Boj proti fašizma; je boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno aH pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto .................-..... $3.00
Za pol leta ..........................1.75
EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto 1, On t.
"Authorized as second class mail, Post Office Department, Ottawa"
• •	V . . .		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV		V . . .	
Let. 4. št. 155.		Cena 5 c.	TORO.NTO, ONTARIO WEDNESDAY, MARCH 27TH, 1946.	Priče 5c.		Vol. 4. No. 155.
Wallace okrcal impirielistione spletkarje
New York — Trgovinski tajnik Henry A. Wallace, je v svojem govoru, ki ga je održal na banketu, katerega je priredil odbor za pomoč Sovjetski Uniji, na-glašal potrebo utrditve zveze in prijateljstva med Ameriko in Sovjetsko Unijo. Toda zaeno je opozoril slednjo, da ne sme vztrajati pri stališču, da se ne sme nobena država vmešati ali kritizirati njeno politiko v državah vzhodne Evrope.
Wallace je obsodil govor bivšega britskega premiera Churchilla in njegovo zvito potezo glede sklenitve vojaške zveze med Vel. Britanijo in Ameriko, če tudi zaenkrat ni omenil direktno njegovega imena.
Opozarjajoč ameriško javno mnenje, je dejal, da Amerika naj ne naredi koraka, ki bi dajal so-vjetom utis, da se hoče pridružiti bloku proti Rusiji. Ljudstva na svetu ne bodo in ne morejo odobravati podvig impirializma, če tudi bi bil oblečen z anglosaškim plaščem.
Govor Wallace, seveda ni bil všeč posameznim kongresnikom in posebno onim, kateri delajo na vse mogoče kremplje proti sprejetju zakonskih načrtov, ki določajo boljše življenske, delovne in gospodarske pogoje za ljudstvo v splošnem. Ta del kongresnikov, je seveda proti ne sanio vplivu Sovjetske Unije, ampak istočasno proti demokratizaciji dežele. Pod vplivom atomske diplomacije skušajo pripraviti Ameriko, kot edino upravičeno posegati v vse zadeve posameznih narodov. Med-
tem so pa tudi kongresniki, kateri spričo impirialističnih spletkarjev vidijo novo nevarnost v pripravah za tretjo svetovno vojno namesto utrditve dobrih od-nošajev in kooperaciji med narodi za splošni ljudski napredek in progres.
Mihajlovič v rokah narodnih oblasti
La Guardia imenovan šefom UNRRE
Atlantic City — Bivši njujor-ški mestni župan Firello La Guardia je bil enoglasno izvoljen na sestanku osrednjega odbora United Nations Relief and Rehabilitation Administration za glavnega upravnika UNRRE. Dosedanji upravitelj Hebert H. Lehman je podal ostavko.
Izvolitev La Guardia kot glavnim upravnikom UNRRE je na splošno odobravana in zlasti med demokratičnimi sloji ljudstva. Kajti za časa vojne on si je pridobil velika priznanja in spoštovanja.
-Obsojajoč fašizem in po njemu storjene zločine za časa vojne, La Guardija je izražal simpatije napram zasužnjenim narodom. Posebno je izražal simpatije napram os: vobodilni borbi narodov Jugoslavije in napram njihovemu voditelju maršalu Titu. Veruje se, da bo v bodoče UNRRA pod njegovim vodstvom posvečala daleč večjo paž-njo potrebam narodov Jugoslavije.
"Spor" med Perzijo in Sovjetsko Unijo rešen
Teheran, 23 marca. — Premier Perzije, Ahmed Qavan, je podal zadnjo soboto izjavo z kateri zagotavlja, da bo med Perzijo in Sovjetsko Unijo dosežen sporazum prej, kakor začne zasedanje Varnostnega Sveta Zedinjenih Narodov v New Yorku.
To izjavo je podal vsled dejstva, da so posamezni krogi vred z perzijsko reakcijo skušali napraviti politični kapital na podlagi kričeče kampanje zoper Sovjetsko Unijo, češ da je prekršila pogodbo, ki je bila dosežena med zavezniki z ozirom umaknitev sovjetskih čet iz Perzijskega ozemlja. Ta izjava je vsekakor popari-la posamezne kroge kateri so pričakovali, da jim bo uspelo na podlagi tega vprašanja zasenčiti važna vprašanja na dnevnem redu Varnostnega Sveta in z tem podkrepiti anti-sovjetsko gonjo.
Medtem istočasno je naznanjeno iz Moskve, da se bodejo sovjetske čete umaknile v teku naslednjega meseca. Kakor razvidno iz obeh izjav, je mogoče skle-patti, da je bil dosežen sporazum med obema državama in z tem seveda odstranjena podlaga reakciji za ustvarjanje mržnje in razdvajanja med Zedinjenimi Narodi.
London, 24 marca — Izdajalec Draža Mihajlovič, vojni minister bivše kraljevske vlade in velika nadeja črne reakcije, je bil za-sačen nekje v skrivališču vred z 11 članov njegove straže.
To naznanilo je podal Aleksander Rankovič, minister za notranja dela vlade Federativne Ljudske republike Jugoslavije.
Mihajlovič, kateri se je skrival v Jugoslaviji posebno sedaj po zmagi nad nazifašističnimi silami in domačimi izdajalci, katerega je črna reakcija kovala v zvezde, kako ima močno "armado" pripravno samo na njegov mig, je zasačen v njegovem skrivališču z veliko posadko, 11 članov. Črna reakcija bo morala zopet požreti svojo nesramno laž, katero je širila v javnosti.
Mihajlovič, kot znano iz poročila komisije za vojne zločince, bo predveden pred narodno sodišče. Obtožnica vsebuje nič manj kakor 600 strani v kateri so navedeni mnogi dokumenti, podpisi in dokazi, ki kažejo njegovo izdajalsko sodelovanje z nemškimi in italijanskimi fašisti, ter domačimi izdajalci, katerim je načeloval v borbi proti lastnega naroda.
Spomenica slovenske duhovščine iz pasa B mednarodni komisiji za Julijsko krajino
PREMIJER KING ZAGOVARJA DOBRE ODNOŠAJE MED KANADO IN SOVJETSKO UNIJO
Jugoslavija in Poljska podpisali pogodbo
New York — Poljska novinarska agencija naznanja, da je zadnje dneve v Waršavi podpisana pogodba medsebojne pomoči med Jugoslavijo in Poljsko.
Termin pogodbe velja za 20 let, ki jo je podpisal v imenu Jugoslavije premier FLR Jugoslavije maršal Tito, in v imenu Poljske, premier Osubka Moravski. Pogodba se nanaša na medsebojno pomoč tako v slučaju vbjnega napada kakor tudi drugače na medsebojno pomaganje za splošni napredek obeh držav.
Ajdovščina 19 feb. — Poštena slovenska duhovščina iz pasa B, ki je v času narodno osvobodilnega boja ostala zvesta svojemu ljudstvu, je poslala mednarodni zavezniški komisiji za Julijsko krajino spomenico, v kateri pravi:
"Ko manifestira ljudstvo po vsej naši Primorski in izraža svojo neomajano zahtevo, da se priključi Julijska krajina z Gorico in Trstom kot sedme federalne enote k Jugoslaviji s Titom na čelu, se čutimo dolžne tudi mi, katoliški duhovniki, ki smo stali temu zavednemu in zavestno se boreče-mu ljudstvu vedno ob si rani že v času njegovega pasivnega odpora proti italijanskemu fašizmu kakor v času njegove herojske domovinske borbe, da javno povemo svoje mnenje.
V prvi vrsti čutimo potrebo, da najostreje obsodimo namerno izmišljene klevete, naperjene proti ljudski oblasti, to je obenem proti našemu ljudstvu in njegovi volji. Tega klevetanja, ki so si ga izmislili sovražniki ljudstva, italijanski impirialisti, se oprijemljejo v zunanjem svetu in ga širijo sovražniki demokracije, vsi tisti, ki so zaradi svojih protiljucjskih dejanj pobegli pred lastnim ljudstvom, se izločili iz njega in mu skušajo še danes vsestransko škodovati. Ti ljudje se po večini zbirajo onokraj demarkacijske črte, kjer žal dobivajo v svojem proti-Ijudskem delovanju podporo tam-kajšnih oblasti.
Kakšne so te klevete? V prvi vrsti moramo spregovoriti o klevetah, ki se nanašajo na odnose naše ljudske oblasti do vere, in takoj poudariti, da ni niti govora o preganjanju ali oviranju vere, niti v Jugoslaviji niti v Julijski krajini. Kakšni so danes ti odnosi, lahko povemo mi, ki svobodno opravljamo verske dolžnosti, nikakor pa ne morejo o tem govoriti tisti, ki ljudstvo in vero izrabljajo v protiljudske namene.
LJUDSTVO SE NE UDELEŽI VOLITEV
Ljudstvo v Grčiji se najbrš ne udeleži volitev, katere se bodejo vršile pod bajoneti zunanje in notranje reakcije, da se slednji zagotovi zmago.
Odstotki bodo pokazali svoje.
Vera je torej, na kratko povedano, pri nas svobodna. Vse, ki govore o preganjanju in zatiranju vere na Primorskem, bi spomnili samo na nekaj let nazaj, na čase, ko je fašizem oviral oznanjevanje
ARETACIJE V TRSTU
Trst, 26 marca. — Zavezniška policija je večeraj aretirala 33 oseb za časa velikih demonstracij, ki so se vršile v Trstu in Julijski krajini za povrnitev tega ozemlja Jugoslaviji.
Ta vest zaenkrat neomenja števila ljudstva v demonstracijah, kar je seveda razumljivo. Verjetno pa je, da se je ljudstvo v splošnem udeležilo demonstracij in na ta način manifestiralo svojo pripadnost s zahtevo, da se združi z ostalimi brati in sestrami v Federativni Ljudski Republiki Jugoslaviji.
božje besede v našem maternem jeziku, prepovedal slovenske napise po cerkvah in pokopališčih, oviral slovensko petje in cerkvah in procesijah, preganjal, zapiral in interniral ter pretepal slovensko duhovščino.
Zaradi tega ponovno najodločneje obsojamo namero klevetanja, ki ima en sam namen: razdvojiti ljudstvo in ga oslepariti za to, za kar je Primorska dala 46.000 življenj, to je za osvoboditev Julijske krajine in njeno priključitev k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Obenem izjavljamo, da bomo stali zvesto ob strani ljudstva v borbi proti temu, da bi bila Primorska še kdaj plen tujih gospodarjev, in mu zvesto slediti v njegovih naporih, da se Julijska krajina s Trstom in Gorico čimprej priključi k FLRJ, ki je naša edina prava domovina in mati."
PREMIER DREW SE OTEPA PRED KRITIKO
Toronto — Premier provinci-jalne vlade v Ontario, Mr. Drew, se na vse mogoče načine otepa pred kritiko z strani narodnih poslancev Delavske Progresivne Stranke. Celo nekateri poslanci iz njegove stranke (konservativne) kritizirajo vlado, da ni storila ničesar v provinciji na podlagi programa, ki je bil v javnosti pred volitvami in zlasti ne v pogledu delavske zakonodaje.
Za časa zasedanja vlade unij-ske delegacije so predložile -vladi, da se vzakoni delavska zakonodaja in določi minimalna mezdna lestvica. To zahtevajo živ-ljenski interesi delavstva ter ljudstva v splošnem, se glasi zahteva. Toda premier se je v odgovoru poslužil znane krilatice, češ "odstranite komunistične elemente iz unijskih vrst in cvetoči prospe-ritet je na pragu."
Odgovor premiera provincijal-ne vlade nas spominja, na podobne govore bivšega kanadskega premiera R.B. Bennett, kateri je na podoben način rotil in z prstom ukazoval na nevarnost "rdečega strašila" v letu 1931. Toda z tem
ni bilo rešeno vprašanje brezposelnosti, temveč podkrepljen splošni naval reakcije proti delavskemu gibanju s znanim zakonom section 98.
Da je namera reakcija podobna oni iz leta 1931, je dokaz, da se provincijalni premier v Quebec provinciji grozi s znanim "padlock-law," kateri zakon je bil v kreposti v letih njegove bivše vlade. To pomeni, da je namen reakcije tudi sedaj rešiti na isti način vprašanje povojne rekonstrukcije dežele, zlasti se pa izogniti danim obljubam za časa vojne, ko je bilo obljubljeno delavcem vse, samo da bi ne vpri-zorili stavke v tovarnah. Vsak delavec bo po vojni imel dober zaslužek, da bo lahko živel on in njegova družina. Tako so govorili takrat, ko je bilo treba napeti vse moči v tovarni, rudnikih in drugih panogah proizvodnje, medtem ko je sedaj na vrsti stara krilatica "rdeče strašilo", ko je treba poravnati mezdno lestvico, ko je treba vzakoniti delavsko zakonodajo, ko je treba omogočiti podvig življenskega in gospodarskega položaja.
Ottawa — Premier King je podal zadnjega tedna v poslanski zbornici obširno poročilo v zvezi z "ogleduštvom" in tajnih informacijah katere da so dobili predstavniki sovjetskega vojnega atašeja od strani uslužencev pri državnem zaupljivem delu. Njegovo poročilo o tej aferi je trajalo 90 minut v katerem je podal obsežen pregled nazaj od septembra meseca lanskega leta, ko mu je dostavil dokumente Igor Guzenko (uradnik pri sovjetskem vojnem atašeju) o vezi sovjetskega vojnega atašeja z kanadskimi ličnostmi. Pravi da še je o vsemu posvetoval z člani vlade in voditelji opozicije, dasi pa ni podano ničesar v javnost vsled nesigurnosti ali so dokumenti točni in kakšne okolščine so dovedle Gouzenka, da jih dostavi v javnost.
Smatrajoč, da je to zadeva, ki se tiče ne samo Kanade, ampak Anglije in Amerike, Mr. King pravi, da je zatem odšel v Washington in London, kjer je obvestil obe vlade in jim dal vedeti, da bo Kanada podvzela korake za izsleditev. Z tem v zvezi se je postavljalo vprašanje odnošajev med Kanado in Sovjetsko Unijo. Nekateri so sicer predlagali da se jih, prekine, medtem vsaj tako mislim da ni nihče na odgovornem položaju delil tako mišlenje — je dejal King.
Govoreč kako je kritiziran po sovjetski vladi zato, ker ni tega vprašanja rešil z njo prej kakor pa je cela afera prišla v javnost. King pravi, da je trenotno mislil na to, da osebno odide v Sovjetsko Unijo in osebno razgovarja z Stalinom o tej zadevi in da z njim skupaj razčisti ta vprašanja. Toda pomislil sem tudi na to, da bi mu mogoče tam rekli, da je to zadeva kanadske vlade, da o tem vodi račun in spreči takšno aktivnost. Sratram, je dejal King, da Stalin in sovjetska vlada ne bi odobravali take aktivnosti, ko se pa cela stvar razčisti sem uver-jen, da bo tudi njen izgled drugačen kakor tudi odnošaji poravnani.
