„Štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne Štev. seprodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača: Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni . odgovorno, Cena oznanil (hiseratovj je za celo stran K 64, za ':■. stiiini K 32, za '/, strani K 16, za •/• strani K 8, za '/>• strani K 4, za */M strani K 2, za »;'•« strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Stev. 52. V Ptuju v nedeljo dne^'25. decembra 1910. XI. letnik. Tiha noč, sveta noč Odrašeni ljudje smo in krnto življenje zarisalo je svoje ojstre črte v naše obličje. Kje so lepi. nedolžni časi, ko smo z nepremagljivim upanjem lovili šolnine žarke, ki so zlatkano po duhtečih rožicah bežali ? . . . Vse je minulo, — temna skrb večne borbe za obstanek nam je zagrenila nekdanje veselje, — vse je pokopano in zdi se človeka, kakor da bi neusmiljeno življenje zastrupilo mehko dušo ... Ali je res vse minulo, kar smo v mladosti oboževali? Ali smo res postali sami in zapuščeni in nepristopni solnčnim žarkom ? Ali je res? Nekje zapojejo nalahko otroški glasovi, sladki, mili, nedolžni otroški glasovi, čisti kot nebeški zvončki. Kaj poje deca ? BTiha noč, sveta noč" . . . Oh večni Bog, višek tvojega vstvarstva je nedolžni otrok! Vzemi mi, večni Bog, vzemi mi srečo, veselje, zdravje, vzemi mi življenje, — vse položim pred tvoj prestol; ali daj, da sije zlato solnce na mojo deco . . . Tam nekje pojejo nedolžni otroci božične pesni in v tem hipu že izgine vsa grenkost življenja in vse skrbi se razpršijo kakor lahki prah. Kakor svečice raz božične smreke svoti novo upaDje v moje srce in želim si tihe, nedolžne sreče o'troskih let. . . Ali še veste, vi odrašeni, skrbni, resni, žalostni ljudje, — ali še veste? Tedne dolgo nismo ničesar druzega mislili in govorili, nego: Bog daj, da bi že kmalu sveti večer prišel! Vse igre otrok, vse zabave, vse zabavljice, vsi neumni prepiri, vse je utihnilo. Kajti na prstih smo šteli: Še danes in jutri in pojutrajnem in potem še en dan in še ena noč in še en dan in — sveti božični večer pride . . . In prišel je ta krasni, božanski večer. Mi otroci pa smo stali pod smrečico, na kateri se je lesketalo stotero pozlačenih krasot. In gledali smo navzgor in vsako jaboljko, zavito v srebrni papir, odpiralo nam je nebesa. In z radostnim krikom objeli smo skrbno mamico ter se ji zahvalili s stoterimi sladkimi poljubi . . . Tako nam je bilo takrat pri srcu, takrat, ko smo še nosili kratke hlačice in nepokvarjene dušice . . . Oj večni Bog, hvala ti za srečo, ki jo daš otroku na sveti božični večer! To kar je posamezni otrok, bili so tudi posamezni starodavni narodi. Čakali so na obljubljeno srečo . . . Kakor sveti trije kralji sledili so zlati jutranji zvezdi svojega upanja. Vedeli so, da mora priti Odrešenik ... In kot pastirji so spali pri svojih čredah, ko je prišel angelj nebeški in jim zaklical večno veselje, da se je »Gospod porodil." In vstali so in hiteli in našli v revnem hlevu betlehemskem sveto družino. Oči novorojenčka so obljubovale odre-' šenje . . . Vsaki sužnoeti pride odrešenje! V hlevu med živali in trpini se rodi večna Resnica, ki je ne more nobena peklenska zlobnost premagati. Kakor solnce vgteja ta Resnica in pogreje osiromašena srca in jim daje novega poguma in novega veselja in nove, doslej nepoznane sreče . . . Posameznik vstaja in se greje na tej veri odrešenja in narodi vstajajo in stopajo na dan in vso človpštvo pozdravlja solnce večnega odrešenja ... In kakor nadčloveški