54
Politični pregled.
Poslanska zbornica. — Pretečeni teden posvetovala se je poslanska zbornica o načrtu zakona, s katerim naj bi se vpeljal borzni davek. Izniej naših poslancev je pri tej točki prav temeljito govoril posl. Suklje in sicer za nasveto-vani vladni načrt, ki gre na to, da se borzni davek pač vpelje, toda ne previsok. Načrtu so pa tudi močno nasprotovali. Posebno posl. Lueger je nasprotoval predloženi vladni predlogi in se zelo p roti vil prenizkemu davku, ter zahteval in utemeljeval potrebo, da naj bo davek višji. Poročevalec dr. Bi-linski in finančni minister dr. Steinbach sta Luegerju ugovarjala in naposled se je vladni načrt v borznem davku vsprejel neizpremenjen — Te dni se zbornica posvetuje o vladni predlogi, ki gre na to, da se donavski parobrodni družbi dovoli državna podpora letnih 250.000 g Id., družba pa, da bi se zato zavezala za časa vojne prepustiti vse ladije vojnemu ministerstvu. Predlogu upirajo se posebno Mladočehi in antiserniti in posl Lueger je prav pošteno ožigosal zanemarjeno gospodarstvo omenjene družbe in se odločno izrekel proti nasvotovani predlogi. Eazen te točke bil je dne 8. t. m. v razpravi tudi samostalni predlog deželnega glavarja štajar-skega grofa Wurmbranda, ki gre na to, da se ustanove posebne deželne zavarovalnice proti ognju. Ako bi se 4b zavarovalnice dovolile, primoran bi bil vsakdo svoja poslopja zavarovati in ne bi bilo več onih revščin, kakor nastajajo sedaj, če kdo pogori in ni zavarovan. Predlog vseskozi pameten, ni našel posebnega nasprotstva v zbornici in izročil se je odseku 24 članov v pretresovanje.
Gosposka zbornica ni vsprejela od poslanske zbornice sklenenega zakona o uravnavi juridičnih študij in stvar prišla bo zopet v poslanski zbornici v posvetovanje.
Trgovske pogodbe so stopile v veljavo dne 1. t. m. hkratu je pa avstrijski trgovinski minister dobil visoko odlikovanje. Jako se je opazilo, da ogerski trgovski minister ni bil odlikovan. Povod temu je iskati najbrž v tem, da je Baross z ugodnostmi, ki jih je dovolil ogerski trgovski delniški družbi, v mnogih ozirih naredil pogodbe za iluzorične. Minister s svojimi naredbami ni škodoval le nemški trgovini, temveč Še v veliki večji meri avstrijski. Gospodom na Dunaj i pa pač ne more biti prav, da Ogri tako podkopujejo našo državno polovico v narodno-gospodarskem oziru.
Plener. — Ministerski predsednik grof Taatfe si prizadeva že več let, da bi preosnoval sedanje stranke v našem parlamentu. Njemu ne ugajajo stranke, ki so osnovane na narodnem načelu. Ead bi vidil, da bi v Avstriji bili le dve veliki stranki, liberalna in konservativna, kakor sta v Angliji. Pri poslednji bi bili zlasti vsi zastopniki veleposestva, pri prvi pa posebno zastopniki mest, trgov in industrijskih krajev. Kmetski poslanci bi se pa pridružili nekateri k prvi, drugi pa k drugi skupini. Vsa prizadevanja grofa Taaffeja v tem oziru bile so sedaj brez vspeha. Nedavno se je kazalo, da se je grof Taaffe precej približal svojemu smotru. Predsednik skupnemu najvišjemu računišcu pojde v pokoj. Po prizadevanju grola Taffeja se je to dobro plačano mesto ponudilo vodji ze-dinjene levice Plenerju. Poslednji pa ne živi v najboljših gmotnih razmerah in bi s;e mu ta služba j ako   dobro prilegla.  Da
55
jo je vsprejel, bil bi si moral odpovedati državnemu poslanstvu, ker skupni državni uradniki ne morejo biti poslanci. Levica pa nima nobenega moža, ki bi mogel vse njene elemente vkupe držati in bi bila gotovo razpala v dve ali tri frakcije, ko bi zgubila Plenerja. Bogati židovski kapitalisti pa bas sedaj potrebujejo posebno zedinjeno levico, da bode varovala njih koristi, ko pride vrejanje valute na vrsto. Plener, ki je izveden v finančnih vprašanjih, bode tudi bas pri tem vprašanju Židom storil marsikako uslugo. Zaradi tega so pa kapitalistični krogi vse potrebno storili, da Plener ostane vodja zedinjeni levici. Plener se je njih željam tudi udal, posebno ker to gotovo ni bilo zastonj, kajti pri tacih priložnostih bankirji niso umazani. Levičarskemu klubu je že Plener naznanil, da je odklonil ponujano službo. Ta vest je mej liberalnimi Nemci vzbudila veliko veselje. Več nemških mest je Plenerja že imenovalo zaradi njegovega čistega značaja in nesebične požrtvovalnosti za častnega meščana. Grof Taaffe pa sedaj vidi, da si je zastonj prizadeval, da bi razbil najmočnejšo narodnostno stranko, namreč nemško. Morda bode sedaj le spoznal, da njegova dosedanja pot ni bila povsem prava. Če hoče narediti konec narodnim strankam, izvede naj narodno ednakopravnost. S tem trenotkom, ko se to zgodi, narodnostne stranke zgube mnogo sedanjega pomena in začelo se bode samo po sebi pre-snavljanje strank v politične. Dokler narodno vprašanje ni rešeno, tudi narodnostne stranke izginiti ne morejo, naj si vlada še tako prizadeva, da bi jih ugonobila.