"Pripravljen sem podvzeti vse z svrho, da se cela afera razčisti in održijo prijateljski odnošaji z Sovjetsko Unijo", je poudaril Mr. King. Z tem je dal deloma razumeti, da najbrž pozneje ko se cela zadeva preišče in postavi v
27 marec-peta obletnica upora nar. Jugoslavije pod vodstvom Tita
Danes, 27. marca, se spominjamo prve velike zmage jugoslovanskih narodov nad fašizmom. To je bilo pred petimi leti.
Dva dni prej je nemški radio objavil svetu, da je jugoslovanska Cvetkovič-Maček vlada podpisala na Dunaju sramotni pakt s fašističnimi osvajalci. Na ulici jugoslovanskih mest — po vaseh — so se zlivale množice in iz milijonskih grla so odmevali sramotnemu izdajalskemu paktu klici "Nočemo pakta, raje vojno!"
Če se danes ozremo pet let nazaj v prvo dobo krvavega fašističnega suženjstva, tedaj nam šele prav jasno in v vsej veličini stopi pred oči slavna in junaška pot jugoslovanskih narodov v letih neizprosnega, edinstvenega boja za osvoboditev.
Ali si moremo zamisliti težji in obupnejši položaj kot je bil tisti, v kakršnem so se znašli narodi Jugoslavije po aprilski katastrofi leta 1941 ? Zemlje in krvi lačni nemški fašizem je napadel s svojo takrat še zmagovito vojsko, napadel je državo, ki jo je vodila družba umazanih špeku-latskih politikov in izdajalskih petokolonašev — tlačiteljev jugoslovanskih narodov, ki so ob tej usodni uri zagrešili svoje največje, najpodlejše izdajstvo. V desetih dneh je položila jugoslovanska vojska orožje po zaslugi sa-boterskih, skorumpiranih oficirjev ter vojaških voditeljev Nedi-čevega in Rupnikovega kova. Generalska in ministerska gospoda z državnega krmila se je sramotno umaknila v tujino in prepustila goloroke jugoslovanske na-
rode svoji usodi. Doma so pustili Paveliča, Nediča, Ljotiča, Mi-hajloviča, Rupnika, Rožmana — valpte in krvnike naših narodov, ki so s svojimi novimi gospodarji s podvojeno silo padli po razočaranih, zdaj do kraja zasužnjenih narodnih množicah.
Z vso satansko preračunanostjo in zverinsko besnostjo so pričeli fašistični okupatorji in njihovi domači hlapci krvavi ples na podjarmljenih tleh stare domovine. Satanski načrt iztrebljenja južnoslovanskih narodov so začeli izvajati takoj po osvojitvi, zlasti na Hrvatskem, kjer je nemški in italijanski plačenec Pavelič s svojimi vstaškemi klavci in okupatorji v prvih mesecih 1941 leta poklal na tisoče Srbov ter v Srbiji, kjer so nemški zavojevalci s svojimi Nedičevimi krvniki zverinsko pobil na tisoče in tisoče zavednih Hrvatov. V Sloveniji so deset tisoče odgnali v nemška taborišča smrti, po vsej jugoslovanski zemlji so gorele vasi, so padela vsak dan stotine in stotine talcev, okupacijske ječe so nenasitno požirale nove in nove žrtve, skratka, ni ga bilo gorja, ki se ne bi že takoj prvo leto okupatorske strahovlade zgrnilo na razorožene, do dna ponižne, vseh najosnovnejših človeških pravic oropane jugoslovanske narode.
Toda naši narodi niso klonili. Niso klonili v predaprilski Jugoslaviji pod žandarskimi bajoneti in glavnjačami, s katerimi jih je skušala spraviti k pokorščini izdajalska čaršijska gospoda, niso klonili tudi zdaj, ko so po njeni
zaslugi padli v še strahotnejše okove nezaslišanega okupatorjevega terorja. S preizkušeno po-bornico za svobodo in pravico — Komunistično Partijo na čelu so se združili vse zdrave in poštene sile vseh narodov ter pričele s pripravami za vsesplošni narodni odpor. Bori se ali boš uničen — to sta bili dve edini izbiri, pred kateri je postavila narodne množice krvava okupatorjeva strahovlada. Izbrale so si prvo, edino in pravo pot.
Glavni štab partizanskih odredov Jugoslavije je razposlal v prvih mesecih po razpadu stare jugoslovanske vojske po vsej državi svoje člane, da povsod organizirajo oborožen odpor proti okupatorju in domačim izdajalcem. Najboljši sinovi narodov Jugoslavije so pričeli sprva z manjšimi pozneje pa z vedno večjimi akcijami ovirati sovražnikove transporte, rušiti proge, trgati telefonske zveze itd. Belgrad, ki je tako veličastno in enodušno vrgel 27 marca 1941 leta Cvetkovič-Maček petokolonaški režim, je vztrajal na čelu boja kljub temu, da so visele sredi okupirane pre-stolice, na Terazijah, prve žrtve okupatorjevega in Nedičevega besa. Prav ta čas, ko so vozile po ulicah Beograda "dušegubke", so mladinci in mladinke polivale z benzinom nemške avtomobile in tanke in jih sežigale.
Deklaracija o proglasitvi Zvezne ljudske republike Jugoslavije, z dne 29 novembra 1945 leta, se glasi:
"V teku 22 let obstoja Jugoslavije pred vojno njeni narodi niso
mogli uresničiti svojih stoletnih teženj — narodne enakopravnosti in socialne pravice. Namesto, da bi ustvarila njihovo bratstvo in enotnost na osnovi enakopravnosti, je neljudska vladavina hege-monistične klike ustvarjala med njimi vedno globlji prepad in medsebojni razdor. Taka politika zatiranja posameznih narodov in njihovega razdvajanja, kakor tudi brutalno politično in socialno nazadnjaštvo, ki so ga izvajale reakcionarne klike z monarhijo na čelu, je oslabila državo od znotraj in nasproti zunanjemu svetu, kar ga je pripeljalo do katastrofalnih posledic v času vdora fašističnih sil v Jugoslavijo aprila 1941. V času aprilskega vdora Nemčije in drugih fašističnih sil v Jugoslaviji ni imel Peter II Karadjordjevič niti sposobnosti niti volje, da organizira odpor ljudstva proti okupatorju, temveč je pobegnil v inozemstvo ter narode Jugoslavije prepustil njihovi usodi. S svojim postopanjem v času narodno osvobodilnega boja, je Peter II Karadjordjevič oslabil odpor ljudstva nasproti okupatorju. Z vsemi sredstvi je pomagal narodnim izdajalcem, ki so od leta 1941. neprestano vodili boj proti Narodno-osvobodilni voj- • ski, ozr. proti osvobodilnemu gibanju ljudstva ter sodelovali z okupatorjem. Narodi Jugoslavije so se dvignili v boj proti fašističnim okupatorjem in domačim izdajalcem, čvrsto odločeni braniti svojo neodvisnost in svobodo ter doprinesti svoj delež k splošnim naporom Združenih narodov proti skupnemu sovražniku. V štirilet-
nem boju so narodi Jugoslavije ustvarili svoje čvrsto bratstvo in enotnost. Oni so s krvjo in življenji svojih najboljših sinov ne samo premagali okupatorje in njihove domače sodelavce, temveč so odstranili vse, kar jih je vpre-teklosti razdvajalo. Trdno so odločeni, da ustvarijo tak notranji red, ki jim bo omogočil miren razvoj in uresničenje boljše in srečnejše bodočnosti. Narodi Jugoslavije so se tako v dobi med prvo in drugo svetovno vojno kakor tudi v dobi štiriletnega osvobodilnega boja prepričali, da je bila monarhija največja zapreka za ustvaritev nove Jugoslavije, bratske demokratične skupnosti enakopravnih narodov. Prepričali so se, da je monarhija glavni (Nadaljevanje na 4 str.)
red, da obišče Moskvo in osebno razgovarja s Stalinom.
Vsled prigovora zakaj je tako dolgo odlašal na obtožbo zoper sovjetske predstavnike in jo naznanil šele potem, ko je zaključeno zasedanje Zedinjenih Narodov v Londonu. Mr. King opravičuje to vprašanje z tem, da so se ravno v tej dobi vršili zelo važni zavezniški sestanki, kot sestanek ministrov za zunanje zadeve v Moskvi in zatem generalno zasedanje Sveta mednarodne Varnosti v Londonu. To je vzrok, pravi Mr. King, da ni imel namen ustvarjati sumno in otežkočiti razpravo.
Nadalje pravi, da ne smatra, da je za ogleduštvo v Kanadi odgovorna bodisi sovjetska vlada ali njena ambasada v Ottawi. On pravi, da so poleg sovjetske ambasade lahko delale gotove agencije, za katerih delo najbrž ni vedel ničesar sam sovjetski ambasador.
Svoj govor je zaključil z besedami rekoč: "Moj namen je in v kolikor mi dopuščajo moči v pogledu tega vprašanja bom delal na tem, da se odstrani tudi najmanjšo krivico, posveti pa večja pozornost prijateljstvu in harmoniji med vsemi narodi, med ruskim in kanadskim narodom še posebej."
Odlikovanje Sveta Kanadskih Južnih Slovanov
Sklepom predsedništva Anti-fašističnega Sveta Narodnega o-svobojenja dne 16 oktobra 1945 leta, je odlikovano Veče Kanadskih Južnih Slovanov z redom prve stopnje "Zaslug za Narod."
To visoko odlikovanje je izročil Svetu Kanadskih Južnih Slovanov, šime Balen, svetnik ministrstva za informacije pri jugoslovanskem veleposlaništvu v Washing-tonu, na banketu dne 18 februarja tukaj v Torontu.
Sklep odlikovanja Sveta sta podpisala dr. Ivan Ribar, predsednik Antifašističnega Sveta Narodnega Osvobojenja (danes predsednik Narodne Skupščine) in M. Peruničič, tajnik.
Svet Kanadskih Južnih Slovanov je odlikovan za delo v zbiranju pomoči narodom Jugoslavije, z katerim so istočasno odlikovani vsi člani Sveta in vsi ohi, kateri so preko Sveta doprinašali pomoč za svoj narod.
jetske Zveze
Moskva — Obe zbornici vrhovnega sovjeta sta pri reorganizi-ranju sovjetske vlade naznanili, Generalisim Stalin še nadalje zadrži mesto premierja in vrhovnega poveljnika sovjetskih oboroženih sil, medtem ko se je Mihael Kalinin, star 70 let, vsled peša-nja njegovega zdravja umaknil iz urada predsednika vrhovnega sovjetska in je bil na njegovo mesto izvoljen Nikolaj M. švernik, dosedanji podpredsednik in predsednik zbornice narodnosti. Kalinin ostane še nadalje član prezi-diuma, kabineta.
Oživljavanje Geobelsove propagande
Philadelphia — Bivši ameriški ambasador v Avstriji in Bolgariji, pravi, da bo posvetil vse svoje delo za zbuditev ameriškega javnega mnenja pred nevarnostjo z strani Rusije. Nič manj kakor 15 milionov oseb se nahaja v koncentracijskih taboriščih vsled dejstva, da se ne strinjajo z bolj-ševiško vlado, zaključuje George Earle.
Take izjave so kaj pogosto izhajale iz virov v bivši Rigi, War-šavi, Helsinki in seveda tudi iz Berlina. Iz tega je mogoče zaključiti oživljanje Geobelsove propagande sicer pod drugačnimi pogoji, okolščinami in političnimi problemi v svetu, črna reakcija skuša sedaj skozi vojno pridobljene pridobitve podreti z anti-sovjetsko propagando, zasejati mržnjo in trenje med ljudstvom z namenom, da zasenči svoje zlobne namere.
99
EDINOST"
j	Published weekly at
[	206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario,
by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language I Registered in the Registry Office for the City of Toronto •a the 25th day of June, 1942. as No. 47939 C. P. EDINOST
Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista:
206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Naj živi 27 marec
V najnovejši povesti 27 marec predstavlja temeljito zaokrenitev med črno in nazadnjaško preteklostjo kot posledica bivših protiljudskih režimov, kateri so pribili sramotni pečat svoji povesti z podpisom izdajalskega pakta dne 25 marca, na Dunaju. Predstavlja v tej zao-krenitvi datum, ki bo znan bodočim pokolenjim kot da-tum„ ko so ljudske množice — vse kar je bilo poštenega v narodu — spoznale prevaro, zgrabile za orožje in se dvigmile v oboroženo borbo proti fašističnih osvajalcev in domačih izdajalcev, za čast, ponos in obstoj svoje domovine.
27 marec je začrtal edino in pravilno pot, katero so narodi Jugoslavije sledili na čelu z maršalom Titom, ter izbojevali skoraj golih rok svojo svobodo. Njihove žrtve niso bile zastonj! Krona teh žrtev je sedaj Federativna Ljudska Republika, katera je jasno izločila vse, kar bi jih imelo irazdvajati, ter vzpostavila nova načela tako državne kakor tudi narodne Ustave. Nova Ustava, ne samo da določa narodno enakopravnost,, socijalno pravičnost, osebno in skupno svobodo, ampak hrati tudi ščiti in varuje.
Ob tem velepomembnem prazniku narodov Jogosla-vije, pridružimo se tudi mi v daljni tujini s zavestjo, da se postavimo na njihovi strani pri zahtevah Za povrnitev slovenskega Primorja, Trsta in Istre, kakor tudi pri obnovi za zgraditev mučene in porušene stare domovine.
Trst mora postati sedma federalna republika Jugoslavije
Tako se glase zahteve tržaškega ljudstva, vključujoč italijanske prebivalce ter narodov Jugoslavije zlasti sedaj, ko se tam nahaja mednarodna komisija, katere naloga je izslediti točne podatke o narodnostni obljudenosti v pokrajinah slovenskega Primorja in Istre pod zavezniško okupacijsko cono.
Toda v skladu z gornjim naslovom dobimo razlago tudi v drugih evropskih naprednih časopisih. V naslednjem prinašamo nekoliko odstavkov, ki so bili pri-občeni v "Humanite", francoskem časopisu, katere istočasno je prinesel na prvi strani "Slovenski Poročevalec" z dne 24 februarja.
Ta članek, ki ga je napisal Magnien, pravi: "Trst in Julijska krajina se morata vrniti Jugoslaviji."