koral zašumi pesen: „Tiha nebi hrepenimo in v tebi se navdušujemo . rodil! Kdo ne razume tega ? Kdo ne čuti tega V . . . Nebeški zvončki zvonijo v daljavi: čast Bogu v višavi in mir ljudem na zemlji . . . Današnja številka ima zopet 2 strani priloge in šteje torej skupaj 12 strani ter več slik. Kmetje, delavci in obrtniki! Deset let že izhaja naš priljubljeni „Šta-j e r c" in v teh desetih letih držal se je vedno enega načela: Boj proti vsem, ki naše ljudstvo izsesavajo in izkoriščajo, skupno delo Nemcev in Slovencev za zboljšanje naše gospodarske bodočnosti. To je ves naš program, od katoroga nismo in ne bodemo niti za pičico odnehali. V tem znamenju smo peljali vse svoje boje in dosegli vse svoje zmage ter uspehe. Ali smo imeli kaj uspehov? Tega pač nikdo zanikati ne more. Slovensko štajersko in kranjsko ljudstvo zahvaliti ima »Štajercu" mnogo dobrega, zdravega poduka. V političnem oziru smo Ijod-stvu vedno odpirali oči in mu dokazovali, kako brezvestno ga odira našemljeno prvaštvo. Raz-krinkavali smo ljudske sovražnike s tako kruto brezobzirnostjo, kakor je ni nikjer drugod naj-deti. V gospodarskem oziru pa smo tudi vedno podučevali in noben slovensko pisani list še ni toliko gospodarsko velevažnih člankov prinesel, kakor „Štajerc." Niti nasprotniki tega dejstva ne morejo utajiti. Ni čuda, da se je naš „Stajerc" tako krasno razvil in razširil! Zlasti zadnja leta so pokazala lepi napredek. Mali listič, ki je nekdaj vsakih 14 dni enkrat pohlevno izišel, — ta mali listič je danes največji tednik v slovenskem jeziku, — ta „Štajerc" izhaja danes na najmanje 8—12 strani vsaki teden in prinaša poleg tega tudi celo vrsto zanimivih slik. Ta dejstva na eni strani, na drugi pa poljudna, duši štajersko-koroškega ljudstva primerna pisava in istotako ljudstvu primerno mišljenje so vzroki, da je postal „Štajerc" nepremagljiv, da mu ne morejo ne politikujoči farji, ne prvaški advokati, ne narodne posojilnice in štacune, ne plačani agitatorji do živega. Ne grda zvijača in ne podlo nasilje ne morejo „Štajerca" uničiti. Tisočkrat že so prvaki prorokovali našemu listu konec in tisočkrat so se zlagali. Na tucate listov so proti nŠtajercu" ustanovili in vsi ti listi so ponehali izhajati, — „Š t a j e r c" pa živi naprej in napreduje in se razvija, da je veselje. S to ponosno zavestjo stopamo v XII. letnik svojega izhajanja. In tako vabimo cenjene naše somišljenike, ki so brez strahu vedno za napredno stvar delovali,, da nam tudi v bodoče zvesti ostanejo. Ali mi nismo za1 dovoljni, da nam ostanejo le dosedanji odjemalci in prijatelji. Mi hočemo tudi v novem letu napredovati. Zato pa prosimo svoje pristaše, da naj pridno nove naročnike in odjemalce nabiraj o. Čimveč jih bode, temvečji in temboljši bode i „Štajerc"! Kar se uredništva Bštajerca" tiče, mislimo, da je zdaj lahko vsakdo zadovoljen. List stoji danes gotovo na višini časa! In tudi v novem letu porabili bodemo vse svoje moči, da' ugodimo vsem dpravičehnn željam'a.uooiiikov in čitateljev. Uvodni članki obravnavali bodejo vedno važne dogodke v naši javnosti. Politični pregled podajal bode kakor doslej tiste politične novice, katere naše čitatelje ravno zanimajo. Za brezplodno politikovanje nima „Štajerc" prostora. „Dopisi" so nam vedno dobro došli, dokler imajo stvarno podlago. Mi hočemo, da pride vsaka občina in vsaka fara do besede, ako ima stvarne zadeve grajati ali pojasniti. Novice iz Štajerskega in Koroškega bodejo kakor doslej urejevane. V gospodarskem oziru