Sestanek predsedstva UJU in poverjenikov UJU v Zagrebu. (Prva se/a dne 31. oktobra 1926.) Prijateljski odnošaji med poverjeniki TJJU. — Poživitev iniciativnih stikov poverjeništev s centralo UJU. — Velik pomen skupnih sef vseh poverjenikov. — Mali nesporazum med pouerj. Zagreb in Ljubljano je izravnan. — Načelna nesporazumljenja se bodo izravnavala sporazumno, brez razdora in škode za organizacijo. — Stališče organizačnih predstavnikov do novih učnih načrtov. Navzoči- Predsednik: Vlada K Petroviči nredsednik UJU: nodpredsednica lelisav« VaVra: tainik I. Miliievič jn čian Izvršnega odbora ref. P. Flere. Poverjeniki: .Tos. Skavič za Zaereb: JVL V. Popovič za Beoerrad; Andrei Skuli za Liubliano: Ilifa Kutlača za Split. Odsoten ie bil zastopnik pov. Saraievo. Polee teh so bili navzoči člani ožieea sosveta dov. Zaereb podpredsednik .1. MHcfevič. tajnik I. Tunkli urednik »Jedinstva« Kraiačič ter člani B. Stetič nadz. Pestiček i. dr, Od liublianskeea noverieništva urednik »Učit. Tov.« Ivan Dhnnik. POMEN SKUPNIH SE.J. Pov. UJU Liubliana ie stavilo na letošnii beoeraiski skupščini nredloe tov. Ivana Dimnika ki si ?a iV osvoiil ožii so- svet Pov. UJU Ljubliana. da nai se vrše vsai vsak drupi mesec skunne seie vseh poverienikov UJU s predsedstvom in tainištvom UJU iz Beoerada v kakem središču države. Predloi? ie bil z odobravaniem in simnatiio snreiet od vsph noverieništev in članov skuTJŠčine UJU v Beoeradu. Prvi tak sestanek sp ie vršil zadmi dan pretekleea meseca v Zaerebu. Na tem sestanku se ie videlo, kako velikeg-a pomena za razvoi in ureditev naše oreanizaciie so te seie. Člani pover.ieništev in centrale so izmeniavali medseboinn misli so sp medseboino poučili o razmerah in odnošaiih v posameznih poveriertištvib in se vestno in intenzivno nosvetovali o nuinih korakih. ki iih ip storiti v korist učitelistva šol- stva in narodne orosvete. Predsednik in tainik naše centrale UJU sta dobila od zastopnikov poveneništev mnoeo iniciativnih predloeov s katerimi se bo moral baviti Izvršni odbor. nasorotno so se na sporazumeli poverieniki v mnoeih vprašaniih s predsedstvom. kr .ie iste nredložilo Pov. UJU — Liubliana ip dalo pred zaerebškim sestankom na vsa sreska Iruštva in vse člane ožie^a sosveta vnrašanip da izraziio svoie zahtevp in stališča ki iih nai izneseio zastnnniki noverieništva na seii. Kolikor ie bilr> rnop-očp so bili nredloei ti'di že na tei seii spreieti. POROČILO PREDSEDSTVA O DELU IZVRŠNEGA ODBORA. Poroča predsednik V. K. Petrovič: Izvršni odbor se ie trudil. da povsem izpolni dano mu naloen in ustreže vsem UDravičenim zahtevam in želiam učitelistva. Člani so priieli za delo z vsem ela•nom v lepi harmoniii. ker smo združeni na stanovskem m nenolitičnem pravcu. Deluiemo za oiačenie stanovske oreaaizaciie, za učiteliska prava in dvie naših institucii. Pripravliamo potrebno za oreosnovo nravil in izbolišanip osnovnp nastave. Procla« UJU Proelas katereea smo nodpisali vsi člani ?lavneea odbora in obiavili v »Narodni Prosveti« ip vzbudil snlošno zadovolistvo med člani naše oreanizaciip širom nrostrane domovine kar svedočiio Hasovi stanovskih listov in mno?a nisma naših uelednih