Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, četrtek 16. septembra 1937
Štev. 210. Leto XI. (XVtll.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 I Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase (prejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
Enoten politični bloki.
Zagreb, 16. septembra.
V mestoma čudnih vijugah so v zadnjih dveh letih potekali razgovori, pogajanja in konference predstavnikov zagrebške politike in beograjskega dela združene opozicije. Delegati posameznih skupin so neštetokrat potovali iz Beograda v Zagreb, iz Zagreba v Beograd, dajali izjave, jih demantirali in zopet priznali. Po političnem ozračju so švigale najrazličnejše kombinacije, ki so v svojih komplikacijah ustvarile nazadnje pravcati labirint, iz katerega ni vedel nikdo izhoda.
Včeraj pa se je, kakor pravijo, nebo nad zagrebškim političnim obzorjem zopet zjasnilo. Po zatrdilih tiska in merodajnih činiteljev se je po dveh letih razgovorov vendarle dosegel načelen spo-razun med staro radikali, davidovičevci in zemljoradniki na eni strani ter mač-kovci in pribičevičevci na drugi strani. Živa politična aktivnost v vrstah treh skupin beograjske združene opozicije v zadnjih dneh ter intenzivna izmenjava mi sli v vodstvu Kmtesko demokratske koa licija v Zagrebu sta se zaključili včeraj z Rezultatom, o katerem zatrjujejo vsi vodilni politiki zagrebškega in beograjskega dela združene opozicije, da so z njim Popolnoma zadovoljni. Vodilni politiki beograjske združene opozicije so se po Mačkovi želji najprej sami sporazumeli, nakar so se pripeljali včeraj dopoldne % letalom v Zagreb dr. Lazar Markovič v imenu skupine Ace Stanojeviča, dr. Milan Gavrilovič v imenu bivše zemljorad-uiške stranke, Božidar Vlajič pa v imenu bivše demokratske stranke L. Davidovi-ča. Od 8. zjutraj pa do 10. dopoldne so se razgovarjali z dr. Mačkom in mu do podrobnosti prikazali rezultate zadnjih posvetovanj med predstavniki treh skupin beograjske združene opozicije v zadnjih 15 dneh. Ti rezultati predstavljajo efekt dvomesečnega sporazumevanja. Novinar jem so delegati beograjske združene opo zicije po konferenci z dr. Mačkom izjavili, da se je doseglo z Zagrebom zbližanje, na osnovi katerega bo v bodoče mogoče voditi skupno politiko ter se uveljavljati kot enoten politični blok. Stališče beograjske združene opozicije, ki je rezultat strnitve skupnih pogledov na vsa politična aktualna vprašanja, pa temelji na ide iah, glede katerih se je dr. Maček že izrazil, da jih odobrava. To sporočilo je dr. Maček sprejel z zadovoljstvom na znanje. Radi tega se bo že v kratkem pričela izvajati skupna akcija, ker ne more biti nič več v napotju temu, da se doseže želeni cilj, s katerim bodo popolnoma in enako zadovoljni Srbi, Hrvati in Slovenci,
Zagrebški politiki so mnenja, da se bo dr. Maček po vrnitvi iz Rogaške Slatine, kamor se je podal včeraj popoldne na tritedensko zdravljenje, ponovno sestal s Predstavniki vseh treh skupin beograj-skegadela združene opozicije. Na tem sestanku naj bi se definitivno formiral novi Politični blok.
Vsi zagrebški listi objavljajo ta dogodek zelo izčrpno in ga komentirajo v optimističnem smislu. Pripisujejo mu velik Politični pomen, četudi sc sporazum po informacijah nanaša le na takozvano proceduro, nikakor pa ne na predloge za novo ureditev države. Komentarji pravijo, da se je sporazumevanje med beograjskim in zagrebškim delom združene opozicije s složnim sporazumom v vrstah beograjskega dela združene opozicije
Mussolini nai v zadniem hipu prepreči prelom med Berlinom in Vatikanom
RIM, 16. septembra. V zvezi z napadom na Nemčijo, ki je objavljen v vatikanskem glasilu »Osservatore Romano« se doznava iz merodajnih vatikanskih krogov, da so se diplomatični odnošaji med Nemčijo in Vatikanom zopet silno zaostrili. V vatikanskih diplomatičnih krogih so silno razočarani, ker ni Hitler v Niirnbergu pred vsem svetom izjavil, da namerava zboljšati odnoša-je z Vatikanom. Kakor se čuje, bo papeški nuncij v Berlinu msgr. Orsenigo po dal izčrpen prikaz položaja rimskokatoliške cerkve v Nemčiji. V Mussolinijevem obisku v Nemčijo vidijo poslednje upanje, da bi se preprečilo prekinjenje diplomatičnih odnošajev med Vatikanom in Nemčijo.
ltatiiouslu „&/"
RIM, 16. septembra. V zvezrs službeno italijansko odklonitvijo glede poziva nyonske konference Italiji k sodelovanju pri kontroli Sredozemskega morja, piše »Popolo d’ Italia« med drugim, da izločuje francoski načrt o nadzorstvo Italijo iz najvažnejših področij Sredozemskega morja, kar nikakor ne odgovarja položaju, ki ga zavzema Italija na tem morju.
Navedeni list smatra, da je francosko bri tanski predlog nesprejemljiv. Italija mora biti deležna enakopravnosti z vsemi silami in na vseh področjih Sredozemskega morja. Rimski odgovor to jasno povdarja. »Messaggero« pa piše, da pričajo sklepi v Nyonu o istem duhu francoske sugestije, kakršna se je dražala ob priliki umika Italije in Nemčije s kontrole
M/Uu&ot	|V	iutG&Mto v SmmU
čna v Gijonu, ki ji načeluje znani anarhist Balarmino Tomas. Kakor piše »Matin« ie slednji zagrozil, d abo dal postreliti vse častnike in diplomate, ki bi se mu proti-vili, ker hoče voditi vojno do zadnjega človeka. Tomas je kot anarhistični diktator uvedel pravzato strahovlado in je bil ustreljen znani revolucionarec Viktorino Garcia, ko je hotel pobegniti iz Gijona. Na smrt je bil obsojen in ustreljen baskovski polkovnik Galago radi poraza na bojišču. Na smrt je bil obsojen tudi znani general Uriburi, vendar je bila justifika-cija v zadnjem času preprečena.
špaske obale. To pa pomeni, da se britan ski in francoski mornarici zaupa nadzorstvo nad morjem. Duh te sugestije je bil vedno v nasprotju z ugledom Italije.
BERLIN, 16. septembra. Kakor se doznava s privatne strani se italijansko stališče glede Nyona popolnoma sklada s pojmovanjem Nemčije. Doznava se, da je Italija izročila svoj odklonilni odgovor po prehodnem sporazumu z Nemčijo. Povdarja se, da je sedaj na Franciji in Veliki Britaniji, da najdeta formulo, s katero naj se Italiji prizna enakopravnost, kar bodo sicer sklepi nyonske konference ostali sa mo fragmentarno delo, ki ne bi moglo olajšati sodelovanja velikih sil v španskem vprašanju.