Ogersko. — Novi državni zbor se snide dne 20. t m. Dne 22. ga vsprejme cesar. V prestolnem govoru se bodo naštele potrebne reforme in opominjalo poslance, da naj se mirno in stvarno lotijo dela. Ta opomin pri ogerski opoziciji pač me bode dosti pomagal. Zguba vladne stranke ni tako velika, kakor se je sprva pričakovalo. Zadnje volitve bile so za vlado ugodnejše nego prve.
Rim. — Ker je jezuitski general umrl, vršila se bode meseca maja v Rimu nova volitev. Zborovanju predsedoval bo španjski redovnik Lartin, ki opravlja sedaj službo generalnega vikarja.
Nemčija. — Liberalci silno agitujejo proti novi šolski predlogi in se upirajo odločno temu, da bi duhovščina imela kak vpliv na poučevanje šolskih prevmetov, izvzemši veronauk. Ta agitacija rodi pa tudi sadove in došlo je že več protestov. Ednak protest vložilo je protestantovsko društvo, ki v svojem oklicu odločno pobija ta predlog in upa, da se bode ta predlog ravno tako odklonil, kakor se je svoječasno tudi v Avstriji in pozi vije vse zastopnike, da delujejo v tem smislu. Vkijub vsem tem nasprotstvom pa ni misliti, da bi se šolska predloga ne vsprejela. — Disciplinarno sodišče je razsodilo, da se grof Limburg-Stirum, ki je pred nekaj časom priobčil v nekem nemškem časopisu članek, ki je odločno kritikoval sedanjo vlado in bil posebno naperjen proti novim trgovinskim pogodbam, odpusti iz službe, da izgubi pokojnino in da se mu odvzame naslov poslanik.
Belgija. — Zbornica posvetovala se je te dni o pre-membi ustave. Vlada nasvetovala je več prememb in vsa zadeva izročila se je odsekom v pretresovanje. Z novo ustavo pomnožilo bi se posebno število volilcev in priprosto kmetsko in delavsko ljudstvo dobilo bi več vpliva. Čez kake tri mesece pride stvar zopet v zbornici na vrsto in ako se bo ta izrekla za premembo ustave, potem volil se bode posebni ustavni zbor in ta bode potem ustavo določil. Eazvideti je torej, da Belgija ne dobi še tako kmalu premen j ene ustave in oni, ki jo že skorej žele, napravili so povodom, ko se je zadeva izročila odsekom v pretres, velike demonstracije, ki pa so se brez nasledkov mirno končale.
Turčija. — Turška vlada je armenskega nadškofa Khoran Nar Bey-a v Carigradu odstavila in ga prognala iz mesta. Nadškof je baje j ako ostro pisal o turški vladi glede armenske uprave.    Vlada je  to  zvedela, mu  je   odvzela  vsa
častna mesta in ga obsodila v dosmrtno ječo. Toda sultan ga je pomilostil in obsodil le v odstop iz službe in v pro-gnanstvo.