"Trst in Julijsko krajino so odstopili Italiji,, ne da bi se v najmanjši meri upoštevala etična in gospodarska dejstva. To je bila cena za sodelovanje Italije v vojni proti Nemčije in Avstro-Ogerske. Za nameček so dali še Zadar na dalmatinski obali, malo kasneje pa je De'Anuncio izvedel svoj udar z namenom da priključi še Reko."
Nadalje ta list pravi: "Italijanski impirializem je že nekdaj stremel po Trstu in Julijski krajini. Leta 1915 je Ruggero Fauro pisal, da bo Trst vrata, skozi katera bo Italija šla na nova osvajanja. Trst in Julijsko krajino so torej smatrali za pomembno oporo Italije pri ekspanziji na Balkan proti vzhodu. Italija ju je dobila leta 1919. In tu je Musolini pripravil vojno proti Jugoslaviji."
Humanite poudarja: "Edini razlog, ki je služil kot opora za aneksijo teh ozemelj, ki niso italijanska, je bil strateški. Z etičnega stališča so ta ozemlja slovanska, kajti tu živijo Slovenci in Hrvati že 13 stoletij."
Poljski list, "Zycie Warsavi" pravi: "Jugoslavija ima več pravice do Trsta» kakor katera koli druga država."	r
Ta list zatem navaja podatke prebivalstva po ljudskem štetju, ki kažejo ogromno večino Slovencev in Hrvatov in zaključuje: "Krivica, ki je bila Jugoslovanom vsiljana 12 novembra 1929 leta v Rapallu, se mora popraviti."
Podobno razlagi po tema časopisoma, razlagata vprašanje povrnitve Trsta in Julijske krajine Jugoslaviji, "News Gronicle", angleški časopis in "Se Soir" francoski časopis.
"News Cronicle" n. pr. poudarja, da se tu ne gre za problem, da bi Slovenci želeli rešiti vprašanje Trsta v korist Jugoslovanov ter Italijani v korist Italije. Tržaški delavci* kateri tvore večino ljudstva nimajo zaupanja v sedanjo italijansko vlado, medtem ko jim na drugi strani nudi Jugoslavija večje plače,, nižje cene, kontrolo trga in socialno zavarovanje.
Tako se slišijo zahteve in tudi razlaga v posameznem časopisju. Smatra se kot edino pravilna rešitev, da se povrne Trst in Julijska krajina Jugoslaviji, katera bi tvorila sedmo federalno republiko. To priporočilo je podal Edvard Kardelj na konferenci vnanjih ministrov velikih treh. V tem poročilu, katero je bilo pred nedavnim priobčeno v našem listu, podaja temeljit pregled vprašanja Trsta, Julijske krajine in Istre, katero ozemlje tako po etnični kakor gospodarski zahtevi za njegov nadaljni razvoj v skladu že določenih sklepov medzavezniške pogodbe ina podlagi Atlanskega čarterja — pripada Federativni Ljudski Republiki Jugoslaviji.
Trst mora postati sedma federalna republika Jugoslavije ne samo v smislu popraviti krivico„ ki je bila storjena z pogodbo v Rapallu, ampak v smislu narodne pravice in smislu prijateljskih odnošajev in miru med obema državama im Balkanu v splošnem. To zahtevajo tako narodni kakor tudi mednarodni interesi.
Za Boljše Živlenje Kmeta
Položaj kmeta v novi državi je danes gotovo še težak in posledice vojne se marsikje še občutno poznajo v pomanjkanju najpotrebnejših življenskih sredstev, zlasti v onih predelih, ki so bili najbolj opustošeni in ki so najbolj potrebni pomoči. Vendar je z zmago Osvobodilne fronte, ljudske fronte, v kateri je združena ogromna večina kmetskega prebivalstva vseh narodov Jugoslavije v skupnih naporih z ostalim delovnim ljudstvom za boljše življenje, z utrditvijo naše ljudske oblasti dana vsa možnost, da se posledice vojne čimprej odpravijo in da se po naših vaseh ustvarijo pogoji za ono življenje, za katero so se žrtvovali nešteti kmečki borci.
V naši vasi se je torej v tej vojni izvršil ogromen preokret: kmet sam je postal nosilec oblasti, brez županov žandarjev in sreskih načelnikov. Mnogi se tega niti ne zavedajo ne. Seveda se bo treba še mnogo učiti in vzgajati, da bodo kmetje znali to oblast tudi izvrševati v korist skupnosti, da bo prešel slehernemu v zavest pojem prave ljudske demokracije in ljudske države, da se bo poslednji kmet osvobodil hlapčevske tlačanske miselnosti, tako kot je osvobojen od okupatorja, da bo postal zaveden in ponosen sotvo-rec nove ljudske republike.
Kmetje so dali največje tvarne in krvne žrtve v borbi proti okupatorju za osvoboditev naše zemlje, bili so glavni izvor sil v borbi za zmago nad sovražniki naše neodvisnosti in svobode. Kmet je s svojo krvjo pisal program Osvobodilne Ljudske fronte.
Poglejte si ta program!
Več kot tisoč let je naš kmet ječal pod jarmom tuje gospode. Stoletja se je boril proti grašča-kom za "staro pravdo". Toda niti v veličastvenem puntu Matije Gubca, niti v poznejših bojih proti grofu in proti sodobnim veleposestnikom se mu ni posrečilo v celoti izbojevati pravico do zemlje, ki jo poji s svojim znojem. Vse do današnjega dne so se ponekod ohranili celo ostanki tlačan-stva.
Osvobodilna fronta je kot demokratična zveza ljudskih množic poklicana uresničiti stoletne težnje našega kmeta po zemlji.
Zato je geslo Osvobodilne fronte:
Proč z ostanki tlačanstva! Zemljo tistemu, ki jo obdeluje! Zemljo tistemu, ki je nima dovolj! Veleposestnikom nobene odškodnine !
Z zavestjo, da je po eni plati treba pobuditi vse gospodarske sile naših narodov in jih usmeriti v obnovo in da se po drugi strani borba med domovinsko in ljudsko koristjo ter protiljudsko reakcijo danes nujno odigrava zlasti na gospodarskem poprišču. Proglaša Osvobodilna fronta v gospodarskem pogledu naslednja načela:
Posvetimo vse gospodarske sile naših narodov obnovi! Privatne gospodarske iniciative ne zavračamo, temveč jo pospešujemo, kolikor koristi ljudski skupnosti.
Zadružništvo naj postane v pogojih ljudske demokracije pomemben činitelj za dvig ljudskega blagostanja, za zaščito malega proizvajalca in odjemalca pred izkoriščanjem, za smotrno gospodarsko delavnost.
Utrjevanje in razvijanje drža-
vnega gospodarskega sektorja bosta krepila moč naše države, množila gospodarske in politične sile naše demokracije, vodila množice delovnega ljudstva iz socialnega izkoriščanja v ustvarjanje za svojo državo, torej za sebe.
Špekulaciji na račun države in ljudske skupnosti brezobziren boj!
Za hitro uresničenje agrarne reforme.
Za tako rešitev vprašanja kmečkih dolgov, ki je v skladu s koristmi najširših kmečkih slojev.
Za tako davčno politiko, ki bo glavna davčna bremena vrgla na rame onih, ki imajo največji do-
hodek od narodnega gospodarstva.
Za razvijanje kmečkega zadružništva in za čvrsto povezano vasi z mestnim zadružništvom in državnim gospodarstvom.
Za organizacijo kredita in hitro pomoč pri obnovi kmetij, pož-ganih hiš. Za dvig zdravstvenega, kulturnega in prosvetnega stanja na vasi, proti vsem poskusom ustvarjanja kartelov in monopolov za izkoriščanje kmetov.
To je program, proti kateremu se bore domači in tuji sovražniki, sovražniki delovnega ljudstva.
Kmetje so si priborili pravico, da odločajo o svojih kmečkih pra-
vicah, o svoji oblasti, o svoji bodočnosti in o bodočnosti svojih otrok.
S skupnimi napori v delu za obnovo vsi v borbo za popolno uresničenje tega programa, za boljše življenje našega kmečkega človeka!
DEDščINA PO OKUPATORJU
če hočemo prikazati delo naše Ljudske vlade Slovenije na polju kmetijstva, moramo prikazati stanje kmetijstva, kakršno nam je zapustil okupator.
Točni podatki o uničenju po štiriletni okupaciji in vojaških operacijah še niso zbrani, vendar
Zaka) tako obupani?
Slovenec je danes samozavesten, kakor so samozavestni vsi jugoslovanski narodi. Svobodni smo. Domovino obnavljamo, svojo ljubljeno domovino. Kakor smo jo ljubili v borbi in se zanjo borili, tako jo ljubimo in delamo zanjo v svobodi. Vložili so naši narodi veliko glavnico zanjo. Vlagajo še danes ogromne napore, da jo obnove. Naši delavci so s svojimi napori in z vsem nadurnim delom dosegli velike uspehe v gospodarski obnovi. Kmetje so zasejali, kolikor so mogli. Skratka, vsi, ki se zavedajo, da delajo zase, za svoje ljudi, za skupno korist, vsi ti s ponosom gledajo v prihodnost. Zboljšanje vseh prilik vidijo v delu, v sodelovanju vseh, sil, ki se družijo v Ljudski fronti Tudi katoličani, ki go Fronto podpirali in jo podpirajo, gledajo vedro v bodočnost. Vedo namreč, da so si z Ljudsko fronto priborili svobodo, vedo pa tudi, da katoličan, ne samo sme, temveč tudi mora delati za svoje ljudstvo. Katoličani, ki smo sodelovali v osvobodilni borbi, smo namreč smatrali borbo za svobodo za višek narodnostnega udej-stvovanja, za vrhunec narodne zavesti. V tej borbi smo gledali slovenskega človeka ki se izvija izpod nasilnega škornja in železne pete, zato nismo stali ob strani. Vstal je. Živi svoboden po zaslugi vseh naprednih sil slovenskega ljudstva.
Isti katoličani in duhovniki delamo danes z isto Fronto, ker vemo, da je danes Fronta nosilec ne samo političnega dela, temveč tudi moralnega. Kdo vzpodbuja danes k delu? Kdo kliče danes k vestnosti pri delu ? Kdo nam govori danes največ o dolžnosti in ljubezni do bližnjega? To je naša Fronta. Ali se ne zahteva danes več poštenja v javnem delu in v vodstvu, kakor kdaj koli prej? Ali se praktično ne izvršuje ljubezen do bližnjega, ko odkrivamo na kupe skritega blaga pri poedincih, med tem ko so mnogi v velikem pomanjkanju in nimajo večkrat najnujnejšega ? Ali ne delimo danes zemlje tistemu, ki jo obdeluje? To dela Fronta.
Vendar se nekateri ne morejo vživeti v resničen položaj naše osvobojene domovine. Težko priznajo, da je slovenski narod res napravil junaško delo, ko je vrgel s svojih ramen morečo težo suženjstva. Ne samo to. Najbolj sramežljivo si zatiskajo oči, ko vidijo, da se naš narod otresa zastarelih oblik političnega in gospodarskega življenja.
Pred nedavnim smo dobili v roke litanije k božji previdnosti in novo molitev k sv. .Tadeju, Datum te molitve sega, nazaj na
Natečaj za državno
himno FLRJ
Kakor tukaj v Kanadi kjer se vodi že dalj časa natečaj za novo državno zastavo, se vodi natečaj v novi Jugoslaviji za besedilo državne himne.
Po razglasitvi Federativne Ljudske Republike Jugoslavije in zlasti sprejetju nove državne Ustave, se istočasno zamenja do-sedajno himno "Hej Slovani',' ki so jo uporabljali po drugem zasedanju AVNOJa, torej dneh hudih bojev Slovanov za obstanek. V ta namen razpisuje predsedstvo Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije natečaj za besedilo državne himne FLRJ.
Državna himna mora imeti 4 osnovne poteze:
1 — Nezlomljivo bratstvo jugoslovanskih narodov, uresničeno v osvobodilnem boju proti inozemskim zavojevalcem — kot pogoj in plod osvobodilnega boja.
2	— Ljudska republika kot državna oblika našega bratstva in enotnosti, kot poroštvo suverenosti in svobode vseh naših narodov in vsakega našega naroda posebej.
3	— Ustvarjalna vera v razcvet naše države, njenega gospodarstva in kulture kot temelj bolj človečnega in bogatejšega življenja delovnih množic.
4	— Jugoslovanska armada, ki ni bila samo osvoboditeljica, ampak tudi eden ustvarjalnih činite-ljev naše države, mora skupno z njo rasti in se razvijati kot budni čuvar pridobitev osvobodilnega boja kot zaobljuba padlih narodnih herojev in kot čuvar in činitelj napredka naše domovine.
Besedilo himne bo izbrala in ga ocenila posebna razsodična komisija. Izbrano besedilo bo nagrajeno z nagrado 25.000 din.
leto 1932. Toda ta molitev se je tiskala letos pred nedavnim. Iz te molitve bi površen kristjan sklepal, da vladajo pri nas obupne prilike, da je na našo zemljo legla sama peklenska tema.
Ali dejansko res vlada taka stiska za katoličane v Sloveniji?
Naše cerkve so dobile preko dva milijona dinarjev za popravilo. Naši duhovniki uče verouk neovirano. Po vseh cerkvah govore. Cerkve so odprte in vsakdo nemoteno obiskuje tempelj božji. (Pri nas n.pr. v Brežicah, so Nemci najlepšo cerkev takoj) porušili, Fronta pa je omogočila vsem izgnanim duhovnikom po-vratek v domovino.)
Ta dejstva kažejo, da ni razloga za malodušnost, da ni razloga za molitev, ki pravi: "Božja previdnost, ki z nežno skrbjo objemaš vse stvari, usmili se nas, ki si nerazumljiva v svojih potih, usmili se nas, obupa in predrznega zaupanja, reši nas, maloduš-nosti v stiski in trpljenju, godrnjanja proti tvojim božjim sklepom, pretirane skrbi za časne dobrine, resj nas."
Mi pa ne vidimo take stiske in zatiranja božjih sklepov. Ali ne gledamo z radostjo, ko na tisoče naših otrok moli in poje slovensko ?
Kaj pa domovina? Med vojno nisi smel niti iz Ljubljane, danes lahko potuješ kamor hočeš. Kje je torej tista tema, kje stiska? Toda pisec teh litanij hoče obtoževati današnjo oblast zaradi pomanjkanja, kar je pa splošna posledica vojne.
