List 14. Tečaj XLVII -- > ». * < ? X V. iT «r il 3 ^ i • • ■ ^r. i* Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 3 gold. 40 kr za leta 1 gold, 70. kr. za četrt leta 10 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold pol leta 2 gol 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr Ljubljani 3. aprila 1889 ? •i i Obseg: Perutninstvo. Kašeljsko zelje pisni in narodopisni obrazi. Državni melijoracijski zaklad Govor poslanca dr. Poklukarja. Trgovinska in obrtna zbornica Naši dopisi. Zemlje NoviČar. Gospodarske stvari povišek ali ma grb o na kateri raste pernati šopek ali čopka. Ta povišek je navadno votel in na več mestih Perutninstvo. Spisuje Josip Lav renči 6. preluk v kosti, po vrhu pa le s kožo prevlečen Iz navedene posebnosti je lahko uže pri ravnokar izvaljenem piščetu spoznati 9 bode imel kot odrasla kokoš lepo Zadnjič smo govorili o domačih kokoših, danes pa čopko ali ne, na kar si usojam opozarjati čislane ko bodemo razpravljali zanimivejši predmet o pasemskih košerejce, kateri bi radi vzredili kokoši z lepimi kokoših, katere hočemo razdeliti v več vrst in sicer: v čopkarice", ki se dalje delijo kami. Izbirajo naj izmed izvaljenih piščet tista, katerim je opisani kostni vzrastek najbolj razvit. Kolikor bolj v take, katere imajo le majhen peresni šopek na pa se razvija čopka, tolikanj bolj ginejo nagi deli, kakor glavi, ki je obrnjen navzad. Tu sem spadata pasmi: greben in podbradki; zlasti podbradki često preidejo v La fleehe in Breda, v take, katere imajo polno pernato brado čopko. Od teh imajo Ako se povprašujemo, od kod izvirajo čopaste ko nekatere pernato brado, kakor: Houdan, creve koši, iskati nam jih je po novejših preiskavah v Rusiji coeur, Paduanke ali Brabantke in Turki, druge pa Tako poroča prvi strokovnjak nemški so brez pernate brade: Holandke. H. Marten več vrst. Lehrte, da je bilo na prvi kokošji razstavi v Moskvi Hamburške, koje se po peresni barvi delijo v videti čopastih kokoši prav obilo iu vseh mogočih barev, in tam da se je tudi osvedočil, da so te kokoši po Ru- Italijanke, tudi Leghorn imenovane. 4. Španjolke s sorodnimi Minorkovkami 5. Dorking. . Azijatke ali velikani, katere se dele siji prav zelo razširjene. Od tod so jih na Holandsko in v severno Italijo zanesli potujoči trgovci, in tod jih nahajamo kot Holandke in Paduanke. Od njih izhajajo tudi slavne francoske kokoši raznovrstnih oblik od ka- v pernatonožne, t. j. katerim so noge obraščene s terih naj omenim pasmo perjem skozi do krempljev: Cochin, Brahma 9 Langshan, v golonožne: Plymouth-Rocks. . Boritelji: Malajci, Indijci, Belgijci, Angleži in Yokahama. 8. Pbonix. 9. Pritlikavci ali Bantam. 10. Kodri. Čopkarice se ločijo od vseh drugih kokoši ne le po tem, da imajo La fleehe. Kokoši te pasme so največe, kar jih je francoskih. Za greben imajo, kakor je bilo uže v zadnjem spisu omenjeno rdeča kvišku stoječa rožička, za katerima je šopek peres, glava je naga in rdeča, ušesa bela, podbradki dolgi, rdeči, perje gladko ter se oprijemlje života, zato so te kokoši videti bolj slokaste nego so v resnici. Visokost > merjena do hrbtnega površja 5 znaša do 40 in kadar petelin nosi glavo po konci, visok je do na glavi čopk ali šopek, kar je uže od daleč opaziti, 65%» od tal. Petelin je navadno težak 31/ 2 do 4V4 Mg temveč zlasti po tem, da ima čopka svoj vzrok v neki izvenredno tudi 5 kokoš je pa nekoliko laža. Prvotn posebni obliki čepine na glavi. — Pri drugih kokoših je barva je bila ahajajo se pa sedaj uže čepina gladka, pri čopkaricah pa je opaziti neki kostni tudi modre kokoši te pasme ker se dado života. Noge morajo biti kratke kajti stegna ne smejo prav raae pitati. Mlada piščeta se sicer kar je krivo, da so uekoliko občutljiva proti vremenskim nezgodam; to prednost pa imajo, da so petelini šele v gledati izpod perja, stopala pa gola. Posebno karakte e, kakor uče večkrat ome njeno, na vsaki nogi po pet. Mladičem so noge navadm počasi razvijajo, ristični so parkeljci, katerih do meseci godn to jih ni treba kopuuiti pred pitanjem. Po zimi jih prodajajo z imenom n (deviški peteli koko coq svetle, mesnate barve, katera se v sivo. Kokoš ima greben dokaj manjši pa z vierges4 v čopki popolnoma skrit pa pozneje izpremeni p ki je večkrat Mans u sejo lepa bel velika, do 80 gr. težka jajca menom „poulardes du čokat. Diči jo tudi izpod perja život pa videti še bolj za prav izvrstno pečenko. Kokoši te pasme ne- skoro nič polna lepa brada. Ušes ni videti Krma mora biti prav izdatna ker potrebujejo črnim Peri je grahasto t belo perje je mešano s mnogo živeža. Komur je prilika, da lahko redi v mi-lejšem podnebji te kokoši na planem, da si same muogo živeža iščejo, ponašale se mu boio prav dobro. Po za- lepš je zmešano, tolikanj opazujemo in kolikor enakomerneje je videti. Seveda se to jako izpreminja. Kakor , da v starosti vedno pre druzih živalih prtih prostorih pa povživajo preveč, da bi jih