PARIZ, 16. septembra. Če ne varajo znamenja, se bodo dogodki v Španiji raz vijali odslej z večjo brzino. Polslužbeni »Oeuvre« navaja, da je bival po Mussolinijevem nalogu v Španiji moršal Bado-glio in sicer popolnoma incognito. Maršal Badoglio je poročal, da je treba v Španijo poslati še 150.000 vojakov s posebno močnim topništvom, nakar bo za-sigurana končna ^maga frankovcev. — »Matin« poroča, da se med generalom Francom in katalonsko vlado vodijo pogajanja za predajo. V republiki so sedaj tri vlade, in sicer Negrinova v Valenciji, Companysova v Barceloni in anarhisti-
38 fttetefteatačukskiU Hatifoed Muk m
nemške o&Gtaževakie
BERLIN, 16. septembra. Službeno se doznava na podlagi izjave državnega taj nika Reinharda, ki je eden najbolj znanih nemških finančnih strokovnjakov, da jc rajh v zadnjih štirih letih potrošil preko okvira rednih proračunov 38 milijard mark za oboroževanje. Kakor znano ni
Raaseve&l uvd^ov^a uevttatnesi USA
VVASHINGTON, 16. septembra. Havas poroča: Prezident Roosevelt je prepovedal vsem drž. trgovskim ladjam prevaža nje orožja in streliva, v Kitajsko ali Japonsko. To velja za državne trgovske la-! dje, dočim je privatnim trgovskim ladjam ! prevoz dovoljen kakor doslej, vendar gre
§Mp4daeske kteake
bil v zadnjih 4 letih od obstoja narodno socialističnega režima objavljen noben državni proračun, tako da ni mogoče ugo toviti, koliko znašajo celokupni izdatki Nemčije za razne investicije in oboroževanje.
plovba po kitajskih vodah na lastni rizi-ko. Smatra se, da je ta prepoved prvi ko rak k proglasitvi zakona o nevtralnosti Združenih držav ameriških. Ta prepoved' je zbudila v kitajskili krogih prepričanje, da predstavlja ta prepoved izdatno pomoč za Japonsko.
17
ni
p , alcnilo z mrtve točke, s 'čimer nastopa v politični situaciji nova faza, ki bi i uteghila roditi zanimive rezultate, če bi
se zgodilo, da se uresničijo optimistična pričakovanja politikov iz izvenparlamen-tarne opozicije.
Nadalnjih 500 milijonov Din za javna dela. V smislu sklepa ministr. sveta bo finančno ministrstvo izdalo zopet 5°/o sred njeročne obveznice za javna dela in sicer v znesku 500 milijonov Din. Amortizacijska doba teh obveznic je 10 let in sicer v štirih tranšah po 125 milij. Din. Prva emi sija omenjenega posojila bo dne 15. oktobra, in sicer za minimalni znesek 125 milj. ■Din.
Konktirzi in poravnave. Pri okrožnem sodišču v Mariboru bo dne 27. t. m. zbor upnikov v zadevi trgovca Franca Dove-čarja. Prisilna poravnava med trgovcem Vinkom Zorkom v Mariboru ter njegovimi upniki se je potrdila. Radi končanega konkurza se je zbrisala iz zadružnega re-tra Kmetijska ekportna zadruga v Mariboru.
Dneve grozdja priredijo skoro v vseh mestih na Hrvatskem, z namenom, da se pospeši uporaba grozdja med prebivalci. Grozdje se prodaja v vseh hrvatskih mestih v zelo okusnih reklamnih vrečicah.
Dobički Trepče. Kakor navaja družba sama v svojem poročilu, so znašali njeni dohodki v prvem letošnjem četrtletju 433.000 funtov, vsi njeni izdatki pa samo 136.200 funtov, da so bili dohodki skoraj trikrat večji kakor izdatki. Družba je imela v prvem četrtletju 296.800 funtoV čistega dobička, to je več kakor četrtino glavnice. Ce bodo dohodki družbe do konca leta tako visoki, potem bo družba zaslužila do konca lota 1,200.000 funtov ali 285 milijonov din, to je toliko, kolikor znaša vsa njena glavnica. Verjetno pa je, d abo zaslužila še več, ker so bile cene v aprilu večje kakor pa v začetku leta. Kako silno narašča dobiček družbe Trepče Mineš Limited kažejo naslednje številke: 1933-34 čisti dobiček v funtih
161.000, obrestovanje glavnice v #/» 38.5, 1934-35 307.000, 73.0, 1935-36 402.000 96,9 pol leta 1936-37 559.800 134.0. V letošnjem prvem polletju jc torej znašal dobiček družbe že skoraj 560.000 funtov, kar je polovica glavnice, ki znaša funtov
1.125.000.
Kuponi 7®/® investicijskega posojila se
začno izplačevati 15. septembra. Izplačevali se bodo kuponi št. 32.
500 vagonov konzerv paradižnikov je kupila Nemčija od madžarske tvornice v Kečkemetu.
40#/o manj grozdja kkaor lani, bo dala letošnja trgatev v Bolgariji. Na Bolgarskem bodo letos pridelali komaj 1.5 milijona hi vina. Slaba trgatev je predvsem poledica perono%pore.
Vprašanje socialnega zavarovanja trgovcev so obravnavali na seji trgovinskega odseka osješke TOL Sklenilo se je, da se naj vprašanje socialnega zavarovanja trgovcev obravnava na vsedržavni konferenci naših gospodarskih zbornic,, ki bo v kratkem v Beogradu.
Nova devalvacija francoskega franka.
Na vseh svetovnih borzah je padla vrednost francoskega franka za 4.5°/o tako, da se jc vrednost francoskega franka od lan skega oktobra zmanjšala že skoro na polovico. Pred devalvacijo leta 1936 so plačali za 100 frankov 6.60 dolarjev po prvi devalvaciji v oktobru 1936 4.65, v juliju 1. 1937 3.75, dne .15, septembra 1937 pa Ie še 3.40 dolariev.
Gospodarski dan Dravske doline bo v nedeljo 26, sept.
Ne pozabi naročnine!
V ponedeljek pokoolieio „iati€ka“
ieškostovaškega narods
PMetki
Srednji vek
. »Kmetski list« poroča'v št. 35: »Kadar je grozila turška iKvamost, so se nekdaj kmetje strnili za obrambo. Po gorah in gričih so zaplapolali kresovi in opozarjali kmetsko rajo, naj se pripravi za boj. Podobno je danes z nami. Nevarnost, ki nam preti, je strahovita. Odvrnili je borne? »mo, če se je bomo vsi popolnsma zav&S.ali in se strnili v enotno bojno vrsto. Zato kličemo vsem poštenim kmetskim ljudem: Ne nasedajte varljivcern in špekulantom in ne dajte se uspavati, da ne boste pozneje zaman objokovali svoje zmote. Združeni kmetje povejmo na ves glas, da nočemo več srednjeveškega tiranstva! Za pravico smo trpsli in delali, zato tudi hočemo biti pravice deležni. Kdor nam to odreka, ni vreden, da ga zemlja nosi.«
..Tabori"
Celjska »Nova doba« poroča v št. 37: Tabor »Slovenskih fantov in mož« na so priredili tabor »Slovenskih fantov in mož na Dolu pri Hrastniku. Širša javnost si je 'mogoče predstavljala, kako bo »ogromna« množica uniformiranih fantov preplavila naš Doiter tako svetu pokazala, da ima tu svojo postojanko. Ali temu ni tako! Na naš prijazni Dol, ki je komaj pol ure oddaljen od industrijskega Hrastnika ter slavi po lepi legi z lepimi stavbami in je obdan z visokimi hribi, so vedno radi prihajali tujci. Vedeti je pa tudi treba, da so za napredek in povzdigo Dola največ storili naši napredni nacionalni možje. Smatramo, da so se »Slovenski fantje in možje« za prireditev tabora pri nas odločili zato, da so napravili k nam izlet, da si ogledajo kraj, kajti nemogoče je misliti, da bi tu bila njih postojanka, kajti vsa župnija ali še bolj točno občina Hrastnik-Dol, ki šteje okrog 7.000 duš, j« mogla postaviti na tabor samo reci in piši — pet fantov v kroju. Zborovanja, ki se je vršilo pred cerkvijo na cesti, se je udeležilo po poročilo »Slovenca« okrog 500 ljudi, med katere so všteli ženske, otroke in radovedneže, kar je pa za sto oseb previsoko cenjeno. Da sliko tabora še bolj izpopolnimo, dodamo, da smo v povorki, ki je prikorakala z železniške postaje, našteli 278 ljudi. Da je tabor tako klavrno potekel, moramo pripisati dejstvu, da je Dol nacionalen, da se naša mladina pripravlja na občni zbor krajevne mladinske Organizacije JNS ter da govori izvestnih gospodov nič več ne »vžigajo«. Kjer se meša vera s politiko, tam je gotovo polomija. Prepričani smo, da so gostje odnesli od nas najlepše vtise. Ce se vam še kedaj ponudi prilika, nas pa še posetite, samo nekaj denarja prinesite s seboj za potrošnjo.«
