Kako je s petletninami na Goriškem? Vprašanje, ki je pred časom razburjalo učiteljske duhove po Goriškem, zdi se, da je zaspalo spanje pravičnega. Sedaj veljavni zakon o regulaciji učiteljskih plač z dne 14. januarja 1906., osobito pa § 9. tega zakona sta sapo zaprla še onim, ki so morebiti hoteli govoriti. Odtod vse tiho, odtod ono molčanje! To molčanje pa ni opravičeno, in vprašanje o petletninah bi moralo biti za goriško učiteljstvo ravno tako aktualno danes kakor je bilo pred letom 1906. V štev. 33. ,Učit. Tovariša« z dne 19. avgusta lanskega leta se je oglasil tov. M. z dopisom pod naslovom BDvojna mera*1, kjer se je v krepkih besedah zavzel za to, da se pri kvinkvenijah uveljavi praksa> kakršna je bila pred zakonom iz leta 1906., t. j., da se štejejo petletnine od nastopa službe, kakor to delajo v tolminskem okr. šolskem svetu. Žal, da tovariš M. ni našel v goriškem učiteljstvu prijaznega odziva. Seveda izvzemam tu tolminsko učiteljstvo, ker ono uživa ugodnosti zakona iz leta 1906., ne tako učiteljstvo goriškega in sežanskega okraja. To je šlo preko prepričevalnega dopisa tov. M. na dnevni red. Minilo je od takrat leto dni in zopet vse tiho ... Da zbudim vsaj pičico zaniraanja za stvar, hočem malo podregniti v to sršenovo gnezdo. Do 1. 1900. je bila za Goriško v veljavi zakonska določba iz 1. 1870., oz. 1896., po kateri so imeli pravico do petletnin le definitivno nameščeni učitelji (učiteljice), ki so nepretrgoma z uspehom službovali skozi pet let na kaki javni ljudski šoli v državem zboru zastopanih dežel. Z zakonom z dne 6. oktobra 1900 so se pa začela šteti tudi provizorna leta v petletnino. Prvo kvinkvenijo si tedaj po tem zakonu dobil po prvih petih dokončanih službenih letih. Isto obsega glede petletnin zakon z dne 21. decembra 1901., t. j. prvo kvinkvenijo se šteje od nastopa službe. Vkljub vsej jasnosti § 5. zakona z dne 21. decembra 1901 se je moralo goriško učiteljstvo boriti za svoje v zakonu utemeljene pravice in je končno doseglo, da je upravno sodišče svoječasno razsodilo zadevo petletnin v smislu § 5. gori citiranega zakona ter tako ustteglo željam in upravičenim zahtevam vsega učiteljstva. Prišlo pa je leto 1906. in s tem letom nova regulacija plač. Ne malo presenečenja pa je provzročil § 9. novega sedaj veljavnega zakona z dne 14. januarja 1906., kateri paragraf je vrgel petletnine tja daleč nazaj, kjer so bile pred letom 1900. Kar smo pred letom 1906. že imeli, to so nam zopet odvzeli s § 9. novega zakona. Določilo se je sledeče: Petletnine se šteje od prvega dne meseca, ki sledi neposrednje dnevu pridobljene usposobljenosti. Tako smo šli s § 9. zakona z dne 14. januarja 1906, kar se tiče petletnin, za korak nazaj. Pa naj reče kdo, da ni to regulacija učiteljskih plač! § 9. zakona z dne 14. januarja 1906. šteje ledaj petletnine od drugega izpita. Za učiteljstvo, ki je službovalo pred tem zakonom, pa je velevažen drugi odstavek člena V. tega zakona. Člen V. se namreč glasi v svojetH drugem odstavku doslovno tako-le: BS tem zakonom se nepremeni pravica do višjih plač, katere so dosegli člani učiteljstva vsled prejšnjih zakonov." Za učiteljstvo, ki je službovalo pred zakonom iz leta 1906.,§9.sploh ni in ne more biti merodajen pri štetju petletnin, kar je jasno razvidno iz ravnokar dobesedno navedenega člena V. Čleti V. jasno govori, da ima starejše učiteljstvo pravico do take ureditve glede štetja petletnin, kakor je razsodilo upravno sodišče na podlagi § 5. zakona z dne 6. oktobra 1900., ozir. 21. decem. 1901. Da šteje tolminski okrajni šolski svet kvinkvenije od nastopa službe, postopa popolnoma pravilno in v smislu člena V. zakona z dne 14. januarja 1906. In kar velja v tolminskem, isto bi moralo veljati v goriškem in sežanskem okraju. Nekam čudno se vse to sliši: Tovarišu M. L. v tolminskem okraju se je že lani priznala druga petletnina. Maturiral je leta 1900., drugi izpit položil leta 1904. Jaz n. pr. imam šele eno petletnino, dasi sem drugi izpit položil 1. 1902. V številki 51. lanskega »Tovariša" čitam, da se je nekaterirn koleginjam v tolminskem okraju podelilo prvo petletnino. Maturirale so 1. 1905., izpit usposobljenosti pa so prebile 1. 1907. Tovarišice-sošolke iz goriškega okraja in sežanskega — hočete ali nočete — čakajte še dobro leto! V »Tovarišu" z dne 10. marca 1.1. berem, da se je tovarišema A. S. in Fr. U. v tolminskem okraju priznala četrta petletnina. Maturirala sta (glej »Ročni zapisnik"!) 1.1890. Nasprotno je okrajni šolski svet sežanski odbil prošnjo tovariša J. Š. za podelitev četrte petletnine, dasi službuje ta že od 1. 1888. (Prim. DUčit Tov." št. 51. z dne 23. dec. 1910.) Navedli bi lahko še več primerov, ki pričajo, da se mnenja naših okrajnih šol. svetov križajo glede podeljevanja kvinkvenij navzlic temu, da je tako jasno izražen drugi odstavek člena V. zakona z dne 14. januarja 1906. leta. Zdi se mi, da se v naših okr. šolskih svetih pri razpravah o kvinkvenijah poudarja samo in edino § 9. večkrat citiranega zakona, člena V. ravnoistega zakona pa ne vidijo. Zaključujem: Člen V. zakona z dne 14. januarja 1906, dež. zak. št. 10., daje učiteljstvu, ki je služilo pred tem zakonom, popolno pravico zahtevati to, kar je že imelo pred letom 1906., namreč da se mu štejejo petletnine od nastopa službe. Na učiteljskih zastopnikih je — toliko v okrajnem šolskem svetu v Gorici, kolikor v onem v Sežani — da se zavzamejo za zadevo ter na podlagi jasne zakonite določbe dosežejo to, kar imajo tovariši v tolminskem okraju. Želim pa, da se k predmetu še drugi oglasijo. y.