bilo vredno vladuje bela barva editi U tako tudi pri tej kokošji pasmi piščeta so navadno po hrbtu popoln ma bližojem sorodstvu z fleche imajo Francozi po prsih in po glavi pa belorumenkasta pasmo perje tudi že kaže to b črna, Prvo stalno črnim j Le perjem še belo kmalu pa se posveti med » mans. katera je po vsej obliki podobna prejšnji ter se od katere so stare 6 let bele. ki se vedno bolj gosti. Kokoši navadno so skoro popolnom* i nje razlikuj velik po tem, da ima namesto 2 rožičkov prav Od francoskih kokošjih pasem so po Avstrij n rožnat" greben. Grebene in podbradke spravljajo razširjene Houdan. Po severni Nemčiji se sicer ne najbolj prav sKrbno, kakor je bilo uže zadnjič omenjeno s ter hvalijo ž njimi, trdeč napravljajo iz njih prav fine pastetke, katere po prav jim podnebje povsod dobi da so premehke, v Avstrij popa visoki ceni prodajajo v Pariz. Druga sorodna pasma je: Breda, katera se po obliki zelo ugaja hitro obrastejo ter si pridno iščejo živeža (Konec nasl.) Mlada piščeta se kaj ujema z fleche Namesto grebena ima malo čašico nad kljunom. Na petah je opaziti kot nadaljnji razloček tako imenovano jastrebovo peto", t. j. perje spodnjega bedrca zraste nekoliko daljše da moli čez peto. Mlada piščeta te pasme so manj občutljiva proti slabemu vremenu nego prej opisanih pasem, ker se hitreje obrastejo. Mrzle vlažnosti seveda ne morejo trpeti, kar pa piščetom nikakoršne pasme ne ugaja, po ljubljanski okolici tudi domačih kokoši ne. Kašeljsko zelje. Prav z veseljem sem čital v 12. mivi članek o želji J kajti zelje n Novic zani pridelkov našega kmetovalca na Kranjskem res eden glavnih 9 posebno pa Mislil sem, da bode v omenjenem Houdan. članku prejelo zasluženo hvalo vse hvale vredno šeljsko elj U (ime » Te pasme kokoši n imajo pol čopko kašeljsko zelje" izvira od vasi „go Ker pa so reDJi Kašeljker v tej vasi pridelujejo pravo seme naj tako izvrstne, osmeljujern se nekoliko obširneje govoriti bolišeg& kranjskega zelja), pa varal sem se jako o njih Strokovnjaki in učenjaki prepirajo se še vedno kakor videl , Ni mi ni po volji, ko sem, prebravši oni članek da se v njem hvali tujezemsko a ne kako je nastala ta pasma. Za nas nima ta reč nikakega praktičnega pomena, zato se tudi ne bodemo menili o mn°g° bolJŠe domače naše zelje. Da je naše zelna > elj njej Dosti da jo imamo, pa veselimo se j kajti ona seme izvrstno to spričujejo posestniki po Posavlji to ki je prava gospodarska pasma. Petelin ima precej veliko 8eJeJ° VS1 8eme »kašeljskega zelja". Naše zelje nima lepo moč gla na konci z malim povišuom, srednj dolg temnosiv, done^ega imena, kakor seme tujezemskega zelj a go rumenkast kljun, nad katerim vidimo v zad- tovo Pa si uPam kranjskim kmetovalcem z mirno vestjo njem spisu natanko opisani greben listnati. Za grebenom Poročati seme „kašeljskega zelja", katerega se mnogo je čopka, katera pa ne sme biti prevelika, , ker bi sicer ovirala prosti razgled in bi tudi greben zakrivala. Pernata brada mora biti dolga in močna, mesnati podbradki pa kratki, ušesa bela, nekoliko od brade zakrita. Vrat vsaj videti je tak zaradi dolgega, po njem rastočega perja. Truplo je dolgo, mesnato biti široke, hrbet dolg in proda po Kranjskem Navadno prodajejo naši kmetovalci zelnato seme doma kamor prihajajo po nje iz daljnjih kraj je bolj kratek nego dolg, celo iz okolice goriške so zvedeli za i še nj Vsak pameten gospodar pa se bode potrudil in zajetuo, kajti prsi morajo prav širok, s polnim »sedlom Rep dolgimi srpi (Sichelfede nosi po konci z dobi dobrega in pravega semena, kakeršne je najlaže kupiti pri semenski , da a ne kake tuje zmesi kupcih Peruti se dobro oprijemata man Kupcu ? Je seme dobro ali ne. Kaj Tega so me pre pričale razne izkušnje. Prejel sem za drag denar seme J • - 107 katero je bilo ali popolnoma nekaljivo ali pa vsaj ne- prikladno podnebj in emlji načrt in poročilo, iz katerega je bilo posneti, da deluje t . 1 • • • rv /^v % o - v Italiji 882 družeb, ki skup apravljajo naprave za Zavest, da bodem mnogim gospodarjem ustregel, namakanje ali napajanje zemljišč. In sedaj ako jih seznanim z dobrim domačim blagom, potisnila 1,725.000 hektarov zemljišč mi je pero v roke * makati imajo že katera morejo ob suši na- Našem zelju zemlja. je masten ugaja precej debela ne pretežka k m A • # taki se ponaša jako dobro. Najboljši gnoj mu Kaj lep vzgled nam Badensko na Nemškem dobro razkroj njski gnoj. Ob dob vzgoji naredi to zelje do 10 fantov težke glave iz ka r. i . » . . . •« - # «. • terih narežeš najlepšega belega zelja za prodaj. Ondi so že pred 40 leti napeljali po pesebnih dovodilnih pripravah vode na travnike in tudi ua njive, obsejane z deteljo, sploh s krmskimi rastlinami. Prav ubogi so bili ondi kmetovalci, in tudi država ni bila Ako bi bilo komu ljubo poskusiti seme domačega nem, ker v njen blagaj ič kaj na rt zelja, pripravljen sem mu postreči. Kdor si želi ome- manjkljaj. Poprijeli so