Ni znano
»Del politika« poroča v št. 84: »O notranji politiki ne prinašajo beograjski časopisi nič, če izvzamemo »Samoupravo« in »Vreme«, ki se še vedno bavita s konkordatom in neprestano zatrjujeta, da je v tem vprašanju vlada zmagala, duhovi pa, da so se že čisto pomirili. Kdaj se bo sestal senat, da sprejeme konkordat, se še ne ve.«
/ Kdo hlapčuje danes
Pod tem naslovom piše »Slov. beseda« v št. 33.: »S kredo v dimnik bi bilo treba zapisati globoko spreobrnitev ljubljanskega »Domoljuba«, ko piše o svojih ljudeh in poglavarjih takele čudne stvari: „Ako bi naš slovenski narod po-kazoval(!) v povojnih letih vedno tako odločen in enodušen odpor, kakor bi bilo potrebno, vsaj tolikega kot n. pr. Hrvatje, ni verjetno, da bi se bil vzdržal do danes. Tako je pa vsa povojna leta en del našega naroda hlapčeval velesrbskemu centralizmu, a drugi del se obešal na hrvaško srajco, s čemer je bila trdna slovenska enotnost oslabljena in vsak, še tako škodljivi in protislovenski režim je lahko dobil na Slovenskem ponižne sluge in priganjače. In ta neenot nost nas slabi še danes.” — Res hvalevredno priznanje.«
PRAGA, 16. septembra. Češkoslovaški narod je globoko pretresen po smrti svojega velikega tvorca in »tatičke«. Vse se pripravlja, da se čim sloVesneje in čim do stojneje poslovi od velikega dobrotnika. Dočim je bilo prvotno določeno, da se vrši pogreb v torek 21. tm., je vlada sinoči sklenila, da se vršijo pogrebne svečanosti že v ponedeljek dne 20. t. m. ob 10. uri dopoldne. Pogrebni sprevod pojde po glavnih praških ulicah. Na Wilsonovem j trgu bodo položili krsto v poseben vlak ter jo prepeljali v Lani. Vlada bo pozneje predložila narodnemu predstavništvu predlog zakona o zgraditvi narodnega mavzoleja, kjer bo pokopan veliki prezi-dent Osvoboditelj. Vlada je imela sinoči žalno sejo, na kateri je predsednk vlade dr. Milan Hodža v globoko občutenih be-| sedah razčlenjeval delo in življenje velike ga pokojnika, žalost ob smrti nepozabnega prezidenta Osvoboditelja naj še tesneje združi ves češkoslovaški narod v obrambi svobode in demokracija
Beograd v žalosti
BEOGRAD, 16. septembra. Na beograj skem velesejmu je bila lepa spominska svečanost in je imel spominski nagovor presednik velesejma g. Stojanovič. Prav tako je priredila veliko žalno zborovanje Zveza Jugoslovensko-češkoslovaških lig, Sokolska društva. Državni svet in druge nacionalne organizacije. Pogreba prezidenta Osvoboditelja se udeleži posebno odposlanstvo iz Jugoslavije s predsednikom in zunanjim ministrom dr. Milanom Stojadinovičem na čelu.
Sožalje kraljevih namestnikov
BEOGRAD, 16. septembra. Kraljevski namestnik dr. Radenko Stankovič se je podal včeraj ob 11.30 v poslaništvo češkoslovaške republike, kjer se je vpisal v knjigo. Zatem je v svojem imenu in pa v imenu odsotnega kraljevega namestnika dr. Peroviča izročil češkoslovaškemu poslaniku dr. Girsi toplo sožalje ob smrti prezidenta Osvoboditelja dr. Masaryka.
Madžarska priznanja
BUDIMPEŠTA, 16. septembra. Vsi tukajšnji listi poveličujejo osebnost prezidenta Masaryka. Službeni »P. Hirlap« pravi: Masaryk stopa v zgodovino kot ena najmočnejših osebnosti. Zasluži, da ne obžaluje njegove smrti samo lasten narod, ampak tudi drugi narodi. Ob mrtvaškem odru se mora nehati vsaka sovražnost. »Pesti Hirlap« priznava lojalno, da je bil Masaryk najpomembnejši in najzanimivejši človek svoje dobe.
HUUkuU
Gradec nudi na zunaj vtis in sliko solidnega meščanskega življenja. Ob posebnih prilikah, kakor n. pr. ob graških velesejmih pa je mestno življenje in vrvenje še posebno razgibano. Za živce ne štetih upokojencev je morda to vendarle preveč vznemirljivo. Radi tega se rajši zatekajo v tišino in samoto SchloBberga. Toda tudi tja je že segla civilizacija in mladi rod. Kam tedaj...?
Gradčani radi govorijo in se radi zabavajo. To je sploh značilna poteza za alpskega človeka. Na ves glas in z vsem srcem se smejijo stvarem, ki se jim zdijo duhovite, pa ni v njih niti vlakenca icakšne duhovitosti ali esprita. Je pač v alpskem svetu mnogo dobre volje, mnogo veselja, zidanega razpoloženja, razposajene poskočnosti, vihrave nasmejanosti in drugih takšnih reči. Zaman pa boš iskal probojne duhovitosti, s katero v tako obilni meri razpolagajo na primer naš Prlek ali pa Ribničan. Tudi govorijo radi mnogo alpski ljudje. Gradčani, ki so tudi odsev tega alpskega življenja, niso pri tem izvzeti. Kakor pa so zgovorni, prijazni in postrežljivi, tako postanejo za trenutek molčeči, čim nanese razgovor na ono torišče narodovega življenja, ki ga na splošno označujemo kot politiko. Le tu pa tam se vendarle posreči, da
Poljska tudi žaluje
VARŠAVA. 16. septembra. Današnji tisk posveča Masaryku nekrologe. Zlasti pada v oči prisrčen ton v tisku, ki je naklonjen vladi. »Kurjer Poranny« piše: če tudi nas ob prvega prezidenta češkoslovaške republike marsikaj loči. občutimo vendarle najvišje spoštovanje pred držav nikom, ki je bil svojemu narodu velik voditelj. »Kurijer poljski« pravi: Masaryk ni bil svojim idealom nikdar nezvest. Nikdar ni delal kompromisov ali načelnih koncesij. Socialistični »Robotnik« imenuje Masaryka duhovnega diktatorja svoje-ea naroda.
Sočutle bolgarskega k ra a
SOFIJA, 16. septembra. Vsi tukajšnji listi objavljajo globoko občutene članke v čast umrlemu prezidentu Masaryku. Car je neposredno po dospetju žalostne
čuješ zanimiva mnenja o stvareh, ki zanimajo.
Tam na velesejmu vidim v skupini pri vinski poskušni zanimivega moža. Globo ko zabrazdan je njegov obraz. Njegova obleka je skromna. Zamišljen je. Dobra kapljica pa ga je vendar že toliko oko-rajžiia, da postane dostopen za razgovor.
»No, kako je sicer?«
»I no, kakor pač drugi hočejo.«
»No, pravijo, da ste sedaj vsi zadovoljni.«
»Ne bi rekel. Mislim, da ne.«
»V Gradcu se skoro ne smete pritoževati.«
»Gospoda ne, voda mi delavci. Z nami je drugače.«
Stopim v neko gostilno v središču mesta. Tam v kotu sedi dvoje starih že-| nic. Vsaka ima pred seboj pol litra vina in krožnik juhe. O vsem mogočem se pomenkujeta. Največ govorita o starih, dobrih časih.