tovarišev. Deln na. snremembi oravil. Nanrosili smo vsa noverieništva da na«; podniraio 7 nasveti in predloei da dosežemo nopolno in harmonično delo. nosebno za enotno sestavo pravil za celo oreanizaciio. Nadzcrniki in naša društva. Mnenje ministrstva, da šolski nadzorniki ne moreio biti nredsedtiiki dru•štev in ostalih or^anizacii ip poerešno ke.r ie lahko vsakdn na čelu stanovske oreanizaciie kateri nrinada in ima zaunanip članstva. Utrditev orffaniz^ciie no državi. Predsednik ie s članom Izvršneija odbora! Mih. Stanojevičem prepotoval Bosno v svrho oživlienia in okrepitve oreanizaciie. V nekaterih kraiih ie našel novolino stanip tudi cosnodarsko. v drueih bo treba še mnofo dela. da bn oreanizaciia tudi v tem de.lu domovine popoIna. Prilično enake razmerp vladain tudi v Voivodini. Stiki z inozpmskim uritelistvom Navezali smo stike s čehoslovaškimi in noliskimi oreanizaciiami. Stremfmo. da dosežemo rim ožie stike z vsemi slovans^kimi brati. Intervencii^ v ministrstvu — Dlroti oreeanianjem. Pri ministrstvn nrosvetp, smo interveniraH radi učiteliskih nroeonov. Minister ip oovdaril da so sp nroponi vobče leniali noče pa ukreniti vjp Potrebno. da se tudi krivicp PODraviio. Intervenciio radi starih doleov. Intervenirali smo radi izplačil po partiii 55. budžeta. Obliubilo se nam je. da se zahtevi čim prei n?odi. da prideio nrizadeti do iznlačil pripadaiočib zaostankov. Diiaški dran v Beceradu. Diiaški dom v Beoeradu ima okrog 90.000 Din premoženia. Podvzeli smo ootrebne korakp po novih dobodkih da pridemo do potrebnvb sredstev da čim prei uTesničimo svoi načrt. Poverieništva nam predo na roko. občina ie obliubila stavbišče. Ustanovitev Učiteliske SamoDomoči za nstala ooverieništva. Po vzg:ledu limblianske »SamoDomoči« se bo skrbelo da «p osnuieio enake instituciie tudi po ostalih noveneništvib ker bi bila enotna instituciia za cel-o državo prevelika in bi bilo poslovanie celo otežkočeno. Glasila in tiSk U.IU. Glasilo udruženia nai bo das vsega učiteljstva v državi. Želeti ie, da podpiraio vsa noverieništva naš tisk « primernimi članki. Le v složnem delu medseboinpm spoznavanin in toleranci smemn unati na rvbči prosneb orp-anizaciie. DEBATA O PREDSEDSTVENEM POROČILU. Zveza z inozemskim nčitelistvom. Tovariš poverienik M Popovič iz Beoerada povdaria da ie treba združiti učitelistvo vseh slovanskib držav. v ta namen nai posveča ndruženip. vso nažnio in navežp stike 7 oreanizaciiami sosednih slovanskih držav. K temu delu ie priteeniti vse one mašp tovariše širom domovine posebnn mlaiše ki imain volio do celokupnosti in deia. onozarial ip t»a tudi na Dotrebo stika z učitelistvom tuiih držav \z Franciie itd. O reforminaniu našeea tiska K oreanizaciii tiska sp. op-lasi poverienik Skavic iz Zaereba in priporoča. nai bo »Narodna Prosveta« nosvečena predvsem stanovski nolitiki. »Učiteli« oa nai bo oedasroško elasilo. Poseben oravilnik nai določa katerf članki snadaio v eno ali drimo elasilo. Opuščati ip za bodoče vse članke. ki so zaroli informativno osebne^a znača.ia in nomena za dotično osebo ker ip tisk za take mbiavp predrae Nekak noseben pravilnik bi moral skrbeti tn-di za enotno