Ali niso naši duhovniki, ki tajno širijo to molitev, znali nekoč vzgajati naše ljudi k redu k delu, k spoštovanju oblasti ? Zakaj danes tega ne delajo? Tedaj so vzgajali ljudi k poslušnosti vsakokratne oblasti, danes nimajo lepe besede za borbeno slovensko ljudstvo. Nekateri so po več let neprestano govorili proti komunizmu, a za sestradane reveže niso imeli besede. Ti danes govore o stiski. Ti poedinci in skupine še danes plaše množice, jih begajo in širijo nezaupanje do nove oblasti. Okupatorja so smatrali za trdno oblast, ki smo se ji bili dolžni pokoravati, proti naši slovenski in jugoslovanski oblasti pa so sovražno razpoloženi.
Nekoč je bil duhovnik pri pro-sveti in organizaciji prosvetnih domov, odrov, krožkov in vsega, kar je služilo tedanji družbi. Toda pripomniti je treba, da je bila družba razklana v stranke in strančice, od katerih je vsaka imela "ves" narod za seboj. Danes je narod po veliki večini združen v Fronti. Danes pa isti ljudje temu združenemu, izmučenemu, izkrvavljenemu in od težkih ran okrevajočemu narodu nimajo kaj povedati. Molče in kujejo črnoglede molitve in litanije. Na ti-hen pa ljubosumno gledajo na večino, ki so ji tuje njihove tožbe in hiti naprej jasnemu in svetlemu življenju nasproti. Nič je ne more zadržati.
če bi danes sestavljali litanije in molitve, bi morali pisati le zahvalne. Zahvaliti bi se morali, da je domovina svobodna, da se je tisoče naših ljudi, da se porušene šole in domovi zopet dvigajo. Tudi proseča bi morala biti molitev: da bi se ne razlil več na naš narod tak bes, jeza in kri, kot se je to odigralo zadnja leta; da bi božja previdnost ohranila enotnost delovnega ljudstva; da bi bratstvo in edinstvo naših narodov čvrsto vezalo vse nas v trdno družino slovanskih narodov.
Tega vsega v teh novih molitvah ni najti. Te litanije in molitev k sv. Tadeju so sami obupni vzdihi. Sestavili so jih obu-panci, ker se toliko njihovih nad ni izpolnilo s prihodom naše vlade v Ljubljano, izidom volitev 11.
novembra, ob oklicu naše države za ljudsko republiko, ob sprejemu nove ustave.
Odklanjano vsako pisanje, ki ruši zaupanje v našo oblast, ki skuša omajati vdanost do Osvobodilne fronte, odklanjamo pisanje, ki sploh ne govori o ljubezni do domovine. Narod in domovino je rešila Fronta. Ista Fronta zasluži naše zaupanje še naprej. Videli smo temo v dneh nacistične zasedbe, gledali obup in stisko v dneh izdajstva članov lastnega naroda, občutili trpljenje, ko je okupator s svojimi hlapci požigal naše lepe slovenske vasi, ki so kakor kristali krasili našo zemljo. Skelelo nas je toliko naših ljudi v zaporu, taboriščih in izgnanstvu, pekle so nas rane naših borcev za svobodo in večkrat nas je onesvestila smrt tolikih naših najboljših. Danes je to za nas strašen in poučen spomin. Danes je za nas delo in skrb za vse osirotele, ne pa mračno godrnjanje. Mi hočemo vse rane ozdraviti, gnoj pa odstraniti.
Vsi, ki nas je narodni in osvobodilni boj zajel, gremo naprej, vsem, ki nam je ta boj bil svet in drag kot rodna mati, stopamo lepšim dnem nasproti. So že tu! Toda še lepši bodo, ker smo in ostanemo zvesti svojemu ljudstvu, ki je strnjen v Ljudski fronti in se zaveda svoje štiriletne borbe za obstanek in ki ve, kakšno je njegovo poslanstvo v bodočnosti.
Mere Viktor, kaplan v Brežicah.
se je ob priliki popisa vojne škode ugotovilo, da je živinoreja v Sloveniji utrpela 5,570.000.000 din škode, škoda v vinogradništvu je ocenjena na 2,250.000 din, uničenih pa je 22 milijonov trsov v vi-nagradih, v sadjarstvu znaša škoda 1,260.000.000 din, v poljedelstvu se ceni škoda na 1,500.000.00 din. Požganih in poškodovanih kmečkih stanovanj in gospodarskih poslopij je okrog 50.000. Celokupna škoda v kmetijstvu znaša okroglo 14.000.000.000 din. Močno je trpela naša živinoreja. Na podlagi zbranih podatkov se je število goveje živine, ovac in koz zmanjšalo za 40% predvojnega stanja, število prašičev za 35%, 50%.
Živina je močno trpela še trpi zaradi kužnih bolezni, ki jih je prinesla vojska, zlasti zaradi slinavke in parkljevke, smrkavost in garjavost konj. Pri prašičih se je raspasla svinjska kuga, ohromelost in rdečica, pri perutnini kuga in tifus.
Uničenje ni povsod enakomerno, močno so prizadeti kraji kjer so se vršile borbe. V teh predelih je živina uničena tudi do 80%. Zelo je uničena Kočevska, predeli Primorske, zlasti pa izseljeno Posavje, Brežiško in Krško polje. V Posavju je bilo izseljenih 50.000 ljudi, opustošenih okrog 7000 kmetij in 2.500 kočarskih hiš. Ta del Slovenije je ostal takorekoč prazen, brez vsega orodja, strojev, živine in delovne sile.
Vsa leta vojne je bila zemlja slabo obdelana, nezadostno gnojena, manjkalo je tudi vprežne živine in delovne sile. V letošnjem letu ni bilo obdelanih okrog 40,-000 ha orne zemlje (Ta opis se nanaša na lansko leto obdelane zemlje, op. ured).
Okupator je zapustil za seboj opustošeno deželo. Dedščina naše Ljudske oblasti ni bila lahka. S sodelovanjem ljudstva pa se je nemudoma pristopilo k organizaciji kmetijske službe, da se je postavil organizacijski temelj za obnovo in pospešenje kmetijstva.
Ljudska oblast je mobilizirala vsa razpoložljiva sredstva, da se čimprej nudi gospodarska pomoč opustošenim krajem Primorske, Notranjske. Kočevske, Posavja, Kozjanskega in ostalih predelov Slovenije.
Začelo je veliko delo za obnovo gospodarskega življenja na vasi.
Sedaj je to naše
Dolgo smo sanjali o tem. štiri leta smo se borili in nikomur ni bilo žal ne krvi ne zdravja ne imetja, samo da se uresničijo naše sanje, da osvobodimo svojo domovino in da ustvarimo lepše življenje sebi in vsemu delovnemu ljudstvu. Domovina je osvobo-dna in postavljeni so temelji novemu domu. O čemer smo sanjali, to je postalo resnica. Zdaj imamo tiskarne, kjer tiskamo svoje časopise, imamo avtomobile, imamo rudnike in tovarne. Velika posestva, ki so jih stoletja uživali tuji fevdalci, so postala last ljudstva. Vsa bogastva naše zemlje bodo odslej služila le v procvit naših narodov. Žal, pa včasih pozabljamo, koliko krvi je bilo prelite, predno smo to dosegli. če ne bi pozabili, bi bil naš odnos do teh stvari drugačen.
Poznal sem premožnega posestnika, pred vojsko je živel na štajerskem. Nekoč sem bil priča, kako je ozmerjal sina ker se mu je med potjo zbosil konj, pa ni prinesel podkve s seboj. "Ni to nobena skopost", je zavrnil sinov očitek. "Je le spoštovanje mojega trdega dela. Ali veš koliko znoja je v tem mojem gruntu? Deset let sem garal v Ameriki, da sem rešil dom pred prepadom. Garal sem kot črna živina in si odtrgoval od ust. Le tako sem prišel na zeleno vejo. Tam sem se navadil, da pazim na svoje stvari, navadil sem se, da pazim na vsako malenkost."
Taki bi morali biti tudi mi. Koliko krvi in znoja našega ljudstva je v stvareh, ki so šele sedaj postale naše. Zato bi morali paziti na te stvari, paziti bi morali na vsako malenkost. Tega pa žal še ne znamo, tega se še nismo navadili. Morda pa tega ne delamo zato, ker še ni prodrlo v našo zavest, da je sedaj vse to naše?
Nešteto primerov bi lahko navedli, v katerih se zrcali naš nepravilni odnos do stvari, ki niso osebna lastnina posameznikov, temveč last države, torej naša skupna last. Skoraj povsod opažamo malomaren in celo škodljiv odnos do teh stvari. V pisarnah premalo štedimo s papirjem in z drugimi pisarniškimi potreb-
ščinami, na cestah smo premalo pazljivi, zato je bilo že toliko državnih avtomobilov uničenih. Zadnjič smo poročali o škodi, ki je nastala, ker iz unrinih avtomobilov ni bila pravočasno izpuščena voda. Takih primerov malomarnega in škodljivega odnosa do skupne imovine pa bi lahko navedli iz vseh področij našega gospodarstva. Lahko bi začeli pri stavbah. Naši prosvetni domovi so ponekad zelo v slabem stanju in nihče ne skrbi za to, da bi jih vsaj zasilno popravili. Z nekaterih stavb, ki so ostale dozdevno brez lastnika, so ljudje ob koncu vojne začeli odnašati opeko, ruva-ti okna. V časopisih smo čitali o tatvinah na železnicah, o poneverbah pri Daspu itd. Po naših delavnicah večina delavcev požrtvovalno napreza svoje sile in dela več kakor je včasih delala. Po drugi strani pa najdemo tudi take delavce, ki mislijo, da lahko brez škode zanemarjajo delo. Nič slabega se jim ne zdi, če delajo v državnih delavnicah tu pa tam na svoj račun. "Saj smo tako delali tudi v stari Jugoslaviji, pa danes ne bi smeli, ko je ljudstvo na oblasti", utemeljujejo svoje početje. Pri delu delavci mnogokrat premalo štedljivo ravnajo z materialom, premalo pazijo na orodje, na stroje. "Kaj bi pazil na vsak košček, saj zato ne bom imel nič manj," to je miselnost, ki smo jo prinesli iz stare Jugoslavije. če bi delal tisti delavec v svoji delavnici bi pazil na vsak košček, ker bi se zavedal, da dela in štedi za sebe. Toda tudi v državnih delavnicah dela za sebe. Od njegovega dela ne bo imela korist ozka klika vlasto-držcev, kakor je to bilo v stari Jugoslaviji, kjer jim je s svojim delom še jačal njihovo moč, temveč bo imelo korist celokupno delovno ljudstvo, torej tudi on sam kot ud tega delovnega ljudstva. Delati za državo danes pomeni delati za ljudstvo, delati za sebe.
V naši ustavi je zapisano: "Obče ljudska imovina uživa posebno zaščito države," to pa pred vsem zato, ker "je obče ljudska imovina glavna opora države v razvoju narodnega gospodarstva." Naše narodno gospodarstvo je da-(Dalje na 3 str.)
Incident ob obisku nadškofa Stepinca v Zaprešiču
Zaradi incidenta, ki se je pripetil ob priliki obiska nadškofa Stepinca v novembru mesecu, kjer naj bi bila osnovana nova župnija, je izdalo ministerstvo za notranje zadeve Hrvaške poročilo v katerem pravi:
"4 t.m. bi se morala po sklepu cerkvenih oblasti ustanoviti nova župnija pri kapeli Svetega Petra v Zaprešiču, v zagrebškem o-kraju. Novi župnik Matija Paši-ček je pozval ljudstvo tega kraja, da se udeleži slovesnosti, češ da je na njo povabljen zagrebški nadškof dr. Alojz Stepinec. Na določeni kraj je prišlo okrog 250 kmetov in meščanov, ki so — sodeč po vzklikih — razumeli tudi ustanovitev te župnije (slične ustanove so bile zadnje čase pogoste in pri tem je prišlo že do nekaj incidentov), kot poskus izigravanja predpisov zakona o agrarni reformi (čl. 3 in 8 cit. zakona), čim je nadškof dr. Stepinec prispel s svojim spremstvom okrog 10.30 je začela zbrana skupina demonstrirati, pozdravljali agrarno reformo, metati jajca, blato in kamenje na nadškofov avtomobil. Avtomovil umazan z jajci in z razbito šipo, je z nadškofom in s spremstvom takoj nadaljeval vožnjo ter odšel. Sam nadškof je ostal povsem nepoškodovan, medtem ko je njegov tajnik dobil neznatno prasko od razbite šipe.
Po tem incidentu je novi župnik Matija Pašiček (znan že prej po svojem pro-ustaškem razpoloženju) začel grditi zbrane ljudi z najgoršimi besedami, češ da so banditi in podobno. Med vrvežem, ki je pri tem nastal, je župnik Pašiček potegnil revolver ter lažje ranil Vida šimoviča. Množica ga je potem napadla in pretepla. Po zaslugi prisebnosti nekaj posameznikov, je bilo preprečeno, da ljudje župnika niso linčali. Preiskava ter postopek se nadaljujeta.
"Ne potrebujemo duhovnikov,
ki mašujejo z revolverji," izjavljajo kmeti v Zaprešiču.
V zvezi z tem dogodkom v vasi Zaprešiču pri Zagrebu, so kmetje te vasi v razgovoru s predstavniki tiska izjavili:
"Mi sploh nismo zahtevali od zagrebške nadškofije, da v Zaprešiču ustanovi župnijo, kajti župnija v bližnji vasi Brdovec tudi za vas Zaprešič popolnoma zadošča. Nadškofijska stolica v Zagrebu je odprla novo župnišče v Zaprešiču ne da bi povprašala za mnenje kmete. V odločbi nadškofijske stolice je določeno, da se 300 oralov zemlje odcepi od sedanje župnije v Brdovcu in dodeli novo ustanovljeni župniji. Ista odločba prav tako navaja, da so kmetje Zaprešiča dolžni plačevati novemu župniku vse pristojbine in mu dajati vse dajatve, ki so jih izvrševali napram župniku v Brdovcu. 4 t.m. bi moral zagrebški nadškof ustoličiti novega župnika Matija Pašička. Vsi kmetje Zaprešiča so bili proti ustanovitvi nove župnije, ker so videli v tem izigravanje zakona o agrarni reformi. Kmetje so ogorčeni zaradi novih goljfij zagrebške nadškofije. Mi nismo proti duhovnikom, ki so pošteni in ki so za svoje ljudstvo novi župnik pa je odkrit ljudski sovražnik, ki je aktivno sodeloval na strani us-tašev. Mi ne potrebujemo duhovnikov, ki opravljajo mašo z revolverjem."
