•o Its ïo -en im icn !o o\ Legendarni Kokšarov odhaja po koncu sezone Št. 5/Leto 66/Celje, 18. januar 2011/Cena 1 EUR Slivniški svizci že drugič državni prvaki wmMHi 1 ^ 90,6 95,1 95,9 100,3 [(i^iy DNI INPE1 IK rEK □ n f Bodite opazni zi Novimjednikom ., ^nHadiem ielje Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn (Pre)drag kruh naš vsakdanji Kruh, ki že zdaj ni poceni, bo v kratkem še dražji. Zaradi višjih cen pšenice napovedujejo podražitve tudi peki na Celjskem. Zgolj entuziazem bo na Bumfestu v prihodnje premalo Prva dama občine, četudi brez klobuka DOGODKI Brez večjih sprememb Razen tega, da je generacija dijakov, ki bo septembra prvič sedla v srednješolske klopi, letos številčno šibkejša od lanske, večjih sprememb pri vpisu novincev v srednješolsko izobraževanje v letu 2011/12 ni napovedanih. Na Celjskem je novost le program avto-servisni tehnik v programu poklicno-tehniškega izobraževanja v Šolskem centru Velenje. V Sloveniji osnovno šolo v letošnjem šolskem letu končuje 18.014 učencev in učenk, kar je natančno 406 manj kot lani, ko jih je šolanje končalo 18.420. Čeprav je številčnemu upadu generacije nekoliko prilagojen tudi razpis, bodo bodoči dijaki še vedno lahko kandidirali za skupno kar 25.084 vpisnih mest v srednjih šolah. Povsem enako ostaja v programih nižjega poklicnega izobraževanja, kjer je 688 razpisanih mest, malo manj razpisanih mest je v programih srednjega poklicnega izobraževanja (6.971) in srednjega strokovnega oziroma tehniškega izobraževanja (9.358), z lanskih 8.569 pa se je v programih splošnih in strokovnih gimnazij število razpisanih mest skrčilo na 8.067. V Velenju avtoservisni tehnik, na Lavi en oddelek manj Na Celjskem večjih sprememb ni. Novost je le uvedba programa avtoservisni tehnik v program poklicno-tehniške-ga izobraževanja v Šolskem centru Velenje. Število razpisanih mest po posameznih šolah oziroma programih ostaja podobno lanskim, izstopata le Gimnazija Lava, kjer so za prihodnje šolsko leto razpisali le en oddelek (lani dva) tehniške gimnazije, ter Srednja zdravstvena šola Celje, kjer so že v štartu razpisali dva oddelka bodočih bolničarjev negovalcev. Za ta program je bilo namreč pretekla leta veliko zanimanja med mladimi, prav tako po bolničarjih in ne-govalcih veliko povprašujejo tudi delodajalci. Razpis za vpis v 1. letnike srednješolskega poklicnega in strokovnega izobraževanja ter gimnazij v šolskem letu 2011/12 je, tako kot je bil že zadnja leta, objavljen tudi na spletnih straneh ministrstva za šolstvo in šport. Za bodoče dijake sta zdaj prva pomembnejša datuma 11. in 12. februar, ko bodo v srednjih šolah pripravili informativna dneva in novincem predstavili svoje izobraževalne programe. Prijave za vpis bodo srednje šole sprejemale do 23. marca, po tem roku pa bodo v ministrstvu 4. aprila na spletnih straneh objavili stanje prijav za vpis Posamezne srednje šole se ob v vsej državi uveljavljenem 11. in 12. februarju odločajo še za dodatne informativne dneve. V Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje so učence zaključnih razredov osnovnih šol povabili, da spremljajo tekmovanje mladih kuharjev za Tuševo kuharsko zvezdo, ki so ga gostili prejšnji teden. po posameznih programih oziroma šolah. Ta prva objava podatkov je pomembna zato, ker bodo v primeru, če bo premalo prijavljenih v posamezni program, šole te kandidate takoj obvestile, da programa v