nisanip nosameznih listov nri ooverieništvih, da bi ti v skladu s centralnimi dasili služili eno^nostr. Za Sestankf oovei-fcništev. Konstatiralo sp le Ha ie Izvršni odbor leno započel s svoiim delom. Vzpostavi nai se ožii kontakt <; noverieništvi. da bo delo rim složneip. in uspešneie. PoZdravliamo predvidene sestatike noverleništev. ki bodo rodili siVurno dobre usnehe, Treba ie na teb sestankih postaviti temeli strokovnemu dehi za celo oreanizaciio. IZRAVNAVA NESPORAZUMA MED POV. ZAGREB IN LJUBLJANA. Ob Driliki obravnavp. vprašania za sestavn pravilnikov za naš oreanizačni tisk sp. ip, tudi obravnavalo vprašanie nesnorazumliema med Pov. Zaereb in Liubliana o zadevi ki io ie. tov Mervič že nopravil v »Učit. Tov.« s katerim se pa Pov. Zasrreb ne zadovolii. Pov. Skuli in urednik Dimnik sta obiasnila svoie stališčp in podala svoie iziavp, v tem poeledu. Po odobritvi stališča, da moramo sami izravnavati vsa nastala nesnorazumlienia se i> sestavil odsek sestoieč iz članov pov. Skulja ref. Flereta. tajnika zaerebškeea nov. Tunkla in urednika Kraiačiča ki ie sestavil zadevno iziavo. fcatero nai bi nrinesla »Narodna Prosveta«, »Učiteliski Tovariš« in zasrebško »ledinstvn« da se tudi naoram iavnosti izravna ta zadeva. Po nekaterili naknadnih u^otovitvah <cta nredloženo i7.iavo redicirala še, poverienik Skavič in lirednik Dhnnifc in sta se oonolnoma sporazumela in zedinila na iziavo. ki io podaiemo na čelu lista. Obsoialo se ie tudi izrablian.ie tp. zadevp in nie zlorabo NOVI UCNI NAČRTI. Referent ministrstva nrosvete in član Izvršnejja odbora UJU tov. Flere DOiasni kako ip prišlo dn sestave nastavneea proerama. Ze skupščina v Saraievn ip sklenila da se nanrosi nrosv. ministrstvo da izda nastavni protrram. Pa slišali so se že takrat elasovi, da tesra ni mopoče brez šolskeea zakona že iz razloeov različne šolskp. obveznosti raznib pokraiin. Edinstveni proeram se i-e izdal iz državnih notreb vsai za ono dobo ki io imaio vsp šolp v državi Prvotno ip bil izdan proeram za 2 razreda. Na osnovi  fin. zakona na ip sestavila nosebna komisiia sedanii nastavni nropram. V tei komisiii so bili činovniki ministrstva in Dteišnii nredsednik UJU Pera Vuksanovič. Na nrvi seii so Sp nredtneti razdelili. nastali sta na ta način dvp osnovi kar ip poerešek kpr se ni v celoti napravil elavni osnutek. K temn poiasniln so se oelasili skorai vsi zastopniki noverieništev Pov. Popovič (Beoerad) povdaria, da ip nroeram za zpmlienisip in z^odovino preobširen. Ministrstvo bi moralo točno poiasniti- koliko snovi sp mora obravnavati ker vse ni mocroče. Pri načrtu bi bili morali sodelovati učitelii. da bi bil načrt spreiemliiv Strokovniaki niso bili pozvani k sodelovaniu Pov. Skavic (Zaereb) ie mnenia da ip treba temu načrtu temeliitp revfziie. Proeram ip nrenatrpan rielo ip površno in neenotno. Politična zeodovina ie de- liena od kulturne kar i> za nas nesoreiemliivo in se. zlasti nri na<; tn ne sme deliti. Ta načrt ie nodvreči temeliiti reviziii do donošenia šol. zakona. Pov. Skuli (Liubliana) povdaria; da ip bil nostonek Dovsem poerešen. Prvo ie sestava enotneea prosvetne^a dtoerama 7.a vse kateeoriip šol. nato sestava