Iz tega se jasno vidi, da posamezni duhovniki kadar se poganjajo za bogočastje in sv. vero lažejo samim sebi in drugim. Kristus vsekakor ni naložil zakon, da bi duhovniki lastovali velika posestva ter živeli razkošno življenje na račun vernikov, istočasno ko so verniki podvrženi bedi in mizerji. Verniki so sprevideli prevaro svojih duševnih pastirjev in jim ukazujejo upoštevati resnične verske zakone, ki pravi "Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe!"
Sedaj je to nase
[lz 2 strani) nes porušeno. Vojna nam je prizadela tolikšno škodo, kakor le še malo kateri državi v Evropi. Čaka nas še veliko obnovitveno delo, čeprav smo pri obnovi dosegli že mnogo uspehov. Toda z obnovo bomo postavili šele temelje, na katerih bomo naše gospodarstvo razvijali dalje. Ne sme se več dogajati, da bi zemlja, ki po zakonu o agrarni reformi prehaja v kmečke roke, ponovno postala last veleposetnikov, bank, trgovcev in advokatov. Naše kmečko gospo-darsstvo moramo dvigniti na tisto stopnjo, da bo kmet mogel od svoje zemlje živeti. Ne sme se več dogajati, da bi naše delavce zaradi gospodarskih kriz metali na cesto, ne sme se več dogajati, da bi se morali naši ljudje izseljevati, ker doma ne bi dobili zaslužka. Zgraditi bomo morali močno industrijo, da bodo naši ljudje imeli zaslužek, da bo kmet mogel po primerni ceni prodajati svoje pridelke in da nam ne bo treba za drag denar kupovati pretežni del industrijskih izdelkov v tujini. To so velike in težke naloge, ki jim bomo kos le, če se načrtno lotimo dela. Zato je zapisano v ustavi, da bo država usmerjala gospodarsko življenje s splošnim gospodarskim načrtom. Pri tem se bo prvenstveno opirala na državni sektor narodnega gospodarstva.
Naša naloga, to se pravi naloga vsega delovnega ljudstva je, da jačamo državni sektor gospodarstva. To je ljudska imovina in pri tej treba paziti na vsako malenkost. Če kdo krade od ljudske imovine, se moramo zavedati, da krade nam, če jo uničuje, vedi-mo, da uničuje našo imovino. Naša naloga je, da to preprečimo. Državna, to je ljudska imovina je najmočnejše sredstvo za gospodarski napredek naše domovine in za razvoj blagostanja delovnega ljudstva. Zato morajo delavci prav v državnem sektorju najbolj paziti, da se ne bo delala škoda. Tu je treba najbolj štediti material, orodje, stroje. Tekmovanje, ki si ga danes napovedujejo sindikalne organizacije, je izredne važnosti za celokupno narodno gospodarstvo, prav posebne važnosti pa je v državnih podjetjih. Tu ne gre samo za to, da s čim hitrejšim dviganjem proizvodnje premagujemo današnje težave in s tem utrjujemo tudi politični položaj delovnega ljudstva, gre še za veliko več, gre za trajno preusmeritev našega gospodarskega življenja, gre za trajno zboljšanje življenja delavca, kmeta in delovnega izobraženca, gre za to, da ustvarimo pogoje za boljše življenje kot je bilo pred vojno. Zato naj bi se udarniško delo, ki
se je začelo razvijati pri nas, najbolj razmahnilo v državnih podjetjih, tu naj bi se delavci še posebno potrudili pri dela, nikjer niso delavci tako zainteresirani, da s stalnim dviganjem proizvodnje pocenijo proizvode, ko prav v državnem sektorju. Nikjer drugje ni tako važno kakor v' državnih podjetjih, da jačamo delovno disciplino, da delamo prostovoljno kako uro na teden tudi brezplačno, ker jačamo s tem državni sektor gospodarstva in s tem politično moč nove ljudske oblasti. V novi ljudski oblasti pa imamo edino jamstvo, da bomo cilj, ki smo si ga postavili, nekoč tudi dosegli.
Vsa naša podjetja morajo postati rentabilna. Zaradi izrednih razmer, v katerih smo se znašli po vojni, ko je bilo treba čim hitreje pognati tovarne, ko je treba hitro dvigniti proizvodnjo, nekatera še niso rentabilna, to se pravi stroški proizvodnje so večji kakor dohodki podjetja. To je bilo opravičljivo v prvih mesecih po končani vojni, danes pa se vsa podjetja postavljajo na osnovo rentabilnosti. Vsako podjetje mora prinesti toliko, kolikor znašajo stroški proizvodnje, še več, vsako podjetje mora prinašati svoj delež v skupen fond za povečanje industrializacije. Zato je treba v podjetjih štedljivo gospodariti, nepotrebni materialni in osebni izdatek morajo odpasti. Za to smo vsi odgovorni, delavci ki delajo pri strojih, in nameščenci, ki delajo po pisarnah. Zlasti pa je odgovorno za to vodstvo podjetja. Uprave podjetij ne smejo voditi razsipnega gospodarstva, one so osebno odgovorne za vsak nepravilen gospodarski ukrep. V kolikor bi posamezna vodstva pri tem grešila, je dolžnost sindikalnih organizacij, da s kontrolo od svoje strani to preprečijo.
Danes večkrat govorimo o pridobitvah štiriletne borbe. Toda to bo kmalu postala samo prazna fraza, če ne bomo imeli do pridobitev gospodarskega značaja pravega odnosa. Dokler ne bomo gledali na državna podjetja, na lastnino države kakor na svojo last, toliko časa tudi do nove države ne bomo imeli pravega odnosa gledali bomo na državo kot na neko tuje telo: država je eno, mi smo drugo. To je odnos iz prejšnjih časov, ko nam je bila država dejansko tuje, sovražno telo. V stari Jugoslaviji in tudi prej je bila država organizacija za zatiranje delovnega ljudstva, zato smo mnogokrat imeli sovražen odnos do nje, in prav tak odnos smo imeli do državne imovine, ker je ta služila peščici protiljud-skih zatiralcev. Danes je stvar druga, država smo mi, država je
27 marec je zrcalo duha-praznik vstajenja in preporoda narodov Jugoslavije
Med razvojem človeške družbe so gotovi mejniki, ki dele eno dobo od druge. Države in narodi imajo svoje mejnike, kateri pomenijo, da je ta ali ona država prelomila z preteklostjo in si uravnala novo smer, katera je pri-kladnejša za svobodno razvijanje naroda dotične države.
Za nas Jugoslovane je napočil tak prelom dne 27. marca 1941, ko so narodi zrušili izdajalsko Maček-Cvetkovičevo vlado. Da si moremo vsaj malo predstavljati globok pomen tega dne, je potrebno, da se za trenutek ozremo nazaj na pot katerem so krvaveli polna štiri leta.
Ko je bil nazi-fašizem na višku svojih zmag, katere je trenutno izvojeval s pomočjo železnega vojnega stroja in pete kolone premaganih držav, — se je znašla pred tem strojem — mala Jugo-slavijguv primeri z pošastjo ki ji je grozila, da jo pogoltne. Srce vsakega Jugoslovana je nemirno zadrhtelo. Ali bo naš narod zmožen, da se upre tej železni sili? To vprašanje je bilo na ustnicah marsikaterega človeka. "Nemogoče," so govorili nekateri. "Mar ne vidite, da smo obkoljeni od vseh strani". "Mali pod klop", so se vrstila razna ugibanja in gesla, tukaj v Kanadi in seveda tudi v starem kraju.
Položaj v resnici ni bil zavidljiv. Zdel pa se je Maček-Cvetko-vičevi vladi ugoden, da izvrši nameravano prodajo in izdajo Jugoslovanskih narodov. Poslana je bila peto-kolonska delegacija, da se pokloni svojemu gospodarju fašizmu, katerega sta predstavljala Hitler in Musolini. Kolikor se je tikalo njih in vse pete kolone, zmaga je bila zagotovljena. Sami so si pa zagotovili sedeže na hrbtih že itak teptanega naroda.
Kaj pa narod? "Ne boš", je rekel Slovenec. "Jok" je rekel Srb in "Nečeš", je rekel Hrvat. Kakor je bil položaj neugoden če že ne obupen, on (narod) je našel odgovor. Od Triglava do Soluna in od Vardarja do Jadrana, je izbruhnilo ono značilno geslo: Bolje rat, nego pakt", kar je pomenilo če tudi so obkoljeni in povrhu tega še izdani vendar je še upanje, da se pod spretnim vodstvom ubranijo večnega suženjstva.
Zavedajoč se pa tudi resnega položaja, je vzniknilo ono drugo geslo"Bolje grob, nego rob". S to odločno voljo je pričakal narod povratek izdajalske delegacije in nazi-fašizem, kateri je imel priti tako gotovo kot neurje sledi lepo vreme.
In res, delegacija se ni vrnila na stolčke, katere si je namenila zasigurati z tem nesramnim paktom. V Belgradu je izšel narod na ulice, da protestira proti nesramni izročitvi jugoslovanskih narodov na milost in nemilost na-zi-fašizmu.
Ko je videla peta kolona, da ji prva poteza ni uspela, je nadaljevala z drugo še nesmamnejšo. Da spravijo na varno vračajoče izdajalce, je nekronani kralj Peter jezdil po bel grajskih ulicah, čes, da je revolucijonar. Peta kolona je pa rotila narod, da je vse dobro in da pakt ni veljaven. Vse to samo kot krinka, da spravijo že razkrinkano peto kolono in sebe v varno zavetje pred razjarjeno množico.
Dogodki so se začeli razvijati hitreje. Že pripravljene nazi-fašistične tolpe, so planile na svojo žrtev. Tedaj se je pokazala vsa gniloba, prošlega petokolon-skega režima. Kralj Peter je s svojim generalnim štabom zbežal v London. Izkazalo se je, da ni revolucijonar, kot je hotel preslepiti narod, da je nevarnost minila. Kaj se bo od tedaj naprej godilo z narodom, mu je bila deveta skrb.
Zopet je nastalo vprašanje, kako bo odgovoril narod. Zapuščen, teptan, mučen in krvaveč se je držal onega drugega gesla, "Bolje grob, nego rob", ter se dvigal v upor, kljub vsemu in v vseh okolščinah. Najbolši sinovi in hčere so umirali v neenaki borbi na
organizacija za zaščito koristi delovnega ljudstva, zato moramo tudi do državne imovine zavzeti drugačen odnos. V tem oziru je treba napraviti temeljit preokret. Ta preokret, ki ga mora napraviti najprej vsak sam pri sebi, se bo izražal v tisti veliki zavesti: vse to je zdaj naše, zato moramo gledati, da bo jutri tega še več. Drug na drugega moramo vzgojno vplivati, da se bomo navadili skrbno paziti na obče ljudsko imovino, šele takrat bo ta imovina res to, kot je določeno v ustavi: glavna opora države v razvoju narodnega gospodarstva.
življenje in smrt s krutim nazi-fašističnim okupatorjem, človek bi mislil, da je sedaj konec prevar in da se ne bo našlo človeško bitje med njimi, da bi mu kot "prijatelj" zadri nož v hrbet. Toda našel se je, pod imenom Mihaj-lovič. Povezal se je z fašističnimi pomagači, Nedičem, Paveličem, Rupnikom i. dr.
in z svojimi četniki moril že itak krvaveči narod. Izgledalo je, da se je zarotilo nebo in pekel, da se iztrebi Jugoslovanski narod.
Odločen kot vedno je narod pod vodstvom velikega sina Jugoslavije maršala Tita ter slavnozna-mim geslom: "Smrt fašizmu svoboda narodu", stal kot skala proti vsem navalom. Mirno je sprejel tudi to poslednjo prevaro, ter se boril dalje proti črni sili, katera ga je hotela iztrebiti. Naši Jugoslovanski narodi so dokazali svetu, da niso majhni kot se je to prvotno domnevalo, ampak mnogo večji od arijskega nazi-fašistične-ga "nad človeka". 27 marec je zrcalo duha tega velikega naroda — praznik vstajenja in preporoda malega človeka, a velikega po duhu.
Mi Slovenci obhajamo letošnji praznik z ponosom, vendar nam kali popolno veselje ob misli, da naš narod v Slovenskem Primor-ju in na Koroškem še ječi pod težo tujega škornja. Vršijo se uboj-stva in aretacije naših ljudi. Prepoveduje se naš tisk. Trgajo se naše zastave. Zakaj?, se človek nehote vpraša. Od Sovjetske Unije kot zaščitnice malih teptanih narodov smo že davno dobili popolno neodvisnost zajamčeno. Od zapadnih držav Anglije in Amerike katere se tudi rade ponašajo da so zaščitnice, malih narodov in je tudi rečeno v Atlantskem čar-terju o svobodi, toda na to so oni pazabili. Kot da naš slovenski narod nima pravice na neodvisnost, grozijo mu z razkosanjem. Odrezati ga hočejo od morja — njegovega morja. Vzrok?! — Težko je najti vzroka za to. Pomagal je
uničiti fašistično pošast. Stotiso-če Slovencev je padlo za njihovo svobodo ter njihove svete grude — vseeno se mu zanikuje svoboda. In zanikajo mu svobodo ravno oni, kateri bi mu svobodo kot zavezniki morali dati. Kajti tudi Slovenci so branili njihove kože. Bodete videli kako bodo kričali v obrambo malih narodov pri konferenci UNO. in se predstavljati kot zaščitniki malih narodov, a našemu slovenskemu narodu, bodo imeli nastavlene bajonete in topove na Trst in naše slovensko Primorje ter mu tako sprečavali svobodo katero je zaslužil.
No, v očigled tega položaja nam preostaja samo še borba. Kot Jugoslovanski narodi niso klonili v najtežjem položaju tako ne bomo klonili sedaj, vse dokler se ne poravnajo krivice katere so bile storjene. .V ta namen naj pošljejo vsi odseki Z.K.S. resolucije na vlado v Ottawo. Ravnotako naj pošljejo tudi vse druge organizacije kot, V.P.Z.B., S.N.P.J. in vse druge organizacije ki se imenujejo, da so Slovenske. Naj se ne varajo oni, kateri nam hočejo vzeti pravico do naše zemlje, da ne bomo mi glasni pri svojih pravičnih zahtevah. Dogodki 27. marca so pokazali kako znamo biti odločni za vsako ceno in v vseh okolščinah. Nasilje je privrelo do vrhunca. Slediti je moral prelom. Prelom ni bil lahek. Zahteval je mnogo človeških žrtev, bistrosti duha in vztrajnosti. Vse to je narod vzdržal in posedoval. Vsled teh narodnih vrlin je tudi praznik, katerega slavimo tako ogromnega pomena. Pomeni prelom z suženjsko preteklostjo in začetek nove dobe, katera bo stopnjema izbrisala vsako sled izkoriščanja, naroda po narodu, in človeka po človeku.