šolskem letu 2011/12 ne bo. Učenci, ki bodo glede na podatke o številu prijav v posamezni šoli ali zaradi česa drugega želeli svojo odločitev spremeniti, bodo lahko do 15. aprila prenesli prijavo v drugo srednjo šolo oziroma v drug program, po tem roku pa šole praviloma ne bodo več sprejemale prenesenih prijav, dokler postopek za izbiro kandidatov v šolah z omejitvijo vpisa ne bo končan, to je do 24. junija. Če bo namreč v šoli število prijavljenih učencev za posamezni program tudi po 15. aprilu bistveno večje od razpisanega števila vpisnih mest, bo ta s soglasjem resornega ministra sprejela sklep o omejitvi vpisa, o tem pa bodo učenci obveščeni do 10. maja. IS, foto: SHERPA (arhiv NT) ^ I ■ ■ V V V ■ Zemljišče se ni zagotovilo za »legalno« gradnjo Z domnevnimi nezakonitostmi pri sprejemanju prostorskega reda Občine Braslovče se je začelo ukvarjati celjsko okrožno tožilstvo. Na Generalni policijski upravi so potrdili, da so na tožilstvo podali kazenske ovadbe zaradi suma storitve kaznivega dejanja zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic. Zlorabe so osumljeni nekdanja bra-slovški župan Marko Balant in podžupan Vinko Drča ter domnevno še eden od zaposlenih na ministrstvu za okolje in prostor (MOP). Na MOP-u zatrjujejo, da so v primeru domnevnih nezakonitosti pri spreminjanju kmetijskih v zazidljiva zemljišča na območju Braslovč ravnali v skladu z zakonom. Pisali smo že, da so na Občini Braslovče pri sprejemanju prostorskega reda v letih 2006/07 upoštevali mnenje MOP-a, ter da se kmetijsko ministrstvo ni obregnilo ob morebitne nepravilnosti, kljub temu, TOREK SREDA da so bili k temu pozvani. Kot pojasnjujejo na MOP-u, sta v postopku priprave občinskih prostorskih aktov obe ministrstvi dolžni v šestih mesecih po uveljavitvi akta, vsako na svojem področju, preveriti, ali so bila upoštevana njihova mnenja. V nasprotnem primeru so dolžni predlagati vladi, da sproži postopek ugotavljanja ustavnosti in zakonitosti akta pred ustavnim sodiščem. Vse kaže, da sta se ministrstvi zganili šele na pobudo občanov, ko je bil prostorski red že sprejet. Kmetijsko ministrstvo je tako denimo šele lani avgusta naložilo predstavnikom direktorata za prostor na okoljskem ministrstvu, da opravijo revizijo celotnega prostorskega reda občine ter odpravijo morebitne nepravilnosti in predpis uskladijo z zakonodajo, medtem ko je slednje po štirih letih vendarle odločeno ugotavljati nezakonitosti pred ustavnim sodiščem. ČETRTEK PETEK ft. Direktor in svet se ne strinjata Je res vse v redu? Na zaplete so se odzvali tudi nekateri kupci zemljišč. Želijo se prepričati, ali so zemljišča, na katerih nameravajo graditi oziroma so tam že postavili svoje nepremičnine, »legalna«. Na občini jim zatrjujejo, da ni nepravilnosti ter da uradno niso seznanjeni s postopki proti občini, medtem ko na okolj-skem ministrstvu občanom ne želijo dajati informacij. Ob tem pojasnjujejo, da nakup potencialno zazidljivega zemljišča še ne pomeni zagotovila za »legalno« gradnjo. Podlaga zanjo je šele pravnomočno gradbeno dovoljenje. »Občina, ki izda informacijo o namenski rabi zemljišča oziroma lokacijsko informacijo, pravno-formalno in odškodninsko odgovarja za vse morebitne posledice, ki izhajajo iz kasneje ugotovljenih nepravilnosti, sprememb ali razveljavitev prostorskih aktov občine. Ta je edina pristojna za prostorsko načrtovanje na svojem območju,« še pojasnjujejo