Tako si je tudi kan Krum dal povezati lobanjo v boju ubitega bizantinskcga cesarja Nikefora s srebrom, da je iz nje pil v poscbno slovesnih prilikah. Toda ta divjost je ponehaift, ko se je pričelo širiti krščanstvo. Obenem so malošteviini Bolgari zatonili v slovanskem morju, spomin na nje pa jc ostal pri slovanskih pod-ložnikih tako neizbrisen, da so ti  prevzeli ime svojih bivših gospodarjev.
Današnji Bolgar je marljiv, resen in štedljiv. Zelo hitro pa se rad raz-burja in takrat postane samoglav in nezaupljiv. Tudi družinsko življenje poteka resno in le malokdaj v smehu. Zabave in slavnosti se vrse le v naj-ožjem krogu sorodnikov in prijateljev. Žena mora kot v orientu mnogo delati ne samo doma. ampak tudi na polju. Narod živi zelo zmerno, ne popiva in je zadovoljen s preprosto hrano. Kmet je rad mnogo, a ne različnc jedi. Najbolj priljubljene narodne jedi so ovčje meso, sočivje, paprika in pečena ali kuhana koruza. Krompirja jedo malo. Nad vse pa cenijo v zadnji vaški hiši kislo ovčje mleko (joghurt), ki mora biti vedno na mizi.
Bolgari, ki žive tako zmerno in preprosto, spadajo med najbolj zdrave narode na vsem svetu. Nikjer v Evropi ne Živi toliko stoletnikov kot tukaj Tako rekoč vsaka vas ga ima v svoji srcdi, saj so pri zadnjcm Ijudskcm štctju našteli na Bolgarskem okrog 2000 nad sto let starih Ijudi.
V Evropi in Ameriki živi precej bolgarskih izseljencev, katere poznajo povsod kot neprekosljive vrtnarje. Tudi v okolici nekaterih mest naše države živi nekaj bolgarskih vrtnarjev.