Naj živi 27. marc! Naj živi nova Svobodna Federativna Ljudska Republika Jugoslavija, pod vodstvom ljubljenega sina Jugoslavije maršala Tita.
J. Smrke.
Seznam darovalcev za fond Edinosti v Windsorju
Za fond Edinosti so prispevali na koncertu, kateri je bil prirejen v to svrho sledeči rojaki in prijatelji iz Windsorja, Detroita in tudi Clevelanda:
Windsor: Z.K.S. $25.00 Z.K.H. $20.00 S.K.S. $15.00 S. Travica.
Po 10 dol: ž. Sever, J. Simonie, L. Ostanek, J. škof, L. Zdravje.
Po 5 dol: Jug. Omladinski Klub, L. Debevc, C. Zupan, J. Veselin, J. Banovec, S. Došan, V. Horvat, J. Cvar, J. Kajfež, J. Razlog, F. Sodnikar, G. Rošulov, J. Markušič, T. Mijatov, F. Ostojič, P. Baltic, G. šaban, N. Grabrijan, F. Go-deša, L. Skodlar, J. Sekula, M. Vrklan, J. Miketič, F. Liker J. Centa, J. Matajič, J. šurlovič, F. Bašič, T. Jenko, K. Crnek, J. Mo-dic, F. Kosi, J. Kobetič, J. Jova-novič,
Po 3 dol: T. Ajnik, R. Kosi, J. Rački, J. Kostanjevec, U. štular, F. Pavlakovič, J. Pavlakovič, M. Aleksic, D. Leskovšek.
Po 2 dol: J. Plavetič, J. Jergo-vič, J. Ostojič, S. Nikolič, V. Fi-lipič, T. Kovačevič, V. Švrljuga, S. Studak, S. Hartman, N. Maka-rič, N. Smiljanič, J. Stojanovič, P. Barač, J. Popovič, J. Horvato-vič, J. Tončič, F. Bunčič, M. Mio-čin, Pavlakovič, F. Kovačič, R. Vrlenič, A. Kos, F. Japelj.
Po 1 dol: J. Erenda, Prijateljica, V. šuštar, F. Kovaševič, M. Grubič, J. Stanojevič, J. Kraja-čič.
CLEVELAND
A. Janša 50.00 dol.
Dekleta 5.00dol.
DETROIT
Po 10.00 dol: I. W. Order, Mrs Dugar.
Po 5 dol: F. Modic, Tony Modic, J. Kapelj, J. Barič, H. Grebene, J. Troha, L. Vokač, J. Bernik, Frances Modic, F. Žabkar, Frances Vesel.
Frances Lovšin $2.00.
Po $1.00: J. Traven in Modic (mlajši).
Vabilo na sejo
Hamilton: — Naznanjamo, da se bo vršila seja kluba Delavske Progresivne Stranke "Peter Žabkar", v nedeljo dne 31. marca ob 9. uri zjutraj v naših prostorih, Beach Rd.
Ker je seja zelo važna, prosimo da se vsi člani in članice za gotovo udeležite.
N. Borcich tajnik
.. DELNIČARJI IZ DETROITA
Po 1 dol: M. Pleše, M. Majna-rič, M. Marincelj, F. Kovačič, M. Marincelj, F. Prpič, M. Marincelj.
Tujec naj gre proč iz naše svete zemlje
Pofrt Alberni, B.C. — Mislim, da je to prvi dopis, ki ga je Edinost od tukaj do sedaj sprejela. Pa saj ni čudno, kdo bode pisal? Jaz sem za pisanje precej len, (Frank Sodeč in Jože Mramor iz Vancouverja, bodeta na to mojo izjavo mirne vesti in z veseljem prisegla), drugih Slovencev pa kolikor je meni znano, tukaj ni. Zato mi je stara prijateljica Edinost še posebno dobrodošla z njenim enkrat na teden obiskom.
Moja želja je, da Edinost nekdaj postane dnevnik, ako pa to ne bode mogoče, pa vsaj, da nam bode izhajala po dvakrat na teden. Mislim, da bi se to lahko doseglo, če bi se vsi Slovenci tukaj v Kanadi kakor tudi v Združenih državah zavedali, da le iz časopisov kot je Edinost, se izve prava, čista resnica. In kdor ljubi resnico, mora biti naročnik Edinost-i.
Za reakcijske cunje plačujemo po dvanajst dol. na leto, da nam mečejo pesek v oči. Plašijo nas, kako strašni in grdi so ti ruski "špijoni", ko se drznejo kupovati tukajšne skrivnosti (Sam vrag naj to razume). Prinašajo nam hinavske in hujskanja polne govore tega starega lisjaka in "hi-pokrata" Churchill-a, ki je tako hitro pozabil koliko je Sovjetska Unija žrtvovala in doprinesla do zmage nad tem "večno prokletim fašizmom". In nadalje jočejo za ubogi nemški narod, ki je baje na pragu smrti vsled lakote in stradanja medtem ko za ubogo izstradano in razrušeno Jugoslavijo, ki je plačala tako strašno ceno za osvoboditev, nimajo simpatije.
"Daj mu kamen na mesto kruha, to je njih geslo." Naravnost sicer tega ne povejo, a to se da citati med vrstami njihovega tiska. Seveda, če bi bil naš vodja Josip Broz izdelan po kopitu kot španski fašistični diktator Fran-ko, tedaj bi reakcija in njeno časopisje bili polni simpatije za naš narod.
Pravica je navadno povsod preganjana! Ali po vsej Božji, človeški in naravni pravici: Primorska, Istra in Korotan — je naša last. Ali naj naše Gosposvetsko Polje še nadalje ječi pod tujim jarmom? Ali se naj po našem Jadranu še nadalje šopiri tuje bro-dovje? Ali so se naši partizani, junaki, borili lačni, raztrgani, bosi in pretočili potoke krvi za to sveto našo zemljo zato, da reakcija sedaj mirno gleda ko podrepniki fašizma pretepajo in koljejo naše ljudstvo v teh krajih? Reakcijsko časopisje o tem molči! Molči, ker mora molčati po odloku reakcije. Ali molči "Edinost"?
Iz tega je torej razvidno, kdo se bori za pravico. Na angleške komisije, ki tratijo čas po našem slovenskem Korotanu in Primorju se ne zanašajmo preveč, da odločijo po pravici v našo prid (Saj imamo tudi tukaj v British Co-lumbiji neke vrste komisijo — kljub protestu ljudstva — ki naj preišče in razsodi: Kdo, kje in kako in po kaki ceni naj pijemo pivo, vino in žganje, a zaenkrat še vedno plačujemo "kvoder" za unčo vode iz Fraser River-ja). Take so navadno komisije, pa bodi kjerkoli že.
Naša sveta dolžnost je toraj, da se po možnosti združimo in delamo z vso silo za tem, da se ti sveti naši kraji določijo nam, da ostanejo v naši ujedinjeni svobodni Jugoslaviji. Z deklaracijami in protesti se tu in tam tudi kaj doseže. Edinost nam bode v tem oziru kazala pot, kako je to treba storiti.
Kampanja za Edinost je mislim končana in upajmo, da je reiultat še boljši kot se je pričakovalo. S tem pa ni rečeno, da je delo sedaj za eno leto končano. Kdor še ni naročnik, naj se naroči.
Mislim da je še nekaj krajev v Kanadi, kjer še ni odsekov Zveze Kanadskih Slovencev. Samo šest članov je treba in dobre Volje, da se to stori. Kaj pravite fantje okrog Nelson-a, B.C. temu? Pa fantje v Rossland-u, B.C.: Jalovec, Sever, Pečavar, šterk in drugi. Kdaj vstanovite odsek tam? In New Waterford, N.S.? France Rupnik, da Ti tam malo podrezaj! Delajmo, da postanemo in ostanemo zavedni in močni. K vragu z mlačnostjo.
Sedaj pa mnogo najlepših uspehov Edinosti in prav lepe pozdrave vsem Slovencem po širini Kanadi.
Frank J. Ronner.
(Opo.): Prepričani smo, da bodo čitatelji z užitkom čitali njegov dopis. Zato bi prav radi, videli da se France večkrat oglasi. To bosta še posebej pozdravila France Sodeč in Jože Mramor.
PRISPEVKI ZA BOLNICO
Slovenski Ameriški Narodni Svet poroča z dne 7 marca, da je bilo za fond Mladinske bolnice v Sloveniji skupaj zbranega do tega datuma: $21.461.55. Obljubljene vsote (Pledges) $18.000.00 — skupaj: $39.461.55.
Ta fond so zbrale SANS-ove podružnice in podporna društva SNPJ. Prispevali pa so v ta vele-važen fond tudi posamezniki iz raznih krajev, kakor navaja poročilo.
Kaj in kako delajo v stari domovini
INDUSTRIJA IN PROSVETA V DOMŽALAH
Domžalske tovarne so v polnem obratu. Požrtvovalno delo v njih dokazuje, kako globoko je naš delavec doumel obnovo, ki obeležuje vse naše delo v letošnjem letu. Poleg tega pa je tudi prosvetno delo po tovarnah v lepem razvoju. Kje ste pred vojno videli po tovarnah gledališke odre in knjižnice? Pa si danes oglejte lične gledališke odre v tovarnah Zom, Okršlar, Bonač, Indoplatno, Koc-jančič in drugod. Povsod so naše sindikalne organizacije dostojno proslavile Prešerna. Množične organizacije v trgu samem niso hotele zaostati. V Prešernovem tednu smo v Domažalah odprli Ljudsko univerzo. Udeležba na proslavi je pričala o veliki želji našega ljudstva po napredku in izobrazbi. Nadaljnji pored bo tej želji gotovo ustrezal. Tudi ljudska knjižnica je bila ustanovljena v Prešernovem tednu. Šteje 600 knjig, ki si jih ljudje radi izposojajo. AFŽ je knjižnici nakazala dohodek svoje lepe prireditve za nabavo novih knjig. Svečana akademija v Godbenem domu, pri kateri je prvikrat javno nastopila domžalska godba in upravičila svoj nekdanji sloves, je izvrstno uspela. Gimnazijska in šolska mladina se je zgledno potrudila za spored. Tudi naš pevski zbor je prispeval svoje. Soglasna kritika vseh je bila, da take akademije v Domžalah še ni bilo. Želimo spoznati rusko literaturo. Prvomajniško tekmovanje bo izraz našega dela in priprav, ki so v ta namen že v teku.
POSVET O VARČEVANJU V KRANJU
V dvorani Okrajnega ljudskega odbora v Kranju je bilo 14 t. m. pomembno posvetovanje o varčevanju. Sestanka so se udeležili zastopniki sindikalnih organizacij, organizacij Osvobodilne fronte ter mestnih in krajevnih ljudskih od-
borov. Zastopniki denarnih zavodov v Kranju so v poljudnih poročilih razložili potrebo varčevanja v dobi obnove. Dani so vsi pogoji, da se učvrsti zaupanje v denarne zavode. V novi državi je denarništvo v rokah ali pod nadzorstvom ljudi, ki delajo izključno za korist ljudstva. Glede ohranitve in okrepitve vrednosti našega dinarja je podana popolna gotovost v pospešeni obnovi, v zvišanju proizvodnje v posetvi zemljišč in v uvajanju načrtnega .gospodarstva. Z varčevanjem in z vlaganjem prihrankov pri denarnih zavodih bomo dosegli, da se bodo prihranki najširših množic stekali v ogromne vsote, ki jih bo naš moderni sistem načrtno razdeljeval našemu gospodarstvu. Koristi ne bo imel samo varčevalec, ki si bo lahko nabavil iz prihrankov večje potrebščine in izboljšal svoj gmotni položaj, marveč bodo njegovi prihranki takoj koristili vsemu gospodarstvu, s tem pa tudi pospešili dvig blaginje ljudstva. )
V razgovoru so zastopniki sindikatov tudi sklenili, da bodo organizirali skupno zbiranje in vlaganje prihrankov na ta način da bo sindikalni blagajnik pobiral obenem s članarino prihranke, ki se bodo sproti nalagali na hranilne knjižice pri denarnih zavodnih. Enakega načina varčevanja se bodo poslužile tudi druge množične organizacije. Posvet o varčevanju v Kranju bo nedvomno dosegel svoj namen.
JURŠINCI SE OGLAŠAJO
Sestanki in predavanja so že nekoliko razgibali naše ljudi. Prosvetno delo je v kratkih mesecih doseglo takšno višino, kakršne prej nikoli. S Prešernovo proslavo je doživel naš oder že sedmo predstavo. Mladina vseh petih krajevnih ljudskih odborov je podala izbrane Prešernove pesmi, igralska družina pa spevoigro "Kovačev študent". 8. in 10. februarja je bil Dom ljudske prosvete v Jur-šincih poln do kraja. Bilo je mno-
go ploskanja in navdušenja kakor tu še nikoli. Ljudje so se zadovoljni razhajati in z njimi je šla vera v našo prihodnost, ki je s Prešernovimi stihi navdajala v najtrših letih naše borce in mora danes navdajati nas vse.
PROSVETNO DELO V NAKLEM
Pri volitvah smo si pridobili nekoliko žalosten sloves, zato pa zdaj z vsemi močni delamo, da pokažemo: volivni rezultat ni prava slika lepega Nakla. Vse organizacije pridno delajo. Imeli smo že več prireditev, zlasti v "kulturnem tednu". Uspeh je bil odličen. Naš pionirski pevski zbor je lahko za zgled vsem drugim v okraju. Prešenova proslava za mladino in posebej odrasle 8. t. m. je bila zelo dobra. 10. t. m. pa je bila prireditev kulturno-pro-svetnega odseka s sodelovanjem moškega zbora, pa tudi mešanega in mladinskega zbora. Tudi ta prireditev je dosegla svoj namen, škoda le, da nimamo dvorane in se moramo stiskati v šolskih prostorih.
,Z agrarno reformo je prešel v ljudsko last bivši nedograjeni Farni dom, ki ga bodo pridne roke v kratkem dovršile, da bo služil ljudstvu. Na svečnico je prišla skupina vojske na naše povabilo k nam s svojo prireditvijo. Naša AFŽ je zbrala za vojsko 73 kosov perila. Tudi s kosilom za 50 mož so naše žene počastile hrabre borce. Naš kraj se torej dviga in hoče z delom napredovati.
MLADINA V BRJAH NA VIPAVSKEM
7. februarja smo svečano pokopali padlo tovarišico Floro Birsa, ki je že 1. 1943. v veliki septembrski ofenzivi darovala svoje mlado življenje na oltar domovine. šele zdaj smo jo našli med vitolskim skalovjem. V spomin je ostala puška, ki je 28 mesecev ležala poleg nje. Zbralo se je vse prebivalstvo našega okraja, še
(Nadaljevanje na 4 st.)