na MOP-u. MATEJA JAZBEC V treh od 14 območnih enot Zavoda za gozdove (ZZG) Slovenije so pred novim letom izpeljali postopek za imenovanje vodij teh enot. Vendarle se je pri imenovanju novih vodij zapletlo v Nazarjah, neuradno pa menda tudi v Celju. Zaplet v Nazarjah je posledica »nove« zakonodaje iz leta 2007 - v preteklih štirih mandatih, odkar deluje ZZG, je vodje enot imenoval svet enote, direktor zavoda pa je k imenovanju podal soglasje. Po novem pa vodje enot imenuje direktor zavoda Jošt Jakše, svet enote pa poda predhodno mnenje. Na razpis za vodjo nazar-ske enote sta se tako prijavila dva kandidata. Kot je povedal predsednik sveta Andrej Presečnik, so se člani sveta izrekli proti kandidatu, ki ga je predlagal Jakše, ter izrekli podporo Za spremembe www.radiocelje.com SDS je v Zrečah pripravila dvodnevni letni posvet, na katerem je strokovni svet stranke predstavil oceno stanja v državi. Kot je povedal predsednik stranke Janez Janša, ocene niso sprejeli zato, da bi kritizirali vlado ali trenutne razmere v Sloveniji nasploh, pač pa zato, ker je pred njimi priprava programov sprememb, vključno z ustavnimi spremembami. Stranka bo program predlaganih sprememb, vključno s predlogi za nadgraditev obstoječe ustave, pripravila do konca leta, ko bo SDS tudi programsko pripravljena na naslednji mandat. Kot je še dejal Janša, so veliko govorili tudi o tem, kako priti do zadostne podpore za uresničitev teh programov. V prvi vrsti si želijo na volitvah znatno povečati podporo volivcev, kar jim je v preteklosti že uspevalo. Ker to ne bo dovolj za ustavne spremembe, bodo poskušali znova oblikovati zavezništvo znotraj strank slovenske pomladi, sicer pa pričakujejo, da bodo zaradi aktualnih razmer v Sloveniji tudi na drugi strani političnega prostora pripravljeni dosedanjemu vodji Toniju Brezniku. Kdo je bil protikandidat, Presečnik ni želel povedati, ob tem pa je omenil, da je mnenje sveta seveda neobvezujoče. Tudi zato lahko Jakše vztraja pri odločitvi, vendar smo neuradno izvedeli, da naj bi v ZZG, od koder sicer do zaključka redakcije nismo prejeli pojasnil, ponovili razpis za vodjo območne enote Nazarje, ki jo s posebnim pooblastilom trenutno vodi Breznik. US za vsaj takšno sodelovanje, kot je bilo pred plebiscitom leta 1990. Sicer pa največjo opozicijsko stranko v tem trenutku najbolj skrbijo tri zadeve. »Gre za naraščanje brezposelnosti, nadaljevanje enor-mnega zadolževanja ter perečo finančno nedisciplino, zaradi katere propadajo tudi dobra podjetja,« jih povzema Janša. STA REPUBLIKA SLOVENIJA VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC Menite, da vam kršijo pravice? Prijavite se na pogovor z varuhinjo človekovih pravic, ki bo v sredo, 26.1.2011, poslovala v prostorih občine Celje. Prijave zbiramo do torka, 25. 1., do 12. ure na 080 15 30. (Pre)drag kruh naš vsakdanji Zaradi dražje pšenice bo dražji tudi kruh - Nepravično porazdeljena finančna pogača »Veste, da mi je zadnjič prijatelj omenil, da proti koncu meseca kupuje vse manj kruha, sploh pa ne kakšnih drugih pekovskih dobrot? Kaj je že res tako hudo, da ljudje še za kruh nimajo več?