Rusija. — Minister notranjih reči j bo baje odstopil in naslednik mu bode menda grof Ignatijev, brat znanega diplomata, Govori se pa tudi o ruskem veleposlaniku v Bero-linu, da postane minister notranjih rečij. Vender gotovega ni še nič. — Naslednik komunikacijskega ministra Hibeneta bo najbrže Imeritinski. Za slučaj pa, ko bi ta ne hotel prevzeti tega mesta, je po nekaterih poročilih carjeva želja, da bi Hibenetu sledil kdo izmed vojakov. In za ta slučaj pričakuje se imenovanje generala Eosenbach-a ali pa generala Sabot-kin-a. Zopet druga poročila pa pravijo, da se bo to mini-sterstvo popolnoma opustilo. — Emir v Bohari naznanil je glavnemu gubernatorju v Turkestanu, da v znak udanosti da cesarjeviču 100.000 rubljev na razpolaganje, da jih obrne za stradajoče. — Naj starša hči carjeva Ksenija zaročila se je z velikim knezom Aleksandrom Mihajlovičem. Poroka, ki bi bila morala v kratkem biti, odložila se je zaradi dvorne žalosti. — Neki poljski list ve povedati, da je ruska vlada preklicala na-redbo, s katero je železničnemu osobju na Poljskem prepovedalo govoriti v poljščini. Tudi se je menda prekl.cal ukaz, vsled katerega je morala katoliška mladina hoditi k pravoslavnim službam božjim. Iz teh dveh naredeb, če so istinite, se vidi, da postaja ruska vlada Poljakom bolj pravična.
Srbija. — Te dni pričela je skupščina zopet svoje zborovanje. Precej v prvi seji so radikalci strastno napali vojnega ministra Praporčetovica in zahtevali od njega račun, v kaj da je porabil od skupščine dovoljeno posojilo 10 milijonov frankov, katera svota je bila namenjena v vojaške namene. Minister je rekel, da je štiri milijone porabil za utrjenje mest Pirot in Zajčar, štiri milijone je posodil finančnemu ministru, da poplača uradnikom dolžne plače, dva milijona pa da je po blagajnicah naloženih. S tem odgovorom radikalci niso bili zadovoljni in časopisje je ostro prijelo ministra, kar je dalo povod, da minister urednika časopisa „Dnevni list" toži zaradi razžaljenja časti. Sploh so radikalci kaj nezadovoljni z vladnim gospodarjenjem. Vender se je pa Pašiču posrečilo radikalce malo pomiriti, to pa je bilo le mogoče za to, ker radikalci nečejo nasprotovati trgovinskim pogodbam z Avstrijo. V vsem se vlada j ako ozira na radikalce. — Liberalna in napredna stranka povabili sta Natalijo nazaj v Srbijo in ji zagotovili udanost, slaven vsprejem in zajamčeno varnost. Da bi pa kraljica v resnici prišla, tega politični krogi srbski ne verjamejo. — Skupščina znižala je potrebščine za 59,891.506 dinarjev in sklenila mesto pobiranja 20 °/0 zemljiške doklade, obdačiti tobak in sol.
Srbija in Bolgarija. Mej Srbijo in Bolgarijo prepira še ni konec in posebno časopisje si prizadeva nemir netiti. Oficijozna „Svoboda14 očita srbskemu ministerskemu predsedniku Pasiču kaj nenavadnega. Po sklepu srbsko-bolgarske vojske 1. 1885, pravi list, je Pašič, knezu Aleksandru Baten-beržanu izdavši se za bolgarskega emigranta v Srbiji naredil ponudbo, da lahko s pomočjo Srbov in Črnogorcev pro-dere v Srbijo in armado od zadej napade. Ta nasvet pravi list dalje je sedaj v Belemgradu zaprti Eizov sporočil knezu Aleksandru, ta pa je ostudni in nečastni predlog odklonil. Da je to resnica pravi dopisnik, pričata lahko knez Aleksander in Eizov.
Nemčija in Rusija. — Ker so se mej tema dvema državama jeli politični odnošaji očitno boljšati je vsekako pričakovati, da se tudi gospodarski odnošaji zboljšajo. Kaj bo k temu prijateljstvu Francija rekla, hočemo videti, vsekako pa ne bo zadovoljna s tem.
Španija. — Trgovinske pogodbe z Nemčijo podaljšale so se do 30. junija. — Izmej anarhistov, ki so se vdeležili nemirov v mestu Kseresu obsodilo je sodišče štiri v smrt, celo množino pa v dosmrtno ječo.   Smrtna kazen se je že izvršila.