se rosno dela bil veden deficit ali uri najeli melijoracij njenega semena, naj mi pošlje poleg natančnega naslova skega kapitala in pričeli zboljšavati zemljišča, in kmalu 40 kr. v pisemskih markah in pošljem mu za poskušnjo semena „kašeljskega kapusa u se je začelo obračati na boljo. Bogati pridelki, obilne tečne Ij?. M e r c i n a. p. Zalog pri Ljubljani. ?a, sladkega sena so pomnožile število in v malo letih so se kmetovalci rešili dolgov, košnje živine, pa tudi državna blagajnica še pred doteklimi roki ves klad vrnili, in dandanes s se j tako poln da so izposoj uje ijoracijski za kateri kmetski stan srečen Državni melijoracijski Badensko za deželo, v ezadolžeu, celo imovit: zaklad in dežela kranjska. skoro nepoznana komu beseda rubežeu ali celo > da bi r dom in (Dalje.) Kadar bodemo uredili vode ter osušil last! O koliko slabše pa je pri nas! Dal Bog, da se tudi pri nas kedaj obrne na bolje. Badensko je uprav podobno naši deželi, ker je tudi premokra jako Tudi r ibovito kajti totko ravne zemlj glede obnebja niso kaj na boljšem od nas Pre zemljišča, lotili se bodemo tudi namakanja, posebno se- nožeti. Kmetovalci morajo dospeti do tega. da ne bodo računili so, ca pridelujejo le z napeljavanjem vode na odvisni vedno od vremenskih razmer. Kolikokrat manjkuje potrebnega sena, ker je bilo leto suho po Komaj je če ga dolgo ni, dež zemljišča na leto po 3 milijone več na isti zemlji, in to hodi 585 000 ljudem, ki se bavijo ali živijo s kmetijstvom, v prid, torej na sleharnega po 5 gld., in, ra-zgori trata, in če tudi poslednjič pride čuneč 5% obrestovanja, zboljšalo se je premoženje po-prepozno je za obilno košnjo, tako da samezne kmetske rodbine, ki na pr. šteje 5 oseb, za ekaj prve košnje, za otavo pa primanjkuje dežja > in blagodejni nakošena otava ni toliko vredna, kolikor so kosci vzeli 500 gld. kapitalne vrednosti. plačila. Pri takih razmerah ni čuda, da gredo posebno veči kmetovalci, ki imajo le najete tuje, dobro plačane (Dalje nasled.) posl kovo pot v imenj In koliko zopet takih \ presuhih zemljišč, katera ob suhih letinah silno malo rodij Posnemajmo tudi v tem oziru druge umne na- predne dežele. Poglejmo v Italijo, v Lombardijo, katera je bila pre i leti naša avstrijska dežela, in ki Razpis podpore mar sikateri naših starejših ljudi pozna, ko je i • živel od Ondi je cela pokraj namakana, in kot odvis starim kranjskim larjem. čebe 80 suše i ne travniKi, ampak celo tudi njive imajo urejene da na nje peljujejo po potrebi de koševajo na hektaru namakanih travnikov po tako Ondi 400 stotov sena, ogromna množina, neverjetna nam smo zadovoljni, če na hektaru 100 stotov, torej le četrti del nakosimo. koliko pa je pri nas travnikov, ki jih Podpisani odbor ukrenil je v seji svoji dne 31. marca t. 1, z namenom, da vzbuja veselje do čebelarstva in da ob enem pospešuje to stroko kmetijstva, podpirati stare kranjske čebelarje, ki so prišli brez lastne krivde ob vse svoje čebele. Na podlagi tega ukrepa javlja podpisani odbor, da bode dal tistim kranjskim čebelarjem v le po enkrat v letu kosimo, in komaj na orali dobimo po 10 do 15 stotov, ali na hektaru 20 do 30 stotov. Lombardiji nihče ce posodi na zemljišče, katero nima prvi polovici meseca maja (korite) čebel, ki v svoji prošnji sani odbor dokažejo, do 3 n a panje p o d p i- naprave za napeljavanje vode. Seveda bi utegnil kedo trditi, da je na Laškem gorko. Res je v Lombardiji gorkeje nego pri nas i vend ar pa tudi ni gorkota toliko silnejša, ker ondi imajo tudi po zimi precej mraza. Pa tudi drugod po Italiji so si oskrbeli naprav za nama kanje zemljišč. Pri razstavi leta 1878. je Italija izložila da čebelarijo neprestano uže najmanj 20 (dvajset let), da so brez lastne krivde prišli ob vse svoje čebele in da niso v stanu si iz svojega premoženja drugih čebel kupiti. * 108 Vsebina teh prošenj, katere ni kolekovati, mora biti Stolna cerkev ima lep in visok zvonik. Zunanjost potrjena od gospoda župnika prosilčeve fare in od do- jej ne pokazuje nikakega izrazitega sloga, ali notranjost tičnega županstva. je bogata ukusna in krasna. Ko so se za Miloša prvi Ob veliki množici prosilcev si pridrži glavni odbor pravico izbrati najpotrebnejše. Prošnje je ulož'ti najkasnejši do 27. aprila j « pri podpisanem odboru v Ljubljani. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. pot oglasili zvonovi in pozdravili krščanskega Boga ? za grozil se je paša turški v trdnjavi, da bode krogle metal v mesto. Ali vendar jih ui. Odvrnil ga je od tega naklepa edino-le kratki odgovor Milošev: „Nu le, bodemo videli!" In oradoščeni Srbi so zvonili tri dni, od jutra do večera. Popoludne sem šel v Topčider, brez katerega si Razne reci. ne moreš napraviti popolne slike o Belemgradu. se moreš ali po železnici, ali s fijakarjem. Priporočam fijakarja. V enej uri si na cilju. Topčider je bolje šuma ■ * Zoper konjske grinte priporočajo naslednje ma- kakor perivoj, dražesten na vso meč. Mene je najbolje žilo, katerim namaži zvečer prav dobro grintavo kožo, zanimal Milošev letni dvorec, vzlasti soba, v katerej je 'pL zjutraj pa jo izperi z milom ; 60 delov živega srebra ta junak stanoval in umrl. Zadovoljen je bil s čisto na- (dobiti v vsaki lekarni), 450 delov vazeline, 60 delov vadnim posobjem. Po stenah vise meči, sablje aamaščenke, trpentina in 250 delov žvepla. s katerimi je sekal glave turške. Poleg te sobe ka- * Zelenika ali pušpan s katero obrobljamo vrtne pelica, v katerej je prosil pomoči Boga proti dušmaninu kakor so sedaj izpoznali kokošim strupena, turškemu. Sila prič se pripoveda o tem znamenitem je, grede, Zlasti mladi poganjki so škodljivi, ker provzročajo tako človeku. Naj navedem eno samo. Nekoč je šel Miloš v drisko, da nekatere živali celo poginejo Peterburg k carju. Dvorjaniki so mu rekli, naj počaka * Ose pomoriš po njih gnezdih, ako zvečer ob v sprednjej sobi, ker je car pri delu. Čaka pol ure > nič mraku, kadar je ves roj doma, v trpentinovem špiritu ni. Začne gledati okrog sebe in zagleda v Kotu podobo namočeno in na drogu privezano cunjico zažgeš in jo sv. Nikolaja. Začne globoko se klanjati in križati, kakor vtakneš gnezdu pred vhod in ga potem zadelaš. Sopa- imajo navado pravoslavniki, kedar molijo. Kedar car rica trpentinovega špirita neki precej pomori vse ose. stopi v dvorano, knez zamrmra: „<3akal sem jaz, čakaj * Ne preganjajte netopirjev! Netopir je po podobi svoji grd, in zato ga ljudje, ki ne vedo, da je ena naj še ti . jeclja: Naposled se obrne, zadregeta na videz in po-„Oprostite, vaše veličaustvo, molil sem jutranje koristnejših živali, 1 • • pooijajo kmetijstvu na veliko molitve". „Nič, nič", odvrne car z nasmehom, „prva je škodo. Netopir je mesojedna žival in se živi ob gDse-nicah, metuljih, hroščih, posebno navadnih, katerih po noči išče in jih žre. Po izkušnjah je dokazano, da en sam netopir eno samo noč več 100 hroščev polovi. Ce preganjamo netopirje, pač je očitno, da preganjamo najboljše varuhe kmetijstva in vrtnarstva. Dolžnost umnega gospodarja bi torej le bila varovati to dobrotljivo živalco ln izkušati, da se pomnoži ! Božja". Ko sem pogledal še cerkvico, ki stoji pri letnem dvorcu, z bogato pozlačenim ikonostasom, posadil sem se pred kavano. Tu in po travnikih je mrgolelo sveta, ki je prihajal po železnici.' Rad bi bil videl še kraljico Natalijo, to mučenico, ki je navadno ob šestih dohajala > Podučite stvari. pa mi ni bilo moči čakati. Belograjci se morejo ponašati s svojim Topčiderom, samo da malo dalje ni ko-šutnjaka, ker se je pomračilo srbsko ime z umorstvom plemenitega kneza Mihajla. Vsaka reč ima svoj konec, treba je bilo slovo vzeti od Belegagrada. Še enkrat sem se vstopil na oni kraj, kakor prvi dan ter se oziral po lepej okolici Zemljepisni in narodopisni obrazi misel mi je hodila uboga slovenska mladina, katero so nekdaj Turki ugrabljali in po teh krajih v globoko Nabral Fr. Jaroslav. Turčijo vlačili. In koliko Slovencev je njega dni palo pod zidinami Belegagrada! Toda bežite, črni spomini! (Dalje.) Krasni bogato nadarj narod srbski trpel je 103. dolgo, trpel je mnogo. Dolgo je Beligrad tičal v težkem Beligrad. robstvu turškem, zato se niti do danes ni še mogel čedno umiti, počesati in olepotičiti Pa se bodeš še 5 Konak ali kraljevska palača stoji na lepem prostoru, mili moj Beligrad, ni se bati. Jamči mi zato divni tvoj ukusno je pozidana. Prvo nadstropje jej drži šest jonskih, položaj na samem pragu mej zahodom in izhodom; drugo šest korinških stebrov od mramorja. Palača še ni jamči zemlja, katera sluša tvoje zapovedi, zemlja šu- dodelana. Škoda, da Beligrad nima dovolj pitne vode, movita, rudna in rodovitna; jamči mi ona moč, s ka m - ostalo vodo morajo dovažati s Save, kar je zelo počasno tero si v 45 letih od 16 zidanih hiš poskočil na mnogo in dosta stane. stotin novih; jamči mi ukus, s katerim si je začel ogn- 109 Ujati. Prihodnjost je tvoja i dragi Beligrad. Pa tudi uže jetniki raje sedanjost, vsaj te parobrodi in železnice spajajo s srcem 4 pustili svoje bolniške blagajnice radi česa -k. - ^ zopet novo breme palo na itak predrago upravo dveb svetov; saj te obiskuje na tisoče tujcev, katere ti okrajnih bolniških blagajnic, katero so do zdaj razvažaš po kraljevini. 