pa bodemo prinašali i zanaprej kolikor mogoče podučnih Člankov. Nadalje objavljal bode „Štajerc" leposlovne podlistke, zanimive slike s potrebnim popisom itd. Vkljub vsemu temu in čeprav bode „Šta-jerc" v prihodnjem letu bržkone vedno s prilogo (torej na 10 ali 12 straneh) izhajal, ostala mu bode cena ednaka. Toliko je bilo treba povedati. Mislimo, da bodejo naši prijatelji s tem naznanilom zadovoljni. Prosimo pa jih zato tudi v imenu skupne nam stvari: Delujte za »Štajerca1-, — naročajte ga, pridobivajte mu novih naročnikov, zahtevajte ga po gostilnah, — glejte, da se razširi. Vsi na delo! Dopisi. Ormož. (Ustanovitev konjerejske zadruge ali blamiran prvak). Nedeljo, 18. t. m. zborovali so v Ormoža pri Skorčiča konjerejci ormoškega okraja radi ustanovitve konjerejske zadruge za rejo težke noriške pasme. Predsedoval je zborovanju predsednik c. k. konjerejske dražbe za Štajersko, g. pl. Rossmanit. Tajnik konjerejske družbe, g. Schrott oslikal je zborovalcem pomen in gospodarske koristi konjerejske zadruge in takoj so se navzoči izrekli za ustanovitev zadruge in pristopilo ji je 22 konjerejcev. V odbor te zadruge imelo bi se voliti 9 odbornikov, med njimi tudi v obče priljubljeni or- - 2 - moški grajščak, grof Wurmbrand-Stuppach. Na predlog ivanjkonskega Petovara ml. voliti bi se imelo s glasovnicami. Prvak Petovar, ki je bil tudi že za odbornika postavljen, začel je med volitvijo odbora proti grofa Wurmbrandu agiti-rati, boječ se, da bi ta postal načelnik novoustanovljene zadruge. Komaj se je to zvedlo, se je nakrat cela situacija spremenila. Petovar hotel je namreč namesto grofa spraviti nekega Središčana v odbor, da bi potem „kunci" imeli večino v odboru in bi se njemu s tem posrečilo priti do mesta „obmana". Pa Petovar obrača, ljudi pa ki so še bolj „kuuštni" kak gražlar obrnejo. Sklenilo se je dve zadrugi ustanoviti, in sicer eno za Središče eno za Ormož. Sre-diščani so se takoj „vkiip seli" in študirali, koga n8J izvolijo, švicali so, da je bilo joj, kajti ni jih bilo niti dovolj navzočih za odbor. Sedaj pa volitev za ormoško zadrugo! Tukaj je imel pa naš prvak Petovar smolo. Okoliški kmetje so se izrecno proti volitvi Petovarja izrekli, kajti v gospodarske zadruge politiko zanesti, mu niso mogli pozabiti. Dobil je brco, da se še do danes ni potroštal in zginil je z zborovališča kot kafra. Za načelnika zadruge pa je bil izvoljen v veselje in zadoščenje vseh navzočih grof Wurm-brand in mi beležimo, da si nova zadruga ne bi mogla izvoliti boljšega zastopnika, ki bo gotovo svoj ugled in vpliv tudi uporabljal v korist zadruge in bo le to korist upošteval a za politiko se ne bo brigal. Prvaškemu Petovarju pa svetujemo naj raje doma v gražlariji riž trebi ali pa perje Čeha, predno se v reči vtika, ki jih ne razume in za katere je še — premoker. In za svoja kosmata uha naj si zapiše: „kdor drugemu jamo koplje, sam v njo pade." Iz Stoperc. Gospod župnik Keček, ali je pomota pri vas pri pisavi ali ste pa morebiti pregloboko v glaž pogledali? Bržkone je to zadnjo ! Resnica je, da to dela sovraštvo do na-prednjakov. Ali ste pozabili v knjigo pogledati ? Dne 14. t. m. sem prosil g. župnika, da bi molil spomin za rajne stariše, namreč Mihaela in Cecilijo Jetzl. Ali vi ste rekli, da ne bodete molili, češ da „Štajercijanci" nimajo vere. Jaz sem bil voljan plačati, kajti ^zastonj naši preča-stiti duhovniki itak ničesar ne storijo. In glej ga šmenta! Zdaj pa ste se gospod zmotili; namreč iz sovraštva ste se zmotili. Zato