IZROPANO ZLATO IN DRAGULJI NADJENI V SAMOSTANU
PREISKAVA PRI FRANČIŠKANIH V ZAGREBU RAZ-KRILA USTAŠKI PLEN V GROBNICI
Zagreb, 29. januarja 1946 (Tanjug). Na podlagi že prej dobljenih informacij so organi javne varnosti meseca januarja tega leta izvršile preiskavo v frančiškanskem samostanu v Zagrebu, Kapitelj št. 9, in ob tej priliki so našli v bivši grobnici, ki se nahaja v prostorih za izpovedovanja gluhcev, 36 lesenih skrinj. V navzočnosti provincijala frančiškanskega samostana so bile odkopa-ne skrinje, ki so bile pokrite s prstjo, pomešano s strohnelimi kosci človeških kosti. V skrinjah so bile najdene dragocenosti, zlato, zlate ure, uhani, ovratnice, prstani, zlato zobovje itd. Iz zapisnika in registrskih vpiskov, ki so bili najdeni v skrinjah, je ugotovljeno, da so te predmete tukaj zakopali organi ustaške državne zakladnice. Rezultati dosedanjih preiskav dokazujejo, da gre v glavnem le za dragocenosti, ki so bile za časa okupacije izropane in oddane državni zakladnici. Pred prihodom jugoslovanske armade pa se je ustaška vlada sporazumela s cerkvenimi oblastmi, da se navedene dragocenosti skrijejo na tem kraju.
Zagreb, 30. januarja 1946. Na podlagi podatkov ministrstva za notranje zadeve vlade ljudske republike Hrvatske je javnost že obveščena o zločinu, ki je ponovno dokazal najtesnejšo zvezo gotovega dela visoke katoliške duhovščine z ustaškimi hudodelci.
Po razkritju arhivov v nadškofijskih dvorcih in po skrivanju ustaških zločincev v teh istih dvorcih ter vrste drugih zločinov, ki so najtežje prizadeli tudi samega zagrebškega nadškofa, novo razkritje ljudskih oblasti ni izzvalo posebnega iznenadenja, toda je zato izzvalo tem večje ogorčenje širokih ljudskih množic nad temi zločini klerofašistov, ki se niso vzdržali, da ne bi na posvečenem kraju poskrili dragocenosti ustaške državne zakladnice zlato zobovje, prstane in ure, katere so krvavi ustaški razbojniki nabrali pri ubijanju svojih žrtev. Odkritje organov javne varnosti v frančiškanskem samostanu v Kapitlju, v grobnici, ki se nahaja v spove-
dovalnici za gluhe takoj poleg samostanske cerkve, se gnusi vsakemu poštenemu človeku. Spove-dovalnica sama je tlakovana s pločnicami, pod katerimi se nahaja plast betona. Tla so bila vsa zaprašena in delala vtis, da vse tako obstaja že dolgo vrsto let. Za vsak slučaj pa so patri v spo-vedovalnici ravno na prostoru, pod katerim se je nahajala grobnica, postavili eno večjo skrinjo, polno cerkvenih stvari. Ko je bil beton razbit in odstranjena tanka plast prsti in opeke, so se pokazale človeške kosti. Pod kostmi pa so bile lesene skrinje, obvite z zabojnim papirjem. Grobnica sama ni bila zadosti velika, da bi se v njo spravile vse lesene skrinje, in jasno je, da je bila z naknadnim kopanjem znatno razširjena.
Samostanski gvardijan in drugi patri, kateri so bili prepeljani, da prisostvujejo odkopavanju, so poskušali, da vsak trenutek kam pobegnejo, ker so se bali biti navzači pri odkritju, in nekoliko-krat je bilo treba poslati ponje ali jih klicati, da se vrnejo. Kakor hitro so bile skrinje dvignjene, tako hitro so bile tudi odprte. Našla se je velika količina zlatih žepnih ur z raznimi začetnimi črkami, cele zlate čeljusti z umetnimi zobmi, katere so ustaški krvoločneži v koncentracijskih taboriščih zdrli iz ust svojih žrtev, potem so bile najdene velike količine zlatih prstanov, ki so bili presekani in strti pri prisiljenem odvzemanju. Med drugim je najdena tudi velika količina zlatih ikon, odvzetim pravoslavnim, svetinje z obličji svetnikov, kot jih nosijo katoličani, zatem judovske zvezde z zlatimi verižicami. Našle so se tudi cele vrečice bisernih ovratnic, broške z brilijanti in biseri ter stari cekini, katere nosijo kot nakit vaške dekleta in žene.
Dokumenti so priloženi v posebnih zalepkah v vsaki skrinji in podpisani od nekaj desetin ustaških ministrov in glavnih funkci-jonarjev, ki so bili navzoči pri napolnjevanju skrinj predno so bile zakopane v grobnico.
Skupaj je bilo izvlečenih 36
Kaj in kako delajo v stari domovini
(Iz 3 strani) posebno mladina, ki je Floro zelo ljubila. Mladinski pevski zbor je ob grobu zapel žalostinko "Žrtvam".
VOLITVE OBRATNIH ZAUPNIKOV NA JESENICAH
Delavci in nameščenci v železarnah KID so na posebnih obratnih sestankih izvolili kandidate za obratne zaupnike in v četrtek 7. t. m. je bil v dvorani kina Radio skupni sestanek, na katerem sta tovariša iz Ljubljane poročala o nalogah in odgovornosti obratnih zaupnikov. Ker do sobote 9. t. m. ni bila vložena nobena druga kandidatna lista, je bila avtomatično izvoljena kandidatna lista, katero so delavci in nameščenci sami izbrali na svojih obratnih sestankih. Izvoljenih je bilo 20 zaupnikov in 20 namestnikov. O izidu volitev sta v soboto 9. t. m. poročala vsemu delavstvu tov. Štular in Kristan. Delavstvo je volitve sprejelo z odobravanjem.
KULTURNE PRIREDITVE
KOROŠKIH SLOVENCEV
Vsako nedeljo se vrše po slovenskih krajih Koroške številne kulturne prireditve, na katerih nastopajo domače igralske skupine in pevski zbori. Prejšnjo nedeljo so slovenski igralci nastopili v Železni Kapli z igro "Mati" ter podali tudi slike iz "Trpljenja slovenskega naroda". Prireditvi je prisostvovalo več sto ljudi, ki so prihiteli predvsem iz gorskih vasi Korte, Obirsko, Bela Lepena, Lob-nik in Remšenik. Isto nedeljo so domači igralci priredili v št. Petru na Višinjah uspešno kulturno predstavo, na kateri se je zbralo nad 200 ljudi. Na programu so bili prizori iz narodno osvobodilne borbe in slovenske narodne pesmi.
Dne 2. in 3. februarja so igralci "Miklove Zale" iz št. Jakoba v Rožu gostovali v Hodišah, kjer so domačini po dolgih letih slišali nu odru zopet slovensko govorico. Obema predstavama je prisostvovalo čez 700 gledalcev. Prisotne je pozdravil domači župnik dr. Mikula ter tov. Kakelj v imenu OF. Domači pevski zbor "Zvezda" je s koroškimi narodnimi pesmimi dal prireditvi še posebno domačnost in prisrčnost.
Dne 2. februarja pa je Okrajni odbor OF Celovec — desni breg priredil v Borovljah lepo uspelo sankaško tekmo, katere se je udeležilo 42 tekmovalcev ob prisotno-
sti številnih gledalcev iz vsega okraja.
SKUPINA ŠESTIH DELAVCEV
Delavci zagrebške delavnice za mostove vlagajo vse napore, da bi doprinesli čim več s svoje strani za izgraditev in obnovo države. V rekordnem času so izgradili in sestavili tri železne konstrukcije za mostove in sestavili nov stroj za izdelavo vijakov za vezanje železne mostne konstrukcije. Ob največjem mrazu je 12. januarja t. 1. pričela delati skupina 6 delavcev iz te delavnice s postavljanjem mostu na progi Vinkovci-Županja. Ker v tej skupini ni bilo mizarjev, so ključavničarji opravili vsa mizarska dela. Že 20. januarja, to je 8 dni po pričetku dela, je bil most gotov in je spajal obe obali reke Bosut. Istega dne je pričela ne daleč od mostu ta skupina 6 delavcev montirati podoben most. Ta most so izročili prometu že 25. januarja. Potem ko so delavci ta dva mosova zgradili, so se pričeli z vsemi močmi truditi, da montirajo še 3. most. Postavitev tretjega mostu so dovršili po predvidenem načrtu 29. januarja.
V skupini, ki je gradila te tri mostove v 15 dneh, so bili: voditelj skupine in nadzornik dela Andrija Zavrag, ključavničarji mladinci Drago Rogina, Ludvik Šlutaj, Drago Klarič, Milan šlu-taj in Franjo Kuga, ključavničar, ki je bil obenem tudi kuhar te udarniške skupine.
Delavci zagrebške delavnice za mostove so pripravili za te mostove 72 železnih nosilcev od katerih je vsak tehtal 1300 kg.
Delavca zagrebške delavnice ,za mostove Anton Sulentič in Pavao Boh sta sestavila stroj za izdelavo vijakov za vezanje železne konstrukcije mostov. Potreba, da se poveča proizvodnja teh vijakov jih je prignala, da so uresničili svojo zamisel. S pomočjo orodja, ki so ga napravili iz starega stroja za vrtanje kamenov, so sestavili nov stroj za vijake. To je izreden in enostaven izum. Dosedaj sta dva kovača delala po 8 ur, da sta napravila 6 vijakov za vezanje železnih konstrukcij mostov, sedaj pa bodo lahko 3 delavci v 8 urah 600 do 800 vijakov. Delavci, ki so se izkazali pri montiranju mostov, so predlagani za nagrade. Iznaj-ditelja novega stroja. Sulentič in Boh pa sta že dobila nagrado.
skrinj, preko katerih so radi boljše kamoflaže v grobnici bile razmetane kosti umrlih menihov, ki so bili tukaj pokopani.
Meščani, ki so prisostvovali odkopavanju, so ostrmeli spričo velike količine najdenih dragocenosti, za katere je jasno, odkod prihajajo, in koliko ljudi je radi vsega tega postalo žrtev zverinstva ustaških razbojnikov.
Zagreb, 31. januarja 1946.
Dogodek, da so bile dragocenosti najdene ravno v frančiškanskem samostanu v Kapitlju, dokazuje, da so ustaški poglavarji imeli neomejno zaupanje v cerkvene ustanove, posebno v kapiteljsko gospodo. Nekaj dni pred svojim begom so ustaši v Zagrebu razširili vest, da so zlato in druge vrednosti ustaške državne zakladnice poslali v inozemstvo. Istočasno pa so ustaški ministri obiskavali nadškofijski dvorec in zahtevali pri nadškofu Stepincu, da poskri-je njihovo imovino, kajti bilo je radi prodiranja jugoslovanske armade že prepozno, da bi jo prepeljali v inozemstvo. Tedaj je da! nadškof dr. Stepinac dovoljenje
Jetika kosi na debelo
Medtem ko v dnevnem časopisju čitamo do skrajnosti razburljive vesti z ozirom na ogleduštvo, razne politične zadeve v svetu in deloma v deželi sami, zlasti pa o "nevarnosti" pred komunizmom, posamezne zadeve, ki so zelo resne za ljudstvo v splošnem, dobe malo ali pa nič pozornosti.
Tako n. pr. čitamo skoraj ne-zapaženo izjavo dr. G. T. Wher-rett, tajnik asociacije za tuber-kolozo, katera pravi, da je v letih od 1939 do 1945 leta umrlo vsled jetike 40.000 oseb, medtem ko jih je za dobo vojne padlo na bojnem polju in drugače umrlo 41.000.
Jetika kosi kar debelo. Napram izjavi omenjenega zdravnika največja je umrljivost med 15 in 45 letom, čeprav se je odstotek znatno znižal vsled umrljivosti, je še vedno pereče vprašanje umrljivost vsled jetike.
Ta izjava bi morala strezniti posamezne kroge, da bi namesto, da izkoriščajo gotove politične stvari v politične namene, morali spoznati rasnost, ki jo predstavlja nalezljiva bolezen med ljudstvom — jetika.
T0R0NT0, ONT
Jugoslovansko pevsko društvo "Edinstvo" priredi koncert v nedeljo dne 14 aprila v Macedonsko-Bolgarski dvorani na 386 Onta-rio St.
Naproša se ostale organizacije in društva, da tega dne ne pri-rerajo svojih zabav.
Celotni program koncerta bo naznanjen posebej pozneje.
Odbor.
SUDBURY, ONT.
Sudbury: — Naznanja se, da se bo obdržal velik javni shod, da se praznuje proslava narodnega praznika 27. marca.
Shod se bo vršil v nedeljo dne 31. marca v Poljskem Narodnem Domu ob 8. uri zvečer.
Vabljeni ste vsi Jugoslovani in vse druge narodnosti, da pridete v obilnem številu, proslaviti vele-pomembni dan.
Z velikim veseljem smo tudi prejeli glas, da pride v našo naselbino dne 14. aprila delegacija Jugoslovanskega Rudečega Križa.
Ne pozabite priti v Poljsko Dvorano na 31. marca ob 8. uri zvečer.
Frank Zaic
kirkland lake
Jugoslovanski javnosti v Kirk-land Lake in Okolici se tem potom naznanja, da se vrši javni shod in koncert dne 31 marca ob 7.30 zvečer v Strand Theatru.
Shod in koncert prireja Svet Kanadskih Južnih Slovanov v namenu, da manifestiramo za vrnitev našega Primorja in Istre, materi Jugoslaviji. Z masovnim nastopom preprečimo da se ponovno ne završi v nebo vpijoča krivica našemu narodu. Dvignimo svoj glas močno, da se izbriše grešni madež — Rapala. Ne pozabimo številnih žrtev, ki so padle za osvoboditev Julijske krajine.
Na tem shodu bodo sprejete v ta namen sestavljene resolucije katere bodo poslane na merodaj-na mesta tukaj v Kanadi.
Kot glavni govornik nastopi član jugoslovanskega veleposlaništva v Washingtonu, tov. major Branko Vukelič.
Mestni Svet KJS.