104. Fanatizem šiitov mnogi radi nosili. Nadalje povdarja se v prošnji, da je razširjanje svobodnega preseljevanja delavcev, fci je namen temu paragrafu, nekoliko nevarno, in to tem nevarneje, Turčin je veren. Strogo se drži zapovedanih postov zabiti ker ga dozdanje ustave niso prečile in ker ne smemo in natančno obmoli vse navadne molitve, naj si jo doma > da more solidno podjetje le tedaj kaj poštenega ali zunaj doma Klanj se > kedar je ura zato, na ko iodvoru in na parobrodu, na samoti in v sredi goječe. proizvajati, ako ima stalno naseljene delavce. Konečno kaže prošnja na velike težave, katere provzročuje za- He sramuje se očitno pred vsakim izpovedati svoje Ali Vere. Pogosto ga naletiš tudi v džamiji, kjer moli. pravo turško pobožnost, pomešano s fanatizmom, moreš da izvesti. varovanje tistih delavcev, ki so kje le za nekaj časa v delu, katero zavarovanje, če tudi popolnoma opravičeno, pa se vendar v rečenem zmislu po nazoru prosilcev ne Videti pri dervišib, to je menihih turških. Kakor v kristjanih tako je tudi v mohamedancih Verskih ločin, vsega vkup do osemdeset. Poglavitni ločini ste šiitska in sun: tska. Šiiti so Perzij Afganci, stanovniki osrednj Azij itd aci, mnogi Hindi Šiiti mečejo Mo I f ! hameda prav tako pod kalifa Ali-a Abu Taleba, kakor mohamedanci Jezusa pod Mohameda. Verujejo namreč, -da je Angelu Gabrijelu naročil Bog, naj oduese koran -Ali-u, ali angelj ga je po zmoti izročil Mohamedu. Zato je šutom, vzlasti Perzijancem, Ali pravi utemeljitelj izlama. Ali pa ni imel sreče, zavraten morilec ga je zabodel v mošeji kufskej. Tudi sina njegova Hassan in Hussein nista imela sreče, umorjena sta bila v pustinji kufskej blizo Kerbele, kjer sta pokopana in kamor ho-*dijo šiiti na božjo pot. Ker so ti utemeljitelji in reformatorji njihove vere prezgodaj in žalostne smrti umrli, slave jih Perzijanci kot mučenike. Vsako leto dne 10. muharrema imajo post, molitve in slovesen obhod. Tudi v Carjemgradu živi mnogo Perzijancev, tudi tu imajo svoje samostane in njihovi derviši se ob tej svečanosti ranijo tako po glavi, rokah in prsih, da nekateri mrtvi padejo po tleh. Pa kaj hočemo, saj gredo gorki v mohamedov raj. Mi nismo hoteli iti te mesnice ljudske gledat. Popišemo jo tako, kakor nam jo je narisal naš sopotovalec trd Nemec. (Dalje prihodnjič.) Trgovska in obrtniška zbornica. (Dalje.) Zbornici bil je tudi izročen prepis prošnje več tovarnarjev ljubljanskih do visokega državnega zbora v kateri se z ozirom na 13 J točka zakona z dne 30. marca 1888, drž. zak. štev. 33, poudarja, da se s tem delodajalcem naklada znatno delo ter da so pri zamotanem poslovanju pomote neizogibne, takisto da se s tem tudi izkopava obstoj mnogih delovršbenih bolniških blagajnic, katere bi, ako se odpusti večja množica delavcev, morale na vsak način propasti s predodkazo- Odsek je ti prošnji natanko premislil in preudaril ter se uveril, da sta utemeljeni. Zato pa tudi misli, da postopa v smislu tukajšnjih krogov, ako priporoča slavni zbornici, naj se pridru i prošnji čestite zbornice liberške, katera govori poleg tega tudi o tistih točkah, ki se nahajajo v prošnji več ljubljanskih obrtnikov. 0 • Poročevalec misli nadalje, naj zbornica navede v dotični prošnji še tole. Preod&azovati pričuvne zaloge bilo tedaj upravičeno in utemeljeno, ako bi se moralo v obče čakati nekaj tednov, predno bi imel kdo pravico do bolniških podpor. Čakati pa bi ne bilo treba tistim delavcem, kateri prihajajo iz katere že obstoječe bolniške blagajnice, baš zaradi tega, ker bi jim bil preodkazan primeren pričuvni zalog. Ti delavci dosegli bi za razliko od drugih delavcev, kateri šele po preteklem čakanju imajo pravico do podpor, katera po takem ne bi nehala. V takih slučajih morali bi visokost preodkazanih zalogov dovesti v sklad z visokostjo doseženih beneficij. ■ a. 1 Ako pa to ni, potem naj se že obstoječih blagaj- ► niških pričuvnih zalogov, kateri so zvečine tudi pod- porni zalogi, zdaj ne dotikamo in naj se šele tedaj preodkažejo, kadar pride v moč zakon o osk bovanju starcev in invalidov, taico da prihranjeni deleži vsakemu delavcu dobro pridejo na starost, kar utegne tudi namenu teh zalogov največ ustrezati. . in 7., ki govorita o visokosti Kar se tiče mezde, ki jo je zavarovati, ter o visokosti bolniških podpor, ki jih je dajati, priporoča poročevalec naslednje. Ako se hoče bolniško zavarovanje pokazati praktično, mora se osnovati jednostavno in načelo jednostavnosti mora mu biti podstava. Zategadelj naiprvo potreba, da se za vplače vanja in bolniške podpore določijo jasne in točne pod- stave, in zategadelj priporoča, da se, kar se tiče za varovalne mezde, postavijo mezdni razredi, ter v soglasju s tem, da se napravijo kar se tiče bolniških podpor, primerni podporni razredi. Namreč tako: Mezdni razredi za različne mezde ali plače, od ka- terih dni sestavljajo tedensko mezdo in 300 •ini Vanjem pričuvnih deležev. Zategadelj bodo mnogi pod- letno plačo: Razred Dnina Tedenska mezda Letna plača I. — gld. 60 kr. 3 gld. 60 kr. — II. — ff 80 4 „ 80 n — III. 1 n - n 6 „ - n — IV. 1 n 20 7 „ 20 n — V. 1 n 50 9 » - n — VI. 1 n 80 » 10 „ 80 n 2 4 rfv* - U * VII. 2 n 10 M 12 „ 60 VIII. 2 n 40 T) 14 „ 40 n s IX. 3 r - n n - n 900 gld. X. 4 n l^mmmm n (Dalj t) e nttsl.) n 1200 „ Politične stvari. Govor poslanca dr. Poklukarja v državnozborski seji dne 1. marca t. 1. (Dalje). Preko cestnih preidem k vodnim stavbam. Tu moram z zahvalo priznavati, da proračunski odsek visoki zbornici priporoča resolucijo, katero sem vložil lansko leto ; priporočam