šolskih zakonov in za temi nastavni proeram za osnovne šole. V danem slučaiu se ip nostavilo vse delo na nanačno bazo in ip z^reseno Stavil ie predloe. ki ea ie spreiel tozadevno ožii sosvet pov Liubliana v katerem se obsoia nostopek nri sestavi načrta in se. nredlaea nai sp <; strani or^anizaciie odkloni načrt. Pov. Dita Kutlača (Dalmaciia) želi čisto lokalni nastavni nropram spreiemliiv za Dalmaciio in tamošnip razmere. ' Po končanih izjavah poverienikov ie izdelal poseben odsek. v katerem sn sr»delovali pov. Skavič. dov. M. Popovič. pov. I. Kutia;čj> in urednik Dimnik sledečo iziavo: »Sestanek novrerienikov UJU dne 31. oktobra 1926 v Zasrebu ie obravnaval »Učni načrt za I.—IV razred osnovnih šol kralievine SHS« od 9. avjjusta 1926 ter ie sklenil sledeče- Dasi ie ta učni načrt izzvala onravičena in splošno nriznana notreba da se naše osnovno solstvo oreanizira ua enotni osnovi. se ipak zahteva takoišnja nieeova temeliita reviziia in to iz razlopov. ker \e. v snovi soloh a za nedeliene šole nosebe preobsežen in (na mnoeih mestih neiasen. da vodi takn do novršnosti v učnem delu. Razen te?a. da ie ta učni načrt poln tudi nenotrebnih detailov na večib mestih nosameznp važnp partiip nisn tako nrecizno iznešene Ha bi se moelo razbrati kai se z niim nd učiteiia zahteva. Posamezne podrobne metodiške nrinombp in navodila teea načrta ip treba vsekakor izločiti i-7. niee-a in iib zatpm sistematično iznesti v instrukciiali ki sp dodado učnemu načrtu. S pedaeoškeea ozira nedostaip temu načrtn tudi potrebna notrania enotnost. ker ie Dosledica nae^lice in Dovršnosti pri nieeovi izdelavi- ki ip tolika. da bi se pokazala tudi nri šolskem delu. zlasti ip bilo treba da bi <& ta načrt spravil v notreben sklari z nastavnimi načrti šol v onih kraiib naše države kipr ima osn. šola več ko 4 šolska leta in kier bi bilo treba da m nouk v višiih šolskih letjh oreanski nastavek oneea v spodnjib 4 šolskih letih. Vsi ti obči poereški teea načrta so nastali zato ker ni bil načrt izdelan s notrebnim sodelovaniem strokovnih faktoriev. a zlasti- ker ie izdelan brez sodelovania učitelistva narodnih osnovnih šol iz različnih kraiev naše državp zaradi č.esar Droti neopravičliivp.mn oostonaniu v tem oziru današnii sestanpk v imenu učitelistva naiodločneiše protestira. Dosledno temn se zahteva da sp ta učni načrt dostavi vsem priznanim faktoriem v državi posebe pa UJU: da se izvedeio v niem neobhodno notrebnp korekture ki O'mop"očiin nsnešno in pravilno delo v narodnih osnovnih šolah.« Debata o učniri načrtih ip bila obsežna. Rezultat iste ie, da ie bil spreiet ?ornii predlo?. na podlaci česar bo Udruženie napravilo nadalinip korake. Za tem ie bilo na dnevnem redu še: vDrašanip šolskeea zakona: Dreuredbe pravil UJU pri čemer se ie eovorilo o volilnem nronorcu. o sindikalni osnovi oreanizaciie o nnravni razdelitvi oreanizaciie o delitvi beoeraiske^a pov. nn dve ali tri in nekaterih drueib osnovnih vnrašaniih: o zaščiti učiteliskih nravic. pri čemer smo čuli e-orostasne krivice. ki se p^odp. učitelistvu na Hrvatskem: ob skleDii so podala nosamezna noverieništva svoie predloee o čemer noročamo prihodniič Podrobno.