« je pred dnevi razburjeno spraševal starejši gospod na blagajni v eni od celjskih trgovin. Na vprašanje blagaj-ničarke niso odgovorile - ker če bi, bi morale »priznati«, da se bodo kruh in pekovski izdelki še podražili. Po nekaterih podatkih, ti prihajajo iz ljubljanskega Žita, je namreč cena pšenice v tem trenutku višja od cene pšenice na svetovnih trgih v januarju 2010 za kar 127 odstotkov. Cena pšenice na mednarodnih trgih ima pomemben vpliv na ceno kruha v Sloveniji, ker je slovenska živilska panoga zaradi nizke samooskrbe prisiljena kupovati surovine na mednarodnem trgu. S tem dvig cen na tujih borzah neposredno vpliva tudi na cene končnega proizvoda v Sloveniji. In tako lahko sledimo začaranemu krogu podražitev, s čimer se ubadajo tudi v celjski Pekarni Geršak. »Druge izbire kot podražitev preprosto nimamo. Že od lanskega septembra plačujemo nove, do 60 odstotkov višje cene moke,« je povedal Rafael Brance, ki je podražitev »celjskega« kru- ha napovedal s 1. februarjem ali marcem - zdaj namreč še čakajo na potrditev novih cenikov iz posameznih trgovin. Tudi iz Tuša, kjer so povedali, da nekateri drugi dobavitelji napovedujejo podražitve že za 1. februar. Višina podražitve v trgovini je odvisna od dobavitelja, pravijo v Tušu. Kot ocenjuje Brance, naj bi kruh in druge izdelke podražili od 8 do 12 odstotkov, pri čemer podobne podražitve napovedujejo tudi drugi peki. Po statističnih podatkih je prebivalec Slovenije pred desetletjem na leto pojedel 70 kilogramov kruha, zdaj ga poje le še 60 kilogramov, ob tem, da ga kar precej ostane tudi na trgovskih policah. Torej se dogaja, da peki po eni strani povečujejo ponudbo različnih vrst kruha, po drugi pa imajo tudi večje stroške s kruhom, ki ga ne morejo prodati. Pa vendarle je Brance že opozoril, da se kupci čedalje pogosteje odločajo za »manjše teže« in raje dnevno kupujejo svež kruh. Razlogi za podražitev kruha so sicer tudi drugi, na primer nenehna rast cen maščobe, sladkorja, embalaže, energen-tov in stroškov dela, nekateri pa tudi zatrjujejo, da kruha že dlje časa niso podražili. Tudi zato je mogoče slišati, da so trenutne maloprodajne cene kruha v Sloveniji cenejše od cen kruha v EU. Kmetom premalo? Seveda se v zgodbi o (pre) dragem kruhu pojavlja več opozoril. Eno se nanaša na odvisnost Slovenije od mednarodnega trga. V želji po večjem odkupu domače pšenice so slovenski pridelovalci žit in predstavniki mlinsko-prede-lovalne industrije konec lanskega leta podpisali dogovor o boljšem delovanju slovenske žitne verige in s tem naredili prvi korak pri reševanju problematike samooskrbe z žiti in odkupom slovenskih žit. Pri oskrbi se namreč hitro ustavimo pri drugi zgodbi - slovenski kmetje namreč nenehno opozarjajo, da niso zadovoljni z odkupom pšenice, saj so jo, glede na razred kakovosti, lani prodali po ceni od 105 do 130 evrov za tono. Po izračunih Kmetijskega inštituta Slovenije bi morala biti cena za pokritje proizvodnje pri pridelku 5.300 kilogramov zrnja na hektar 158 evrov na tono. Torej je rešitev dokaj preprosta: če država želi čim višjo samooskrbo s pšenico, naj kmetom zagotovi pokritje stroškov pridelave. »Povprečna cena pšenice v povprečni ceni kruha predstavlja od pet do šest odstotkov. Menimo, da bi morala V zvezi z dijaškim domom spet prijava ■ v I ■ ■ ■ inšpekciji Kot smo pisali, naj bi celjski dijaški dom po dolgotrajnih zapletih do konca meseca dobil novo ravnateljico. Mileno Čanžek mora sicer svet zavoda na naslednji seji še potrditi, ministrstvo za šolstvo pa ji ni dalo pozitivnega mnenja. V postopku imenovanja ravnatelja dijaškega doma sicer mnenje ministrstva za šolstvo ni obvezujoče, to pomeni, da lahko svet zavoda