»Kako je bilo tedaj pri vas?«
»Oj, tedaj jc bilo drugače. Denarja smo imeli dovolj in privoščili smo si lahko, da je bilo veselje.«
»No, saj danes si tudi lahko to in ono privoščite.«
»Kaj bi s tem. Svojčas je bil ves Gradec v veselju, plesu in zabavi. Zabave pač stanejo denar. Danes ga pa ni, tedaj pa ga ni manjkalo. Na plese smo hodile, pa nismo štedile z denarjem. Danes mo-
vesti izrekel po svojem pribočniku v češkoslovaškem poslaništvu svoje osebno sožalje ter sožalje vlade.
Ža!ost Romunije nič manjša kakor Češkoslovaške
BUKAREŠTA, 16. septembra. Masary-icova smrt je zbudila v romunski prestolnici najgloblji utis. Dnevno časopisje je izšlo v črno obrobljenih številkah in slavi velikega pokojnika kot osvoboditelja svo jega naroda in borca 'za evropsko demokracijo. »Viterul«. glavni organ vladne stranke, izjavlja, da žalost Romunije n> nič manjša kakor žalost zavezniške če-škoslov. »Lupta« piše, da obnavlja romunski narod ob Masarykovi krsti sv9jo Drisego, da bo ostal zvest njegovim ide-iam. Na poslopju kraljevega dvorca in na vseh javnih poslopjih so razobešene za-stave na pol droga.
raš paziti na vsak groš. To ni dobro, dragi gospod.«
Stopim v gostilno, čisto na drugem koncu mesta. Pri mizi sedijo mladi ljudje. Nekaj si šepečejo. Prosim, da mi prižgejo cigareto in porabim priliko za razgovor. Kmalu postanejo zaupljivejši. Razgovor nanese na to in ono.
»Kaj pa vaš Rintelen dela?«
»Zdravi se. V sanatoriju je. Bo tudi zanj prišel čas.«
»Kako je kaj s politiko v Gradcu?«
»Nič takega. Tišina je vedno potrebna pred viharjem.«
»Vsemu svetu grozijo viharji.«
»Ej, nisem mislil tako. Mislil sem na Avstrijo.«
Vsi so se spogledali in nato utihnili.
V	sobo je namreč stopila družba kmečko oblečenih moških in žensk. Bilo je okoli 23. ure. čez par minut se pojavijo na mizi ogromne porcije dunajskega zrez ka z mešano solato. Pred vsakim je stala takšna porcija. Alpski in predalpski ostri zrak seka v želodec in zahteva koncesij. No, tudi Gradčani radi nudijo želodcu obilne koncesije. Pri tem sem si mislil: kateri slovenski delavec ali kmet si more ob tej uri privoščiti takšne dobrote, posvežene z zalivom puntigamske-ga piva? No, tako slabo vendar le ni. In če gredo šilingi, tso vsaj dobro obrestovani. Le pridite še k nam, tudi pri nas ni slabo. Samo plačali boste vendarle precej manj.
Mar bor v žalosti
Tudi Maribor se pripravlja na slovesno spominsko svečanost v počastitev spomina velikega sinu bratskega naroda. Sinoči je imel Češki klub svojo žalno sejo v Unionu, na kateri je predsednik tukajšnjega Češkega kluba g. F. Bureš v globoko pietetnem spominskem govoru prikazal zasluge in veliko delo, ki ga je izvršil prezident Osvoboditelj za češkoslovaški narod in češkoslovaško državo. Tud; se je na snočnji žalni seji v Unionu sklenilo, da bo žalno zborovanje v nedeljo do poldne ob 10. uri v dvorani Narodnega doma s spominskim nagovorom in godbenimi točkami Tudi se jesslnočnega žal
nega sestanka tukajšnjega Češkega kluba odposlala sožalna brzojavka pisarni pre* zidenta Osvoboditelja Masaryka.
doeuUe za sPomenik blago1 JZmmmmm Dokojnega viteškegd kralja Aleksandra I Zedini* telfa v Mariboru. Pisarnai Mestno poglavarstvo, Rotovški trg 1, soba št- 6 a
Med diplomati
Čujte, dragi kolega. Španiji moramo zajamčiti neodvisnost in svobodo, ker ima ta narod odlične vrline.«
»Čisto točno! Njihove rude so brez prigovora!
(Iz »Ošišanega ježa«.)
V Mariboru, 'dne 16. IX. 1937.
Mariborski »Večernlk« Jutra
Stran 3.
MtllHutSii *At»**6iO/li
Visoko priznanje knjigi Dobrovoljci kla divarji Jugoslavije. Po dvorni dami gospe dr. Tavčarjevi se je izročila Nj. Vel. Kraljici Mariji knjiga: Dobrovoljci kladi-varji Jugoslavije. Z zahvalo za knjigo z najvišjega mesta jze Sreska organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani obveščena, da je Nj. Vel. Kraljica Marija blagovolila odrediti, da se 10 knjig razdeli med višje razrede ljubljanskih srednjih šol. — Razdelitev bo izvršil prosvetni oddelek banske uprave. Poleg že številnih najlepših ocen in pohval doma in na tujem so dobili vojni dobrovoljci za svoje krasno, znamenito in zares monumentalno delo lepo priznanje z najvišjega mesta.
Peter Bezruč, slavni češkoslovaški pesnik, je včeraj obhajal 70 letnico rojstva. Ves evropski kulturni tisk se v toplih besedah spominja znamenitega sinu bratskega naroda.
Jubilej ruskega baleta. Ruski balet, ki ie sedaj najslavnejši zastopnik fine plesne umetnosti, slavi svojo 200 letnico. — Rusko koreografsko učilišče je bilo državna ustanova in se je ob početku nahajalo v prostorih carske zimske palače.
Sarajevsko narodno gledališče je o tvorilo letošnjo gledališko sezono z uprizo-ritvijo Cankarjevega »Kralja na Betajnovi«.
Nova opereta I. Tijardovlča. Znani ope yetni skladatelj in pisatelj Ivo Tiardovič Je Priredil novo opereto pod naslovom »Doživljaji v Šanghaju«. Tiardovič je izročil svoje delo v proučitev ravnateljstvu zagrebške operete. Opereta je aktualna, ker gre v njej za razne tuje častnike, špi-°ne, tatvino važnih vojnih dokumentov, vojno v Kitajski itd.
Nušičeva »Gospa ministrovka« je bila, kakor znano, prevedena na madžarski jezik. Nedavno so jo vprizorili diletantje reformatorskega kluba v Novem sadu Pred madžarskim občinstvoo.
Pohujšanje v dolini šentflorjanski. V ljubljanski drami je bila določena kot prva predstava v sezoni Ivana Cankarjeva »Pohujšanje v dolini šentflrjanski« pa jo ie policija prepovedala. Tako poroča zagrebški »Jugoslovenski Lloyd« z dne 11. t- m.
Japonska dežela mesečnikov. Japonsko lahko imenujemo zemljo mesečnikov oziroma časopisnih knjig. Kako naj sicer označujemo te časopise, ki obsegajo po 500 do 600 strani. Zanimivo je, da ni v •laponski nikakšnih tednikov. V Japonski ie skupno 13.700 periodičnih časopisov, °d katerih imajo mnogi silno naklado. Ti Časopisi so oblikovno in vsebinsko na višku in imajo naklado od 30.000 do 70.000 •zvodov.
Naše narodne pesmi v nemščini. Znano založništvo Karl \Vinters v Haidelber-Su je izdalo knjigo v dveh zvezkih pod naslovom »Volkslied und Volkslieben der Kroaten und Serben«. Knjigo je uredil univ. profesor Leopold Karl Goetz. Znano je, da je Goethe de:al, da so naše lju-bavne pesmi največje lepote in da je čustvo v njih silno resnično.
Matica Srbska je nedavno razpisala natečaj za knjigo o zgodovini Vojvodine °d najstarejše dobe do 1. decembra 1918. Rri sestavi te knjige morajo pisci predvsem voditi računa o kulturni zgodovini Vojvodine. Matica srpska je istočasno razpisala drugi natečaj za knjigo, ki naj obravnava problem, kako živi naš kmet v Banatu, Bački, Baranji in Sremu. Pri tem morajo pisci upoštevati prvenstveno socialne, gospodarske in zdravstvene pri hke, v katerih živi kmet v navedenih
Dl'edelih.