jo tudi jaz visoki zbornici, da jo sprejme, in vladi, da se na-njo ozira. Letos moram svojim lanskim razpravam dostaviti tudi še to, da je mej tem postala nevarnost po povodnji za vasi Stožice in Tomačevo jako velika, ter sta bili deželna vlada in uprava primorani takoj dovoliti sredstva, da so se mogle pričeti varstvene stavbe. Te stavbe so pogoltnile glavnico 40.000 gld., kar bi se bilo lahko preprečilo, ko bi se bila hitreje pričela vrejevati Sava in morda poprijelo delo pri drugem koncu. Priporočam tedaj vode vrejevalna dela visoki zbornici v smislu moje lansko leto predlagane in letos v potrdilo priporočane resolucije. Došel sem k zgradbi železnic. Lansko leto sem 8 k ^ stvarnimi razlogi priporočal, naj se postavi skupen most čez Savo za železnico mej Ljubljano in Kamnikom in za promet na državni cesti. Kolikor mi je znano, priporočil je toplo zgradbo tega skupnega mostu stavbeni oddelek ljubljanske deželne vlade. Saj so vendar jasni vzroki, ki za to govore. Saj bo morala vendar železnična uprava prevzeti v upravo in vzdrževanje ta most, kakor hitro bo izgo- tovijen. Saj je vendar cestni erar, oziroma trgovinsko ministerstvo, ki bi moralo ta most prevzeti v last ter bo na eni strani moralo z vednimi popravami in vzdrževanjem starega mostu plačevati velike troške, na drugi strani pa poravnati primanjkljej s tamošnjo mostno mitnico. Eazumel v resnici nisem, kako so mogli tu v dunajskem ministerstvu odkloniti ta po zdravi človeški pameti trezni predlog — jaz nisem tehnik — in kolikor čujem, poklicali so se na ptmoč celo strategični oziii, da se je stvari dalo bolj verojetno lice. Prepričan sem, da so mej mojimi ožjimi somišljeniki še nekateri, ki bodo temeljiteje razpravljali železnična vprašanja. Govoriti morem tedaj kratko, vendar pa ne opustiti, da ne bi z nekaterimi besedami omenil, kako se ravna s koncesijovanjem železnice mej Ljubljano in Kamnikom — tedaj s pravo malenkostjo. Postava ki dovoljuje državno podporo, je iz leta 1885. (Cujte, čujte !) Železnice, katere je v istem četrtu ure dovolila . - • i lj | J- 1 ^i1* * visoka zbornica, so že davno zgotovljene, zoper to že« leznico pa, ki vodi k erarni smodničarni, proizvajajo se neprestano nove zapreke, tako da se ne more zgraditi ta za državo in deželo jako važna železnica. Priznavam sicer, da je gospod trgovinski minister v zadojem času pokazal svojo dobrohotnost v tem vprašanji; bil je ves čas naklonjen stvari, toda le akade-mično, kajti do danes ne vidimo uspeha. Zaradi tega. priporočam pristojnima ministroma, naj ne razpravljata, tega vprašanja več dilatorično. Povoda bi imel dosti, da bi še kaj izpregovoril o deželnih zdravstvenih razmerah, ker osepnice razsajajo-taKo po deželi, kakor še redko kedaj. Upam pa, da bo imela vlada odprte oči ter vsaj sedaj, ko se ni zabra-nilo razširjenje bolezni, ukrenila vsa sredstva, da zopet popravi, kar je zamudila. Tudi sem prepričan, da bo-eden ali drugi poznejših govornikov razpravljal to zadevo. Prišel sem sedaj k predmetu, ki mi je bil prav za prav povod, da sem se oglasil k besedi iu to je pre-važno, v področje poljedeljskega ministerstva spadajoče gospodarsko vprašanje. Da ne pozabim manjšega predmeta, pričeti hočem takoj s tem. Tiče se konjereje v naši deželi. Izrekam v tem oziru Nj. ekscelenciji gospodu poljedelskemu ministru zahvalo za dosedanja izdatno podporo, ob enem pa ga prosim, naj dovoli za postaje Cirknica, Vrhnika in Kočevje po jednega žrebca več in podporo za potovalna predavanja o konjereji in za dirke kobil v kranjskih okrajih lahkega plemena. Priporočam te tri prošnje in ravno tako one predmete^ katere sem lansko leto navedel gospodu poljedelskemu ministru, da bi se povzdignila reja govedi. (Dalje nasl.) Govor poslanca Sukljeja • v državnozborski seji dne 28. februvarija t. 1. (Dalje). Kontingent za celo državo se naslanja na izpadek: 15%> lani pa se je trdilo, in sicer je to storil ravno častiti gospod poslanec kernovski, da bo ta izpadek znašal 20 do 25 odstotkov, nad 25 odstotkov tudi poslanec Menger ni šel. No, teh 925.000 hektolitrov, s katerimi računa proračunski odsek, je pa ravno izpadek 25 odstotkov, kakor si ga je lani mislil gospod poslanee Menger. Dozvcljujem si tedaj vprašanje, s katero pra- zasesti stol naučnega uradnik y naučnem ministra, ker je bil že dalj časa višji vico se sme očitati lehkomišljenost, ako se tako računa, za šolskega strokovnjaka prve vrste, ki si dela nado, kakor je to vlani dr. Menger sam priporočal? (Prav morebiti enkrat pod levičarskim ministerstvom dobro! na desnici.) Prosim pa tudi, da ne pozabite, kar je vlani v isti razpravi rekel Vaš najtreznejši računar. Jako visoko čislam finančno nadarjenost gospoda reicher ministerstvu. Vrh tega je Dum svoj letošnji šolski govor sostavil s posebno poslanca Plenerja, toda glejte, v svojem izvrstnem govoru povodom špiritne razprave je računal govoreč o vplivanju zvišinega davka