Cerkvene zadeve. Stavljenje Slomšekovega spomenika je sedaj toliko dognano, da bo vse dokončano, preden mine leta dni. Nagrobna plošča z latinskiin napisom je vzidana, ploš5a z slorenskim napisom, ki je namenjena za rojstni dom, se je poslala g. Antonu Slomšeku, velikemu posestniku na Slomu, ki jo bo vsaki 6as vzidal. Potniki na južni železnici jo bodo imeli priliko videti; kajti prva velika. zidana biša niz železniake postaje Ponkviake, in sicer na levi strani potujočim iz Maribora v Celje, je rojatai dom knezoakofa Slomšeka. Na dalje, spominek z prekraeno podobo rajnega na cink-plošci, namenjen farnej cerk^i 87. Martina na Ponk^i, je lepo izde lan ter se je te dni iz Gradca poslal župniku in sla^no znanemu pisatelju slo^enskemu č. g. Da7. Trstenjaku, kojega je ožji odbor poprosil, da ga na primernem prostoru 7 cerkvi 7zidati da. Tudi gla7ni spominek za stolno cerk^o 7 Mariboru se izdeluje. G. Zajc 7 Ljubljani je namre5 ožjemu odboru predložil 3 7elike gla^e iz gipsa, v katerih 7seh je bil rajui Slomšek jako dobro zadet. Vsled tega se je g. Zajcu naroSilo, naj za6ne izdelo^ati Slomšeko7o 7eliko podobo iz kararskega niarmoija za 2000 fl. Sla^ni g. dr. Bleiweis 7 Ljubljani je blagodušno sprejel posredovanje. Podobi primerno ok^irje 7 gotiškem slogu izdeluje za 2500 fl. g. Schulz 7 Gradcu in aicer iz lepega marmorja, nalomljenega 7 Griscigmagni 7 Istriji. Ostali denar se bo porabil 7 podporo izda^anju Slomšeko^ih spiso^, kojih drugi z^ezek, obsegajoči: Basni, prilike in povesti, bo do novega leta za uatis priredil 5. g. Lendovšek 7 Ptuju. Na izdavanje 2. z^ezka vendar se more resno misliti le tedaj, kedar bo 1. z^ezka, t. j. pesini toliko iztiao7 piodanib, da bodo tiskovni in drugi stroški, kakib 920 fl., pokriti. Zato prosimo cestitelje rajnega Slomaeka, naj knpujejo njego^e pesmi, izdaue po g. Lendovšeku, in tako pripomagajo k nadalejšnemu izda7anju njego7ih spiso^! ... . Šolske sestre na Štajerskem. III. Preobleka pr^ih _šol. sester." Zdelo se nam je potrebno nekoliko obširniae go70riti zastran usta^e in notranjega življenja _aol. sester", da se iz tega ležej spozna njib stališče 7 razmeri do zunanjega sveta, in dnb, ki vlada med njimi. Omenjeno je bilo, da je do^oljenje za upeljanje n.ol. sester" 7 Gradcn dano bilo 29. novembra 1842. Vendar djansko in popolnem še niso zamogle pobožne učiteljice 0 tem 5asu aamostanskega življenja začeti. Bile ao premnogo obložene s skrbijo za otroke, zra^en tega pa je bilo treba, da ee poalopje nekoliko predrugači: morale 80 se tudi pobožne de^ice še bolj soznaniti ae satnostanskim ži^ljenjem. Nevtrudlji^i vladika Ziingcrle 80 poklicali 7 ta namen 2 ,,aol. sestri" iz Tirolskega, kteri bi jih naj 0 na^adah in običajih samostanskih podučili. Ko je bilo 7se pripravljeno za no^o družbo, bližal ae je čas, da sprejmejo tudi obleko, ki jo nosijo sol. seatre. Na8topile so šolske počitnice in s tem je bila dana priložnost k tej slovesnosti; 29. no7ember 1. 1843 bil je odlocen _a preobleSenje. Ker ae no7e nsestie" niao imele 87oje kapelice, 80 jim pripra^ile ,,usi_ilje_e sestre" svojo lepo bišico božjo za ta sloveaen trenutek. Šestim devicam je bila sre5a dana, oblačilo spiejeti. Prva je bila prednica Antonija Lampl, ki je zadobila sainostansko ime: Franciska; 2. Romana Poš, iz rodbine mil. kneza iu škofa koroškega Wiery-ja; 3. Filipina Lampl; 4. Begberd Seiafina; 5. Mihaela Š^arc; 6. Stiber Amalija. Takrat je bilo že tudi 7eč kandidatinj, med njimi tudi sedauja mati-  prednica v Mariboru, preč. Margaiita Puber. Miloat1Jivi akof Zangerle ao brali tibo S7. mešo. Mnogo gospa in gospodo^ je bilo navzočib, med njitni tudi cesaraki namestnik grof Wickenburg. Med 87. mešo so prejele device 87. obbajilo. Po dokon5aui službi božji se vsedejo višji pastir a akofo7sko kapo na gla^i pred altaijem ter 7prašajo de7ica po njih želji. Ko one odgo7orijo, da so namenjene in pripravljene živeti po pra^ilib ,,ti-etjega reda" 87. Franciska 7 dubovaki družbi, tam Bogu služiti in mladino podučevati, jim 7ladika 7 prelepi beaedi razložijo imenitnost te odlo5itve, pa tudi dolžuosti, ki jib prevzamejo. Otroci njim bodo izročeni, 0 kterih Kiistua govori: -Glejte, da ne zaničujete kterega izmed njib. Kdorkoli sprejme enega takošnjega otroka 7 mojem imenu, ta mene spiejme." Naj sledijo 87. Franciaka, kterega dubovne bčeri so postale, da bodo zamogle ž njim reči: nMoj Bog, in moje 7se!"  Še enkrat jih 7isoki pastir 7prašajo: če ho- čejo pri svojem naprejvzetju ostati. Ko vse na to 7prasanje odločno pritrdijo, so bila pripra^ljena oblačila blagoaljovljena in jim obleSena s pomočjo neke pobožne goape, ki je bila kot ruati norib hčerij 87. Franciška pri tej alo^esnosti navzoSa. Po dokoučanem preoblaeenju pokleknejo vse device z gorečo svečo in _ -martro božjo" pred altar, in raolijo z navzoSimi dubovniki genljivo cerk^eno molit^ico rRegnum mundi". Vsaka je potem do- bila no7O samoBtansko ime. Kaaonik pre5. gosp. Jožef Praa preberejo do^olilno pisrao, da ao ,,aol. aestre" postavno upeljane. Genljiva alo^esna pobožnost je bila sklenjena 8 nTe Deum laudamus."  (Dalje prih.)