Novi češki romani. Praški listi napovedujejo izredno živahno knjižno produkcijo na praškem knjižnem trgu. Tako ob-^avlja založništvo Fr. Horo\vy roman ^rvni parta« od H. Čapka, roman »U niQreho kohouta« od A. M. Tilšove, robati »Podzemni mesto« od Karla Polače-*a in roman »Teta Ana« ter zbirko pri-oovedk »Andula vyhrala« od Olge Schein Dflugove. Založništvo Melantrich pa izda s>edeče knjige: »Dum brez pana« od Ego ^ Hostovskyga, roman »Večni pramen« J- Kopta, roman »Masopust« od Jaro-s*ava Durycha, zbirko pripovedk »Modra a zlata« od Jana čepa in roman »Srdce n azatnek« od Jana Moraveka.
Drago Humek — 60 letnik
Danes praznuje v ožjem krogu dragih svojcev 601etnico rojstva upokojeni ravnatelj meščanske šole v Mariboru gosp. Drago Humek. Slavljenec je mož neprekinjenega dela, odkritosrčnosti in ljubeznive dobrohotnosti. Um in srce sta ustvarila v njem močno osebnost, ki vse priteguje in nikogar odbiti ne more. S ponosom lahko zre slavljenec ob svojem šestem križu na sadove svojega življenjskega dela, svojega šolskega in izven-šolskega delovanja.
Vsestranska, bogata in obilna je žetev njegove tvorne delavnosti. Dragotin Humek je daleč naokrog znan kulturni, nacionalni in sokolski delavec, ki se še da-ne.5 živahno in mladostno udejstvuje v mnogih organizacijah. Naši kulturni javnosti je znano njegovo vsestransko udejstvovanje zlasti v pedagoško strokovni publicistiki. Po njegovih delih in uspehih ga lahko upravičeno imenujemo očeta rokotvomega pouka na meščanskih šolah. Njegova zasluga je namreč, da je baš meščanska šola posvetila toliko pozornosti ročnemu delu svojih učencev, saj je tu služboval vse od svoje učiteljske mature pa do upokojitve. Kot učitelj se je z velikim uspehom udejstvoval zlasti v učiteljski stanovski organizaciji, kjer so še danes vidni uspehi njegovega nesebičnega in požrtvovalnega ter borbenega udejstvovanja. Ustanovil je »Združenje učiteljev meščanskih šol«, ki še danes uspešno zastopa pravice njegovih stanovskih tovarišev. Kot pedagog in strokovni publicist je ustanovil strokovno glasilo »M e š č a n s k a šola«, ki ga je nad deset let sam urejeval. Kako vsestransko je bilo njegovo strokovno publicistično delo, nam kaže dejstvo, da je bil poleg tega ogromnega in vsestranskega dela še sourednik vzorno urejevane mladinske revije »Razori«. Po tolikem plodonosnem delu in bogato izpolnjeni službeni dobi se je umaknil ob upo kojitvi v zatišje. Na Raki ob Krškem, kjer se je narodil, si je zgradil svoj skromen, a ličen dom.
Mladostno svež in zdrav, krepak in duhovit. Takšnega srečujemo in nikdo bi niti ne mislil, da obhaja naš gosp. Humek danes 601etnico rojstva. Naj bi bil v jeseni svojega življenja deležen prav vsega, kar si zaželi njegovo srce. Tega, kar je napravil za šolo, za mladino, starše, stanovske tovariše in ves narod, mu ta svet itak ne more poplačati, živi v sreči, zdravju in zadovoljstvu, še dolgo, dolgo let!
Zračni napad na Maribor
Troje sredstev je, ki nam pretijo iz zraka: 1. bombe s strupenimi plini, ki nanje vsakdo misli, čim govrimo-o zračnih napadih. Praktično pa je nevaren le iperit, ker zahteva skrbno očiščevanje zastrupljenega terena in razen zaščitne maske tudi neprijetno zaščitno obleko. Rane, ki jih povzroča, so ogabne in zahtevajo dolgotrajno zdravljenje. Ostali plini večinoma naglo izpuhtevajo in izginejo s terena brez posebnih razstrupljevalnih mer. Spoznamo ga po duhu. Diši namreč po česnu. Vonj pa je precej šibak in nos otopi. Tedaj moramo pritegniti kemična sredstva, da ga spoznamo. Eno tako sredstvo je kem. čisto klorovo apno, ki vzplamti s tekočim iperitom. Iperit v zraku se seveda tako ne da ugotoviti, pač pa z zlatovimi spojinami v posebnem aparatu. — Kako diši iperit in kako izgleda kot rosa in tekočina na ulici, kako se ugotavlja in uniči, bo pokazala napovedana vaja. Pripominjamo, da je iperitna atrapa tudi mehurjevec. Naj se nihče ne poda nezavarovan v zaprti prostor!
2. Rušilne bombe, ki so morda najnevarnejše, ker ogrožajo tudi zaklone. Njihova teža je velika, zato je njih število omejeno, ali pa mora se uporabiti mnogo letal.
3. Vžigalne bombe. Njih teža je silno majhna, le 1 kg. Malo število letal lahko spusti pri enem napadu več tisoč vžigal-nih bomb in sproži z njimi celo morje plamenov. Dočim so proti rušilnim bombam zares varni les zelo krepki zakloni, dobro podprte kleti, se proti vžigalnim bombam lahko branimo s pazljivostjo.
Ropotijo treba s podstrešij! V času nevarnosti moramo podstrešja stražiti. Ter-mitna bomba prebije k večjemu streho, na podstrešju jo pa pokrijemo s pripravljenim peskom. Z vodo ne smemo na sikajočo termitno bombo!
Za dijake najboljša ponilna peresa, steklena, navadna, zlata kupite najceneje pri Zlati Brišnik, Slovenska ulica 11.
Žalne zastave ob smrti velikega prezi-denta Osvoboditelja T. G. Masaryka visijo na številnih mariborskih poslopij. Prav bi bilo, da sledi tudi naš obmejni Maribor zgldu drugih naših mest in da se odene v črnino žalnih zastav. Sočustvujejmo s češkoslovaškim narodom ter pokažimo to tudi na zunaj, kakor so bratje čehoslovaki ob tragični mučeniški smrti našega kralja Ujedenitelja. Razobesimo žalne zastave!
V	svrho dodelitve prevažanja pošte v
Mariboru bo v ponedeljek dne 20. t. m. na mestnem poglavarstvu druga ustmena licitacija, ki se je bodo zanimanci prav gotovo polnoštevilno udeležili.
Din 242.— si prihrani uradnlk-gledališki abonent na najboljši ložni sedež v primeru z večerno vstopnino! Če ni aboniran, plača za vseh 22 letošnjih predstav, ki jih bodo prejeli abonentje, Din 554.—. Abonent uradnik pa dobi najboljši ložni sedež pri istih 22 predstavah za Din 312, ki jih pa odplačuje v osmih zaporednih obrokih po Din 39.—. Niti Din 3.— pa stane predstava abonenta-uradnika na galeriji, ke.r prejme za mesečni obrok Din 8,— kar tri predstave! Zato toplo priporočamo gledališki abonma, ki bi ga naj podpisal vsakdo, ki mu je pri srcu naša narodna kultura. Opozarjamo lanske abo-ente, da bodo njihovi dosedanji sedeži rezervirani le do sobote 18. t. m.!
Sestanek in prva vaja za gledališki balet bo v soboto 18. t. m. ob 17. (5.)_ uri popoldne v gledališču. Gospodične, ki so se prijavile, naj pridejo polnoštevilno. Tam se sprejemajo še tudi nove prijave.
Iz sodne službe. Premeščen je sodnik Emil Torbar iz Ormoža k okrožnemu sodišču v Mariboru.