na ceno vedno le z višjim marljivostjo in spretnostjo. Kazal je, kako v vseh za devah napreduje slovenščina na škodo razpadajo stebri i nem 5 e, kako davčnim postavkom, jasen dokaz za njegovo dom nemškega mosta do morja jadranskega kako je prispelo slovensko rovanje po srečno priborjeni Kranjski preko Štajerske na Koroško in Primorsko > Nanje, da kontigent ne bo samo dosegel, marveč prekoračil 997.450 hektolitrov. celo kako stopajo na mesta prejšnjih nemških * sedaj slo celi Proračunski odsek pa ni predlagal, naj se vsprejme kontingent, marveč za 70.003 hektolitrov manjša venski zastopi, uradniki in dostojanstveniki io mignil je konečno bolj rahlo — da pa to vse ni na korist Avstriji in njene dinastije, temveč na korist — slovanstva. Vendar pa očita Slovencem, da se jih ne prijema ne nemška poraba, in vendar mu očita, da optimistično sestavlja in lepša proračun. Druga točka, katero je grajal gospod poslanec dr. Menger, zadeva pivo. Priznavam, da se je zadnja leta manj pa vrednik „Ljubljanskega Z zelo preminjal pivni davek; naglašam pa vendar, da je prav, da kmetijski sinovi hodijo v višj bil od leta 1881 naprej vspeh vedno boljši od proračuna, tolikih obtožb, tolikega natolcevanja ne italijanska omika, da pismene slovenščine ne umejo ne Kranjci, ne Štajerci in ne koroški Slovenci. Tudi novo-imenovani šolski nadzorniki mu niso bili po volj » naj 9 tudi to mu ni šole Vkljub To se razvida iz računskih zaključkov. Akoravno tajim, da so bili nekateri ugovori opravičeni ne > draženje brnela in ječmena, velike zaloge itd., pomisliti stvareh izvežba pa je videti tudi iz tega govora popolna obupnost, in modro je bilo in za , da ie v šolskih kot po- naše blovenske zadeve velike važnosti poslan Sukli je pa vendar treba, da bodeta na porabo piva vplivali govoru s krepko roko segel po najdaljših šibah dve okoliščini, eno je v izredno srečnem , katere že g. poslanec Menger navedel 5 je Dumreicher namakal za Slo ce akoravno je ne odobrava, to je namreč večja poraba obrnil piva, ker se je podražilo žganje. Menim, da se sme ž da si bode to f te šibe je Šuklje in napadnika z njimi našvigal tako brezusmiljeno njo račuaati, in to je očito tudi storil lansko leto > ko pomnil za vse svoje dni je hotel večji dohodek pivnega davka razdeliti na posamezne dežele. Potem pa prosim uvaževati, da vsled trtne uši nazaduje tudi vinarstvo, da se jako hitro širi opu-stoševanje po trtni uši, in da bo to provzročilo zopet višjo določevanju pivno-lavčnega dohodka nikakor ni postopalo preoptimistično. ni zavračala, akoravno jo je Konečno privoščil si je tudi mladočeha Gregerja ; potem pa je načrtal točke, po katerih je vsikakor želeti premembe ljudsko-šolskega zakona. Pri srednjih šolah 1Q za slo porabo piva. Jaz za svoj del menim, da se pri oglasil se je zopet zoper utrakvističue venske paralelke na gimnazijah g. dr. vitez Tonkli enako glede Štajerske kot Primorske, minulo soboto pa je Ena točka pa se kanoniK Klun zopet temeljito govoril o slovenskem Ijud pri tej priliki zopet z veliko spret skem šolstvu in nostjo zavračal napade grof Wurmbrand-ove, v katerih zvišal proračunski odsek. Proračunski odsek je namreč je ta celo pastirske liste zlorabil v podkopavanje zve pri porabnini mineralnega olja vsprejel namestu vladne stobe Slovencev. številke 3,500.000 gld. višjo s 3,803.000 gld., in glejte, te točke tudi nasprotna stranka visoke zbornice ni gra- , kakor sem prepričan , iz jako dobrega jala, in vzroka. to (Dalje prihodnjič.) Naši dopisi, Slovenci so na dnevnem redu. Obilna in silovita vdeležba slovenskih poslancev pri letošnji budgetni razpravi, položila je poročevalcu tega oddelka državnega proračuna, podpredsedniku zbornice dr. Zeithamer-u na jezik besede, da so letos Slovenci na dnevnem redu, da je prav tako in da jim je to v čast, da odločno zahtevajo za svoj narod ustavne pravice v povzdigo omike slovenskega ljudstva. Službovnik nemško-slovenski za c. kr Iz Ljubljane Državni zbor Za list došel je z Dunaja „Novicam" brzojav, kateri hvalno označil govor poslanca Šukljeja katerem je s posebno spretnostjo zadnj e po prvi del c. kr. ojsko v slovenščino prestavil A. Comel pl. Sočebran major v pokoju, imenuje se ravnokar v drugem natisu na svitlo prišla prav lična knjiga, obsegajoča s prejšnjega 144 strani. Dandanes v pobijal dveurni ko je že tako rekoč vsak govor koroškega poslanca Dumreicher-ja, ki se je bavil zgol s slovenskimi zadevami zdrav možak vojak, se ta knjiga toliko bolj priporoča azumništvo naše vojne sama po sebi ker slovensko pa Da se ta razprava prav ceni, treba je vedeti, da Dum- venščina, in ker govor Greger-jev. sme zahtevati, da se tudi med vojaki ne pači več slo reicher med levičarji in pa v njihovem časništvu velj na 80 ki cena lični knjigi stavljena nizko 112 Kranjska hranilnica sklenila je dne 28. marca Govornik navedel je vse pastirske liste, vsem narodom občnem zboru za različne dobrodelne