ste molili za živega (!) Mihaela Jetzl „Očenaš" in peščena si Marija." Ako hočete za-me moliti, tedaj pa molite celo leto. Za mrtve farane pa ste pozabili moliti. Samo za enkrat ni vredno plačati, ker nisem naročil za mene, namreč za stariše sem želel in obljubil plačati. Blagovolite, g. župnik Keček, to pomoto popraviti. Drugače ne bodem „spomina" plačal. Ako bi bilo potreba govoriti o lažeh in nevošljivosti — gradiva dovolj! — Mihael Jetzl, mizarski mojster v Stopercah. — Opomba uredništva: Mi opozarjamo župnika Kečeka, da naj enkrat poneha z divjo gonjo proti vsom, ki držijo z napredno mislijo in s „Štajercem." Kajti drugače bode tudi nam potrpežljivost počila. Keček naj se spominja svoje preteklosti in — naj molči. Zdaj je pač že čas, da postane ta Keček, ki je bil vedno „zaljubljen maček", — resnični duhovnik. To je naš zadnji opomin! bo ena resna pritožba in govorili bodemo s Kečekom drugače! Buče pri Kozjem. Predragi „Štajerc", ti gotovo misliš, da smo že čisto zaspali na Bučah. Ali danes ti moramo le nekaj napisati o Veračkem županu Jaka Bohatu, ker on je veliki klerikalec. V nedeljo 27. novembra, ko smo prišli v cerkev na Bučah, je naročil tajniku, da naj prekliče, da kadar pride on do cerkve, morajo mu drugi ljudje vrata odpreti. Mi pač nismo dolžni, da bi takim ljudem vrata odpirali. Ti župan doma zapoveduj in dobro uraduj. Tudi bodi kedaj doma, kajti tvoja frava zmirom reče, da te ni doma; baje te ima v postranski sobi zaprtega. Bog obvari, da bi ga kakšna tuja ženska ne vidla! ... Veste kaj, Veraški občani ? Izvolite si rajši za župana Mrozovega Frančeka v Selah. On tudi misli, da je kmet in je klerikalec. To so čudne stvari pri nas in morda iz-pregovorimo o njih enkrat obširneje . . . Veliki kmetski shod y Marikom. Maribor, 19. decembra. Kakor je naš BStajerc" naznanil, vršil se je preteklo nedeljo, dnfe 18. decembra dopoludne ob 10. uri v »Gambrinushalle" v Mariboru veliki kmetski shod. Že kar naprej lahko trdimo, da je bil to eden najlepših in najpomembnejših shodov, kar jih Je priredila tako delavna naša „Štajerčeva" stranka. Velika dvorana je bila naravnost natlačeno polna. V,nobenem kotička ni bilo prostora, komaj da so se ljudje gibali, toliko jih je bilo. Ta nepričakovano veliki obisk je prekosil najlepše nade. In kar je najvažnejše: obiskovalci niso bili morda Mariboržani, — ne, zborovalci so prišli iz vseh večjih in pomembnejših občin v mariborskem okraju. Od 2 do 6 uri daleč so prišli naši vrli kmetje trumoma, da dokažejo svoje pošteno prepričanje. To pač ni bil mali shod v Mariboru, marveč je bil — Erzher£09 •■ &; Fro rti Ferdinand sufderJaqd, . ..... 'i Springe. £2£t2&-—~~-~^ Lov v kraju Springe. Pred par dnevi obiskala sta nadvojvoda Franc Ferdinand, avstrijski prestolonaslednik, in nadvojvoda Friderik nemškega cesarja. To priliko se je porabilo za veliki lov pri Springe. Velikost tega lova je iz tega razvidno, da seje postrelilo okroglo 550 divjih svinj in 110 kosov druge živali. Prinašamo od tega lova dve sliki. Na prvi vidimo našega prestolonaslednika, nadvojvodo Franca Ferdinand v gošči gozda s svojima spremlje-valcoma. Druga slika pa nam kaže na levi strani nemškega cesarja Viljema II. v govoru z našim prestolonaslednikom Francom Ferdinand. Na desni strani pa vidimo, kako zakolje nemški cesar od psov ustavljenega in obstreljenega divjega mrjasca. Naš prestolonaslednik po8trelil je na tem lovu 35 divjih svinj in mrjascev ter 11 jelenov. r - -- ---------'- >-^-' a? C-,'.^V'