Vesti vojnih dobrovoljcev. Društvena pisarna Sreske organzacije vojnih dobrovoljcev v Ljubljani, ki se nahaja v Frančiškanski ulici 10, posluje od septembra dalje vsak dan razen nedelj in praznikov i od 18. do 19. ure. — Dne 3. oktobra 1.1. odkrijemo vojni dobrovoljci spominsko | ploščo svojemu pokojnemu tovarišu, do-brovoljcu — heroju — inženjeru Ivanu Gosarju na njegovi rojstni hiši v Stari Loki. Opozarjamo že sedaj vse vojne dobrovoljci in vsemi Slovenci, ki so pomagali ustvarjati Jugoslavijo, eden največjih herojev.
Nočno lekarniško služim imata ta teden Vidmarjeva in Savostova lekarna.
Topleje. V smislu dunajske vremenske napovedi za danes bo vreme spremenljivo, topleje, z zapadnimi vetrovi.
Mesto venca na grob pokojne Kristine Kalundrove je darovala tvrdka Hutter in drug mariborski gasilski četi 500 dinarjev. Posnemajte!
NOve carinske stražarnic© bodo gradili v Gornji Radgoni in Gornjem Cmureku. Stroški bodo znašali okoli 135.000 din.
Kino kavarna. Od danes novi velemestni varijetejski spored, ki bo senzacija za naše mesto. Nastop svetovno znanih opic Jomy in Billy, o katerih že danes govori vse mesto.
Danes četrtek začne kratko gostovanje skupine Zaharov v Veliki kavarni.
Menda ni danes družine, ki bi se ne zavedala vzgojnih težav in stisk. O tem, kako je treba razumno in pravilno ravna ti z otrokom ali mladostnikom, z dečkom ali deklico, vas bo poučil novi mesečnik, »Roditeljski list«, ki ga izdaja Pedagoška centrala v Mariboru. Ta list je najcenejši svetovalec za pametno domačo vzgojo vsem staršem. Naročite se nanj, če še tega niste storilil
Sokolsko društvo Maribor III. sporoča telovadnemu članstvu, da se vrši od d ane s dalje redna telovadba v telovadnici po lanskem razporedu in sicer: ob torkih in petkih člani in moški naraščaj, ob ponedeljkih in četrkih članice ter ženski naraščaj in ob sredah in sobotah od 14. da-
Verifikacijsk! odbor nedeljske banovinske skupščine omladine jugosfovenske nacionalne stranke je na podlagi predloženih polnomočij sresklh mladinskih organizacij ugotovil navzočnost 1205 delegatov kot zastopnikov članstva OJNS iz vseh srezov dravske banovine. Poleg delegatov OJNS so bili navzoči tudi zastopniki in članstvo ostalih strankinih organizacij. Zunanje manifestacije vseh delegatov niso bile dovoljene, pač pa samo polaganje vencev po izvoljenem odboru. S to ugotovitvijo Je ovržena zlonamerna trdit. »Slovenca« z dne 13. t. m., v kateri govori o »povorki«. Nismo in ne bomo polemizirali z neresnimi izpadi in vestmi nam nasprotnih listov in lističev. Njihova politično preračunana neresničnost nam bo služila še v večjo vzpodbudo pri delu po manifestativno začrtani poti.
Banovinski odbor OJNS.
lje moška in ženska deca. Prednjaškl' zbor.
Uredništvo in uprava »Jutra« In »Ve-černika« se nahajata sedaj na Grajskem trgu 7, prvo nadstropje in Imata tlefon št. 24-55.
Grajski luno. Od danes naprej pred vsako večerno predstavo (ob 8.30) nastop svetovnoznanih opis Jomy in Bil!y. Ta pravi čudež drezure si morate ogledati!
Potovanje v Pariz. Na željo posameznih francoskih krožkov priredi društvo prijateljev Francije v Beogradu v oktobru še eno potovanje na svetovno razstavo v Pariz, ki bo trajalo dvanajst dni in bo stalo približno 2500 Din. Ker so že prva potovanja tega društva nudila udeležencem razmeroma največje ugodnosti, priporoča odbor vsem članom francoskega krožka, pa tudi nečlanom, ki še želijo potovati v Pariz, da se pridružijo temu skupnemu potovanju. Prijave naj se pošljejo čimprej francoskemu krožku v Mariboru; vsa pojasnila daje tajnik društva. Vrbanova ul. 57.
Skavti! V nedeljo dne 19. IX. 1937 ob 10. uri je redna letna skupščina našega stega v realni gimnaziji. Udeležba obvezna za vse članstvo. Kroji! Uprava.
Dijaki kupujejo radi prt nas. Zato pridite še Vi. Vse šolske knjige in potrebščine po najnižjih cenah pri Zlati Brišnik.
Zadnji čas Je za prijavo za »Putnikov« dvodnevni izlet z modernim avtokarom v Graz od 18. do 19. septembra. Cena vklju čno vizum le Din 110.—. Prilika za obisk velesejma! Takojšnje prijave pri Putniku Maribor.
Naš obmejni Maribor je širom naše zemlje znana postojanka in središče jadralnega letalstva na skrajnem severu naše države. Aeroklub, odnosno njegova jadralna sekcija, delavna in neumorna na svojem področju v širjenju smisla za naše letalstvo med najširšimi plastmi našega obmejnega življa in v vzgajanju mladih jadralcev, prav tako naj Maribor dokaže svoj globoki smisel z udeležbo pri Aero-loteriji, ki jo priredi Jugosloven-ski Aeroklub v Beogradu dne 12. decembra 1.1. Ker služi klub veliki min skupnim interesom naše domovine in našega zra-koplovstva in ker se Število pilotov iz dneva v dan veča, je nastala neodložljiva potreba nabave novih pilotskih oblek in nabave novih letal. Aeroklub se obrača radi tega na vse osebnosti in ustanove, da mu pomagajo pri razpečavanju srečk, da bo na ta način efekt loterije čim večji.
Zgodnja zima? Živali so boljši vreme-nokarji od nas in naših izumov. Ni tam torej prijetno, če so nas naše prijateljice in dobrotnice - lastavice že zapustile. — Kaže pa, da je to res, ker jih že teden dni ni videti. Najbrže so zaslutile — ali če po vzamemo besede nekega otroka —> slišale radio, ki je napovedal slabo vreme in se mu umaknile bolj proti jugu. Bilo kakorkoli, a običajno se sele okrog 25. t. m. ali o sv. Mihaelu. Stare korenike pravijo: Ko lastovka zbeži, se zima zareži. Bo Ii to res? Če pa nas je to leto tako zelo varalo in prevaralo, želimo, da bi nas varale tudi te naše prijateljice.
Pod kolesje vlaka... Sinoči ob 20.16 se je pri kilometrskem kamnu 11.850 v bližini tvornice za dušik v Rušah vrgla pod kolesje koroškega vlaka, ki prihaja v Mribor ob 20.30, mlajša ženska, ki jo je lokomotiva zgrabila ter jo vlekla kilometer daleč. Zenska je bila popolnoma zmrcvarjena ter so jo identifirali le na
Stran 'A.
Mariborski »Večernih Jutra
riSDMsasmmm
V Mariboru, dne 16. IX. 1937.
podlagi dokumentov, ki jih je imela pri sebi. Gre za 26 letno služkinjo Angelo iVertnikovo, ki je stanovala v Mariboru, Prešernova ulica 20. Kaj je Vertnikovo gnalo v tako žalostno smrt, ni točno znano. Domnevajo, da je izvršila samomor v trenutku živčne razdraženosti. Njeno tru plo so prepeljali v mrtvašnico na ruškem pokopališču.
Borza dela išče dve hotelski kuharici, servirko s prakso, kotlarskega pomočnika in nekaj služkinj z letimi spričevali ter znanjem nemščine.