na- in strankam v Avstriji odrekaval je zmožaost, izvrševati pri svojem mene razdeliti 24 370 goldinarjev, razun tega pa za načela katoliške cerkve, razun nemško-liberalne stranke* premeščenje deželne bolnišnice v Ljubljani iz mesta Poslušalci sami niso bili na jasnim, kaj je govornik ven, 60.000 goldinarjev, za zgradbo hiše filharmoničnega 8am smatral za resnobo, kaj za ironijo ali pa šalo in društva pa 20 000 gl. konec govora bil je mrzel in tih. Sicer zelo spretnemu Nakup žrebcev. C. kr. poljedelsko ministerstvo govorniku ni čestital in ne ploskal nihče, sploh pa sa Tabi domače konjerejce v teku meseca aprila ministerstvu je sodilo da je Wurmbrand s svojim govorom pomnožit naznaniti žrebce, katere imajo na prodaj, ker se name- verski šoli nasprotne stranke za eno, pa brez nade in Grof je v drugič oženjen s strogo katoliška rava, kolikor moč žrebcev, katere potrebuje državno menda tudi brez namena, pridobiti si pristašev. žrebčarstvo, nakupiti doma v državi. Oglašene žrebce Wurmbrand ki bode državni odposlanec gledal in povoljne vpisal se bodo potem na jesen kolikor treba nakupili. Konstitncijalno društvo v Ljubljani sklenilo je pokojnemu Deschmannu postaviti nagrobni spominek, gospo Drugi dan v soboto jutro odgovarjal je kanonik Klun grofu Wurmbrandu, potem pa je zopet krepko in dalie poslancu baronu Dumreicher-ju za krepko zagovarjanje Nemcev na Kranjskem v državnem zboru, izreči zahvalo. spretno segal po koroških šolskih razmerah. Glavni pro- resnično in tigovornik bil je dr. Eduard Suess, ki je pred nekolika Laibacher Zeitung" imela in izvršila jako srečno misel pa je resnicoljubnost Dumreicherjevo tukaj razsvitliti z vsem govorom po- slanca Šuklje-ja. S e d a j pa pošteni Nemci j kjer dnevi odložil svoj vseučilišni rektorat, ter je po židovskih časnikih dal razglašati, da je to storil z namenom, da, more bolj neodvisno nasprotovati naučnemu ministru v vprašanji verske ljudske šole. Potem so poročali časK podal na rodbinski dom. niki da se je Suess ^veliki » koli bivajoči, lahko sodijo sami, da krivične pravde še ojih dedov in konečno je d toliko jezičen doktor ne more pripravdati pri razumnih gibljivo šepetanje najbolj slavij zbor zopet čul gledališkega svo- in pravičnih sodnikih. jega govornika. Hudobni glasovi sicer trdijo, da se vsa Gospod Aleks Hudovernik imenovan je za c. kr. ta komedija snuje z namenom, da bi Suess s tem kora notarja v Kranjski Gori. Novomeška občina namerava ustanoviti v ta-mošnji prejšnji vojašnici javno bolnico. Gotova dobrota za dolenjske okraje! Vabilo. Prvi občni zbor za osnovanje društva kom liberalni stranki v Leopoldovem predmestji pri prihodnjih deželnozborskih volitvah omogočil zmaga nasproti sedaj tako zmagoviti protisemitični stranki. Suess je tedaj sladkim glasom prepeval blagre beralizma. Glavni govornik zagovornikov, tirolec dr Amaterjev fotografov u v Ljubljani se bode vršil dne 3. aprila zvečer ob 6. uri v pisarni c. kr. strokovne šole za lesno industrijo (Virantova hiša, Zvezdarske ulice, I. nadst.) Dnevni red: 1. Razgovor o pravilih; 2. Volitev začasnega odbora. rez ovinkov in brez lepo- krepko, odločno in uspešno. Katrein segal je že Katrein, odgovarjal mu je tičja kot poročevalec proračuna ministerstva notranjih zadev, 8 posebno spretnostjo v razpravo, ta dan pa si je delil lavorike s kanonikom Klunam. ponedeljek pričela se je razprava proračuna Pristop ima vsak prijatelj fotografije, izimši foto- nančnega ministerstva in nekateri menijo glede na skoraj grafov po poklicu. Prov. odbor. vsakdanje večerne seje ? da se s koncem tega tedna dožene budgetna razprava; previdnejši računarji dvo mijo, da bi bilo to mogoče. f Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja Po sedanjih določbah ima se cesar Hektoliter s svojim dvorom dne 10. t. m. nazaj na Dunaj vrniti. Cesarica poda se zavolj oslabljenega zdravja v Wiesbaden. Dr- 6 gold. 80 kr Žitna cena v Ljubljani 23. marcija 1889. psem domače 5 gold 34 k turšice 5 gold. 30 k banaške sorsice 5 gld% žavni zbor dokončal je minulo soboto večer državni 80 kr rži 4 gold. 50 kr ječmena 4 gold. 33 kr proračun naučnega ministerstva z zadnjo točko ljudske šole14, pri kateri je večina govornikov govorila o verski šoli. Dvorni svetovalec Ex:ner je na to struno brenkal ovsa 3 gold kr ajde 4 gold 33 k ovsa 2 gold 44 kr Krompir 2 gold. 41 kr. 100 kilogramov V Kranj i 11. marcija. že pri obrtnih šolah. Prvi protigovo • f pri naslovu Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr. Rrž 4 gold. 55 kr. »ljudske šole" bil je štajerski deželni glavar grof Wurm- brand, čegar govor je bil izraz čudnega dvodušja: namreč Oves 2 gold. 60 kr. Turšica 4 gold. 54 kr. Ječmen protivernega liberalizma 1 gold. 22 kr. 1 gold. 60 kr. Ajda 4 gold. 22 kr. Seno 2 gold. kr. Slama 100 kilogr. Špeh 1 kilogr^ in pa verskega katolicizma. 44 kr. Odgovorni urednik: Gustav Pire. Tisk in založba: Blasnikovi nasledDiki.