M. Otoničar, taj.
bivšemu ustaškemu ministru dr. Alejbegoviču, da skrije arhive ustaškega "ministrstva za zunanje zadeve" in arhive "županstva" v nadškofiji. Istočasno je nadškof prejel premično imovino ustaških ministrov Josipa Bale-na, dr. Ive Cankija, Petriča in drugih. Predsednik ustaške vlade dr. Mandič, ministri Artuko-vič, Bulat, Puk in drugi so neko-likokrat obiskali nadškofa Ste-pinca in iskali njegove pomoči ter zavetja — zanje v tako težkih dneh. Ti ministri so ob istem času obiskovali tudi frančiškanski samostan na Kapitlju, posebno minister Puk, v spremstvu patra Radoslava Glavaša, ki je stanoval v samostanu
Predsednik ustaške vlade dr. Mandič je skrivanje zlata in drugih dragocenosti iz ustaške zakladnice poveril ministru Puku, polkovniku Vutucu, bojniku Kralju in patru Glavašu, bivšem "načelniku oddelka za bogoslovje"
POJASNILO
Vsled naznanil v zvezi z proslavo 27 marca, nam ni bilo mogoče priobčiti tablice o kampanji Edinosti, kakor smo omenili prej. Priobčimo zaključno tablico z opisom kako so delale posamezne naselbine v eni prihodnjih izdaj. Ured.
NIAGARA fENINSULA
Organizacije in podporna društva iz Thorold-a, St. Catharines, Niagara Falls in cele okolice priredijo veliki banket v soboto dne 6 aprila v Memorial Hali, vogal Claremont in Carlton St., Tho-rold-u.
Začetek banketa ob 5 uri popoldne. Ob 7.30 uri začne veliki koncertni program s predvajanjem filma o borbi narodov Jlgo-slavije.
Govorniki: Vojin Grbič, gl. tajnik Zveze Kanadskih Srbov, Mirko G. Kuhel, gl. blagajnik Slovenske Narodne Podporne Jednote in Martin Krašič, gl. blagajnik Hrvatske Bratske Zajednice.
Z strani angleško govorečih govornikov nas najbrž obišče mestni župan, mesta Thorold.
Ker je program zelo bogat se naproša vse Slovence, Hrvate, Srbe in sploh južnoslovanske izseljence iz zgoraj rečenih mest in okolice, da se udeleže velike proslave v znaku 27 marca, ko so narodi Jugoslavije strmoglavili izdajalsko Cvetkovič-Maček vlado, zagrabili za orožje in se borili za življenje in smrt za čast in obstoj svoje domovine.
Vsi v Thorold dne 6 aprila!
Odbor.
VANCOUVER, B. C.
Klub južnoslovanske mladine v Vancouverju priredi plesno zabavo dne 4 aprila v Hrvatski dno-rani na 600 Campbel Ave.
Poleg dobre goflbe za ples, bo tudi drugega razvedrila v veseli družbi. Pripeljite svoje znance in prijatelje.
Vstopnina 35 centov za osebo.
Odbor.
MONTREAL, QUE,
Javni shod se vrši v znaku proslave pete obletnice Narodno o-svobodilne borbe narodov Jugoslavije, v soboto dne 30 marca ob 8 uri zvečer v Montreal High School na Universtiti St., nekoliko naprej od Sherbourgh-a.
Kot glavni govornik nastopi Major Williams Jones, kateri se je nahajal dalj časa v Jugoslaviji za časa osvobodilne borbe. Poleg tega bodo govorili še drugi znani govorniki med temi tri narodni poslanci, tri cerkveni predstavniki, dva profesorja iz McGill University, predsednik unije CIO in jugoslovanski poslanik g. Cabrič.
Poživlja se naš narod iz Mon-treala in okoice, da se udeleži tega velepomembnega shoda in tako manifestira svojo solidarnost z narodi Jugoslavije v stari domovini.
Odbor za tisk.
JAVNO PREDAVANJE
Odbor za poučna predavanja Delavske Progresivne Stranke za Toronto in York okolico naznanja, da se vrši javno predavanje dne 8 aprila ob 8.15 zvečer v Harbord Collegiate — Harbord in Euclid St.
Predevatelj bo, Tim Buck, glavni tajnik stranke in predmet predavanja bo: "Marksizem v Kanadi — 1919-1946."
Vstopnina 25 centov za osebo.
Odbor:
pri ustaškem "ministrstvu za pravosodje in bogoslovje".
Vsi ti dogodki, kakor tudi mnogi drugi, so dajali upravičene razloge za verjeti, da zlato ustaške državne zakladnice leži v nekem cerkvenem zavodu v Zagrebu, še meseca septembra lanskega leta so se organi ljudske oblasti obrnili na upravo samostana in zahtevale, da se oddajo stvari, ki so jih tam spravili ustaši. Tedaj so frančiškani uporno zatrdili, da se pri njih ničesar ne nahaja. Medtem pa je bilo s preiskavo potrjeno, da so ustaši pred svojim begom iz Zagreba pustili v samostanu ogromne količine obleke, med drugim tudi dva vagona tekstila (blaga), kož, klobukov ter masti. Patri so ustaško zapuščino porazdelili ustaškim družinam ter drugim samostanom. Ravnotako so bili v samostanu najdeni pisalni stroji in radio-aparati, katere je pri menihih skril ustaški policijski agent Šuklje.
Dne 23. januarja so prišli organi javne varnosti ponovno v samostan. Ko je bilo omenjeno, da se bo vršila preiskava v cerkvi in zakristiji, so patri zopet zatrdili, da tam ni ničesar. Hitro pa se je začelo odkopavanje grobnice in našle so se dragocenosti in zlato, kakor je bila javnost že obveščena.
(Prevedno iz srbo-hrvaščine.)
SANS.
SUŠE RES NI BILO V ONTARIO
Odbor za konstrolo alkoholnih pijač je naznanil, da znača profit za zadnje fiskalno leto, ki se konča z dne 31 marca, nič manj kakor 24 milijonov dolarjev. Profit se je povečal od prejšnega fiskalnega leta za 5,287.000 dolarjev.
Pa naj kdo reče, da je v Onta-rio bila suša!
Seveda suče ni bilo v kolikor se tiče alkoholne pijače. Toda občutna suča vlada že precej časa v kolikor se tiče delavske zakonodaje, boljših delovnih pogojev in zlasti zdravstvenega stanja v deželi v splošnem.
Če primerjamo profit za alkoholne pijače z umrljivostjo vsled jetike, tedaj lahko rečemo, da je to kričeč profit, katerega se mora ljudstvo zavedati v polni meri za odpravo posledic tuberkuloze.
27 marec peta obletnica upora narodov Jugoslavije
(Iz 1 strani) krivec tudi za vse postopanje ne-ljudskih režimov, tako pred vojno, kakor tudi za vse, kar so morali narodi prenesti od domačih izdajalcev, ki jih je podpirala monarhija.
Na podlagi tega proglasa, ki je tako mogočno odmeval v srcih jugoslovanskih narodov proglašena je: Zvezna Ljudska Republika Jugoslavija, katera tako simbolično žari pri vseh svobodoljubnih in demokratičnih narodov kot neumrljivi' primer štiriletne junaške borbe narodov Jugoslavije, ki so uspeli pod vodstvom maršala Tita ne samo odstraniti vse kar jih je razdvajalo in dajalo podlago za razdvajanje in mrž-njo, ampak so skovali v krvi jekleno bratstvo in edinstvo kot najmočnejša garancija za njihovo srečnejšo bodočnost.
Njihova bodočnost postaja dejstvo, na novih načelih narodnih in socialnih pravic. To je dejstvo je Ustava Zvezne Ljudske Republike Jugoslavije, katera je enkrat in za vselej zapečatila zlobno preteklost neljudskih režimov ter orjaško koraka naprej v svetlo bodošnost narodov Jugoslavije.
Ob priliki pete obletnice junaškega odpora narodov Jugoslavije, odajmo najvišjo čast padlim sinovom in hčeram, ki so s svojimi življenji omogočili zmago nad fašističnimi morilci. Slava padlim bojevnikom in bojevnicam!
Obenem pa odajmo največje priznanje vsem narodom Jugoslavije in jim z povzdignjenim čelom recimo v en glas: "Tudi mi vaši bratje in sestre v oddaljeni tujini, se z vami vred veselimo vaših doseg in nam bo vedno čast delati v njih obrambi, ker edino tako zmoremo doprinesti naš delek k uresničivti najlepših idealov za katere so se borili • vsi Združeni narodi — za trajen in pravičen mir — za kooperacijo, progres in napredek.
Naj živi Zvezna Ljudska Republika Jugoslavija!
Naj živi njen voditelj in predsednik maršal Tito!
Naj živi v krvi rojeno bratstvo in edinstvo narodov nove Jugoslavije!
Cast*
m
r-v
Iz francoščine prevedla K. N.
"Moj Bog!" je nehote vzkliknila na glas. "Kaj sem storila? Hoteč mu ustreči z kosilom, sem pozabila na darilo! In zdaj kajpak mislil,, da mi je tako vse eno, če je pozoren ali ne. . ."
Prvič se je pokesala svoje vnemarnosti. Le kako je mogla biti tako ne previdna, da^ je še povečala prepad, ki je nastajal med njo in njenim možem? Moreno je bil že po naravi tako občutljiv. Mislil bo, da ga je nalašč žalila, kakor je mislil to zaradi španskih pesmi in zaradi tiste nerodnosti z opravo. . ."
Malenkosti! bi dejal nepristranski opazovalec. Prav bi imel, če bi govoril o malenkostih v zakonu, kjer ljubezen kmalu izgladi te nenameravane oglatosti. V Oraninem zakonu so pa prav te "malenkosti" mlada zakonca še bolj oddaljile. In tako se je zaljubljenost mladega Španca naposled hudo ohladila. Moreno je bil sicer od tistega dne do svoje žene prav tako vljuden in pozoren, kakor do tlej, toda nikoli več ni čez njegove ponosne ustnice prišla beseda o ljubezni, beseda, ki mu je še pred nekaj dnevi tako zelo silila iz srca. . .
XXXVII
Moreno se je navadno izogibal pogovorov o Španiji. Opazil je, da je s pripovedovanjem o državljanski vojni budil v Orani mučne spomine, zato je rajši molčal. Morda bi to pripovedovanje ranilo Oranino sramežljivost ob spominu na moža, ki ga je tako nenadno dobila v tisti barcelonski noči in ki je bil tako drugačen od "kraljeviča", ki o njem sanja menda sleherno naivno mlado dekle.
In da ne bi svoje mlade žene kakorkoli žalil, se je Moreno izogibal podobnim pogovorom, boječ se, da bi z njimi zastrupil že itak napeto zakonsko ozračje.
Lepega dne je pa mlada žena prva začela ta pogovor. Pričela je udrihati po tistih, ki so v Španiji porušili toliko nezavarovanih domov, toliko dragocenih starinskih spomenikov, in toliko lepih palač. Pri tem ni varčevala z namigi o razdiralnem delu letalcev pri obeh strankah. . .
Mla.dega moža je to govoričenje pogrelo. Zardel je in suho dejal: "Mala senora, bodite prepričani, da o vojnih stvareh nimate pojma! Pustite to nevarno znanost nam, moškim!"
"No, moški ste svet ires lepo uredili," je zbadljivo odgovorila mlada žena, jezeč se na upravičeni, toda nevljudni možev odgovor. "Menda hočete z vojnami odpraviti nezaposlenost? Tako je najbolj praktično! Po-' rušite pol svoje domovine in se potem grejete ob misli, da je boste spet zgradili,, še lepšo bolšo in večjo. Pri tem ubijete kar dve muhi na en mah. Po krvavi državljanski vojni je manj ljudi v državi, po drugi strani imajo pa tisti, ki ostanejo, dovolj dela. . ."
Mladi Španec je začudeno gledal svojo ženo. S te strani je namreč še ni poznal. Le kdo ji je narekaval te žolčne besede? Sama je bila vse preplaha in pre-mirna, da bi jih uganila, še preden je mogel odgovoriti na njene zbadljivke, je vsa zardela nadaljevala:
"Tudi vi ste bili eden tistih, ki so pomagali porušiti Španijo! Nič ne tajite! Metali ste bombe na nezavarovana mesta! Ubijali ste nedolžne ljudi! Otroke! žleluske! Starce!"
"Motite se, senora. Usoda mi je na srečo prihranila takšno prelivanje krvi," je mirno odgovoril Moreno.
"Kako to ? Saj ste se morali pokoravati zapovedim svojih višjih," je razdraženo vzkliknila Orana. "O, nikar ne tajite! Nič bolši niste bili kakor drugi!"
"Zelo čudne pojme imate o vojni in vojskovanju, madame," je še prav tako mirno odgovarjal Moreno, čeprav mu je pričela kri od jeze kipeti po žilah. Glejte golobičico, kako strupena zna biti!
"Bili ste letalec", je vneto nadaljevala mlada žena. "In kot letalec ste morali metati bombe. Strašna mi je ta misel, da ste ubijali, Miguel! Strašna!
šlo ji je že kar na jok. Videč, da je res razburjena, jo je mladi Španec prijel za iroke in pomirjevalno dejal: "Orana,, pomirite se! Moja naloga v tej vojni je bila drugačna. Nikoli nisem metal bomb!"
"Kako je potlej mogoče, da ste tako zasloveli?" je neverjetno vprašala. "Letalec Moreno! Poznali so vas povsod. Imenovali so vas celo "naš orel"!
"Ljuba moja ženka, videti je, da res ne veste, kaj sem počel v državljanski vojni," je napol zbadljivo, napol šaljivo vzkliknil Moreno.
"Ne," je vsa zardela priznala. "Nikoli mi nič ne poveste o sebi. Rada bi vas poslušala. Rada bi izvedela...
"Dobro. Poslušajte: Vodil sem vodno letalo, ki je imelo nalog križariti nad Sredozemljem."
"In metati bombe nad Španijo?"
"Počakajte, da odgovorim. Moja dolžnost je bila, ugotoviti število in narodnost tujih ladij ki so plule ob španski obali."
"Jaz sem pa mislila, da je bila vaša služba nevarnejša," je malone razočarana vzkliknila mlada žena.
"Ali mislite, da bi bil tako zaslovel, če bi bila nenevarna?" je posmehljivo vprašal mladi Španec, koj nato je pa mirneje pristavil: Ne smete pozabiti, da sem bil samo opazovalec, brez orožja tako,, da bi drugi lahko sleherni trenutek naravnali name svoje topove. . ."
"Ali ste res samo opazovali?" je še zmerom nejeverno vprašala mlada žena.
"Kajpak. Prisegam vam, da ves čas državljanske vojne nisem drugega počel. Podatki, ki sem jih prinesel svojemu poveljniku, so bili pa kajpak dragocenejši od nekaj razrušenih vasi. . ."
(Nadaljevanje prihodnjič)