Abonma v gledališču Je tako poceni in plačilni pogoji tako ugodni, da je vsakomur omogočeno abonirati se tudi na najboljši ložni sedež. Dolžnost vsakega slovenskega inteligenta, še bolj pa slovenskih gmotno boljestoječih slojev je, da podpro najvažnejšo mariborsko kulturno ustanovo s polnoštevilnimi prijavami abonman?.! Naicenejši mesečni obrok velja za uradnika le Din 8.—, za kar prejme kar tri predstave. Opozarjamo tudi na bloke, ki omogočajo obisk gledališča pri poljubni!; 14 dramskih, 7 glasbenih predstava!’ ter pri enem koncertu!
Za Jenske gledališke abonente so rezer virani dosedanji sedeži le do sobote, 18. tm. Zato naj si vsakdo čimprej zasigura svoje mesto, ker bo gledal, blagajna po tem roku oddajala vsa mesta novim re-flektantom, ki jih je letos veliko število. Nezgoda znanega mariborsk. šoferja. Si noči okoli 19. ure se je pripetila v Beograjski ulici huda prometna nezgoda, ki bi kaj kmalu zahtevala človeško življenje. O omenjenem času se je peljal s svojim motornim kolesom po Beograjski ul. šofer Alojz Uranjak, stanujoč na Pristanu 6. Ko je privozil do topniške vojašnice, so se tamkaj splašili konji in je Uranjak s svojim kolesom zavozil v konja. Pri ka-rambolu je Uranjak tako nesrečno padel, da je zadobil težke poškodbe na glavi in so ga morali poklicani mariborski reševalci nezavestnega prepeljati v tukajšnjo splošno bolnišnico.
Avto povozil vajenca. Na Glavnem trgu je neki osebni avto povozil 16 letnega kleparskega vajenca Franca Vreša, stanujočega pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju. K sreči je Vreš zadobil le manjše poškodbe na nogah. Avtomobilist se bo moral zagovarjati pred sodniki, ker je bil ovaden radi kršitve cestno policijskega reda.
Razpis lahkoatletskega mitinga. Športni klub Železnlčar-Maribor priredi v soboto dne 18. septembra 1.1. (ali na event. ' sporazumno določeni poznejši termin) s pričetkom ob 16. popoldne na svojem igri šču ob Tržaški cesti medklubski zunior-ski lahkoatletski tromath med ekipami klubov SK Maraton, SK Mapid in SK Železničar in to v sledečih disciplinah: tek 100 m, 1000 m, štafeta 4x100 m, skok v
višino z naletom, okok v daljino z zale-tom, met krogle in met diska. Pravico tekmovanja imajo vsi verificirani in ne-verificirani juniorji razreda B in C, člani zgoraj navedenih klubov. Met diska in krogle se vrši z orodjem predpisanim za juniorje razreda B. Vsak klub sme postaviti v saki disciplini po dva tekmovalca-stafeta po eno, ter štejejo mesta sledeče: prvo — šest, drugo — pet, tretje — štiri, četrto — tri, peto — dve in šesto mesto — eno točko. Štafete štejejo: prva — šest druga — štiri, tretja — dve točki. Tekmo vanje se vrši po pravilih in pravilnikih JLAS-a. Tekališče je dolgo 428 m, je posuto z ugaski in ima dva nedvignjena zavoja. Prijavnine, kakor tudi nagrad ni. Prijave je poslati najkasneje do 18. tm. do 15.30 na naslov kluba: Tržaška cesta (stadion SK Železničar). Za vse v razpisu nepredvideno veljajo določila pravil in pravilnikov JLAS-a..
Za nje to ne velja. V nekem ljubljanskem listu beremo, da so v Zagrebu na povratku iz Bukarešte sprejeli slovenske atlete izredno »ljubeznivo« funkcionarji nekega zagrebškega kluba in so zelo zanimali za Gorška in talentiranega Kotnika ter jima prigovarjali, če ne bi hotela spremeniti podnebja in se preseliti v Zagreb. V omenjenem članku se zagrebškemu klubu priporoča, naj si sam vzgaja atlete, naše pa pusti nam in našim klubom, ki žrtvujejo ogromna dela, truda, volje in denarja za razvoj slovenske atletike. S pavovim perjem se je lahko bahati... Kaj bi k temu rekli mariborski klubi, zlasti ISSK Maribor, katerim so Ljubljančani »kaprali« skoro ^se najboljše nogometaše?
Zanimivi nogometni tekmi bosta v nedeljo 19. tm. v Mariboru. Na Rapidovem igrišču se bosta namreč odigrali dve prvenstveni tekmi in sicer bodo merili svoje moči ob 14.30 SK Rapid:SK Mura, ob 16. pa ISSK Maribor:SK Gradjanski (Čakovec).
Poverjeništvo SOLNP-a v Mariboru
(službeno). Tekme v nedeljo 19. t. m. sodijo: Maribor-Gradjanski g. Nemec Fr. (spor.), Rapid-Mura g. Klanšček (spor.), Lendava-Ptuj g, Kopič, »Slavija-Drava g. Bergant (g. Kaspar), Rapid (jun.)-Železni čar (jun.) g. Jančič (g. Konič) po sporazumu. — Poverjenik.
Za tekmo ČŠK-Žel. v Čakovcu je sporazumno delegiran g. Maccovatti.
Pojav mrtvičnega krča. 12-letni štaher Robert pri Sv. Treh kraljih nad Maren-bcrgom je zbolel na zelo nevarno boleznijo — mrtvičnem krču (KinderlShmung). Ta bolezen, ki je v Avstriji zelo razširjena, je zelo nevarna, ker zapusti posledice, ki bolniku škodujejo vse Življenje. Otrpne kakšen ud in človek je siromak vse življenje. Ta je sedaj komaj tretji pojav te bolezni v dravski banovini. Lani sta bila dva slučaja v Prekmurju. Ker poseča ome-
žadttje ieUfoMtue vesli
Japonci prebili kitajsko fronto pri Šanghaju
TOKIO, 16. septembra. Japonsko vrhovno poveljstvo v Kitajski poroča, da se je v dolžini 130 km razvila pri Šanghaju bitka, ki potiska glede številčne moč* «a obeh straneh in morilske srditosti v ozadje vse dosedanje vojne akcije v severni Kitajski. Japonskim oddelkom se je po topn‘ški pripravi posrečilo, da so prebili kitajske linije v dolžini 8—20 km. Kitajci nudijo odpor s popolnim prezirom smrti in je na kitajski strani v borbi okoli 30.000 mož. Tehnična premoč Japoncev sili Kitajce k etapnemu umikanju in opuščanju pozicij. Vse kaže, da se bo ta velika bitka končala s popolno zmago Japoncev. Japonci hočejc očlvidno pred ženevskimi sklepi in morebitno intervencijo izsjtffi ' •" 'itev v svoj prid.
Kako sodijo Japonci...
ŽENEVA, 16. septembra. Tukajšnji japonski opazovalci — Japonr" ni, kakor znano, članica Društva narodov — so uporabili včerajšnjo ofenzivo glavnega k>-
njeni otrok šolo pri Sv. Treh kraljih, je sresko načelstvo ukrenilo vse potrebne varnostne ukrepe, šolo so desinficirali ter jo za teden dni zaprli. Pred dnevi se je pojavila ta bolezen onstran meje pri Sv. Antonu v Avstriji, kjer je zbolela neka deklica in je na ta način prišla bolezen k nam, ker stanujejo štakerjevi tik meje in je prišla deca na paši v stik z deco iz Avstrije.
tajskega delegata dr. Wel|ingtona K®03 k temu, da so vročili vsem delegacija® pri TN spomenico, v kateri se analizirajo vzroki za japonsko prodiranje severni Kitajski. Pri tem se F';licuj8 ta japonska spomenica izre:	t:a izjave jmonsk^a
zunanjega ministra Hirote dne 5. septembra v japonski gornji zbornici, ki se ti' i-ej- konflikta v Ktajsk. Japonska soonte-nca se zaključuje z ugotovitvijo, da so neprestane k'tajske provokacije pr'sil|le Japonsko, da vprizori v obrambo svojih interesov kazensko ekspedicijo v "everno Kitajsko.
Kitajci priznavajo japonsko premoč
LONDON, 16. septembra. Reuter poro* ča iz Nankinga, da pričenjajo Kitajci pri' znavati premoč Japoncev. Kakor poročajo iz kitajskega glavnega stana, so se umaknile kitajske čete v urejenem odstopu v nove utrjene postojanke, da nudijo tukaj odpor proti japonskemu predoru. Angleški opazovalci pravijo, da bo padla odločitev v Severni Kitajski preje, kakor je bil omogoče prvotno predvideti.
Sedaj so letala na vrsti!
ŽENEVA, 16. septembra. DNB poroča: Tukaj se doznava, da se bo konferenca sredozemskih sil v Nyonu nadaljevala še ta teden v Ženevi. Kakor se čuje, bodo ob priliki nadaljevanja konference razpravljali o napadih letal na trgovske ladje.
t«
n
Razno
ODPRTI ROBAUSOV
SUHCR
dobite odslej tudi v trgovini Gert, Gosposka ul. 13.	5008
Na prodaj	____
IZJAVA!
Naznanjam tem potom da nisem plačnik za dolgove ki bi jih naredila moja žena Neža Rožnicvet. Jožef Rožni-cvet, Maribor. Gregorčičeva ul. 29.	5159
Posest
POSESTVO
z žetvo, blizu mesta. 3K’ oralov, 2 hiši radi smrti zelo poceni naprodaj Posredovalnica »Rapid«, Gosposka 28 5167
LEPA STAVBENA PARCELA
ca. 1000 m5, ugodna lega, blizu avtobusnega postajališča v Studencih naprodaj. Vprašati gostilna Kraner. Studenci, Aleksandrova c. 64. 5163
Prodam___________
»PHILIPS« RADIO APARAT
po nizki ceni. Naslov v upravi-	5154
JABOLKA
po Din 1.— za kg oddaja Kmetijska družba. Meljska ce sta 3?.	5161
Sobo odda
SOBO
s hrano oddam. Vrbanova 28 pritličje desno.	5164
Stanovanje
SOBO IN KUHINJO
sončno, prahu prosto, bližina parka in kolodvora oddam boljši osebi. Naslov v upra= vi.	5150
Službo dobi
UČENKO
za prvorazredno damsko kro-jaštvo sprejmem. Vprašati v upravi.	5158
pri naiih Inseren-kupiljte ter oglašujte;
Stanovanje išče
Eno ali dvosobno
STANOVANJE išče s 1. oktobrom mirna i*1 solidna tričlanska družina. Ponudbe s ceno na upravo pod »Stalna stranka*. 5157
Pouk
ENGL1SH LESSONS
od 1. oktobra Miss Oxley. Krekova 18/11.__________4679
NEMŠČINA, ITALIJANŠČINA
po lahki, hitri metodi- Uspeli zajamčen. Tattenbachova 27-I. nadstr., srednja vrata- 5152
Btopa mi zavese
MOUBMOGUi
• •• • • tr wW
prinaša v bogati izbiri
lilij lili
Oglejte si izložbe tudi v Tkaliki
ulici.	5162
Skrivnosti
22
»Natovoril sem si mrliča, ki mi ga je poslal srečen slučaj, na rame, stopil skozi neko odprtino v zidu, ki je prej nisem opazil, zopet na pokozališče in mesto obleke, ki mi jo je moral podariti, sem mu odstopil svoj prt. Obleka mi je sicer nekoliko preširoka, toda prt se je njemu prilegel kakor rokavica. Ne bo se mogel pritoževati.«
Ko je izgovoril te pretresljive besede, se je Everard zadovoljno nasmehnil.
»Slednjič si prost!« je končala Volkolja.
»Da... prost... prost!« je odgovoril Everard in si pomel roke. »Ah, kako sem vesel, da ne nosim več priselnega jopiča, da iie slišim več koraka ječarjev, žven-ketanja okovov... in tudi...«
Sklonil se je k Volkulji.
»In svojo hčer,« je pristavil, »bom sedaj videl, jo lahko objel in poljubil. Ah, ko bi vedela, koliko sem mislil nanjo! — Ubožica... kje, je? Govori, kaj jc z njo?«
Na svojem stanovanju je.« .
»In ne ve ničesar?«
»Ko sem jo davi zapustila, je spala.«
»Uboga Blanka!«
Everard je žalostno odmajal z glavo, toda žalost je trajala komaj trenutek; takoj se je zopet zavedel in ostro pogledal okrog sebe.
»Dobro«, je dejal živahno, »sedaj bo treba zopet stopiti v življenje. Treba bo postati dostojen človek... Pa poglejmo najprej obleko, ki mi jo je prepustil dobri mrtvi mož. Morda jc kaj posebnega v žepih ... Glej, najprej vizjtka... Prav, imenoval se je Morton... nič ne de... Oh, oh, tole bo najvažnejše!... Pismo, ki dovoljuje neomejen kredit!... Ravno prav, kajti moj je izčrpan... Za gospoda Ho-tingerja... dobro, se bomo seznanili z njim. In potem... o, nesreča! Ti papirji so pisani v angleščini, to je sitno... Bomo videli, bomo videli!«
Med temi besedami je Everard razstavil na mizi papirje, ki jih ie vzel iz svojega površnika, in radoveden pregledoval listine.
Trije možje in Volkulja so nestrpno sle dili vsaki njegovi kretnji. V hipu pa skočijo možje kakor na ukaz.JSverard pa je smrtno prebledel.
Nekdo je potrkal na vrata hišice.
»Kdo bi to bil?« je zajecljala Volkulja prestrašeno, Everard pa je skočil nazaj, da se skrije.
Volkulja je pohitela v sprednjo sobo; komaj pa je pogledala skozi špranjo v razpokanih vratih.se je obrnila pomirjena in razveseljena k Everardu, ki je čakal.
»Blanka je!« je rekla živahno.
»Blanka!« je vzkliknil Everard in se je prijel za prsi z obema rokama.
»Ali naj odprem?«
»Počakaj!«
»Ubožica jc vsa premočena...«
»Sirota moja!« je jecljal Everard. »Kako rad bi jo objel... pa nočem, da bi me videla... Naj vstopi, toda ne smeš ji povedati, da sem tukaj.«
»Bodi brez skrbi.«
»Zakaj je neki prišla sem?«
»Ne veni.«
»Odpri, odpri ji tedaj... Morda je ne bom mogel videti, toda slišal bom vsaj njen glas...«
Everard se je hitro umaknil v zadnjo sobo, Volkulja pa je odprla zunanja vrata.
Deklica je vstopila.
Imela ie komaj sedemnajst let. Bila je plavolasa, nežna in bleda; njena šibka ln
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA.
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.
vitka postava je bila rahla kakor mlado drevesce; njeni prsti so bili dolgi in tenki in vso njeno postavo je odevala očar* Ijiva prikupljivost, ki je morala na vsakega vplivati. Njeno vedenje je bilo nežno in krotko, pogled njenih temnomodrih oči je bil izrazit in sladek.
Na prvi pogled je ta prikazen presenetila; toda ko jojc natančneje premotril. ji ni mogel odreči globoke naklonjenosti.
Najbrže je bila dolgo bolna, in kmalu je vsakdo uganil, da boleha še vedno.
Komaj je Blanka stopila v sobo in zagledala pred seboj Volkuljo, se ji je vsa preplašena in nemirna vrgla v objem ter zaihtela.
»Kaj ti je?« je vprašala Volkulja začudena radi njenih solz. »Kaj se ti je zgodilo?«
»Nič... nič...« je odgovorila Blanka-
»Zakaj si odšla iz svojega stanovanja?«
»Strah me je bilo.«
fcčesa?«
»O, nečesa groznega, strašnega in Še sedaj vztrepetam, če se-spomnim.«
Volkulja je prijela deklico za roke in i° prisilila, da je sedla._____________(Dalje.)^
Tiska Mariborska tiskarna d. d.,