imenuje ravnatelja tudi brez soglasja. Imenovanje naj bi svet zavoda opravil še do konca januarja. Ministrstvo pa je, kot že večkrat v zadnjega pol leta, spet prejelo prijavo, s katero se bo ukvarjala šolska inšpekcija. Spomnimo, da je izredni nadzor s pregledom sestave in delovanja sveta zavoda inšpekcija vršila v začetku septembra. Takrat, navajajo v dopisu, so ugotavljali pomanjkljivosti v postopku volitev dveh predstavnikov zaposlenih, niso pa mogli preveriti postopka volitev dveh predstavnikov dijakov, saj je takrat že razrešena ravnateljica dokumentacijo hranila v zaklenjenih omarah, kot pa je znano, je bila ves čas v bolniškem staležu. Inšpektorat je kasneje svetu zavoda posredoval predlog, da zaradi postopkovnih kršitev razveljavi sklep o razrešitvi ravnateljice Nataše Kajba Gorjup. Svet zavoda takrat predloga ni upošteval, nekateri postopki glede razrešitve pa naj bi bili še v reševanju inšpektorata za delo. Kot smo prav tako že poročali, Kajba Gorjupova tudi toži dijaški dom, obravnava pa je na celjskem delovnem sodišču razpisana za jutri. Izredni nadzor je šolska inšpekcija v celjskem dijaškem domu opravila spet konec septembra zaradi imenovanja vršilke dolžnosti. To funkcijo je takrat opravljala Čanžkova, po ugotovitvi neskladja z zakonodajo jo je na mestu vršilke nadomestila Marija Kričej. Čanžkova je trenutno spet predsednica sveta zavoda. Zadnjo prijavo v zvezi z dijaškim domom pa je šolski inšpektorat prejel 11. januarja. Tudi tokrat naj bi šlo za domnevne nepravilnosti v sestavi sveta biti ta povprečna vrednost višja,« so lani, ob odkupu slovenske pšenice, opozarjali v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije in dodajali, da slovenska pšenica že ni razlog, ki bi opravičeval dvig cene kruha. Da nekaj ne »štima«, ugotavljajo tudi na ministrstvu za kmetijstvo. Minister je namreč imenoval posebno delovno telo, katerega član je tudi sindikalist Srečko Čater, ki naj bi pripravilo rešitve za ureditev odnosov v slovenski žitni verigi. Sestali so se včeraj popoldne. Trgovcem preveč? »Gre za to, da je nujno treba urediti odnose, predvsem poskrbeti za drugačno delitev novonastale vrednosti,« je povedal Čater in še enkrat opozoril, da si samo pri kruhu v trgovinah odrežejo več kot polovico hlebca. Bolj natančno: trgovcem pripada 54 odstotkov ali še več, »kar zagotovo ni skladno z vloženim kapitalom in delom. V pogodbah je namreč veliko dodatkov, ob tem pa so plačilni rok s 30, kot je bilo pred leti, podaljšali na 150 dni,« je omenil Čater, ki vidi rešitev problema v tem, da bi trgovci pristali na manj ši delež. »V trgovinah bodo seveda manj zaslužili, cene pa bodo bolj znosne,« je omenil Čater. Tudi Brance je potrdil, da si trgovci odrežejo največji kos in da bi bila drugačna razmerja bolj pravična. »V tem kriznem času bi moral vsak malo stisniti zobe, in če bi trgovci nekoliko popustili, bi bili na boljšem tudi kupci.« Tudi Brance se strinja, da bi morala stanje urediti vlada, za kar je Čater spet napovedal možnost imenovanja varuha pravic dobaviteljev. Da ne bo pomote, tako Ča-ter, si trgovci tudi v primeru mesa odrežejo še večji zrezek, pri mleku pa natočijo večji kozarec. Tudi zato je večkrat mogoče slišati pozive, naj vlada na trgih s kmetijskimi pridelki naredi red, in sicer ne le pri pšenici, ampak tudi v prireji mesa in mleka, pridelavi hmelja, v sadjarstvu in vinogradništvu. Da kmetje v zadnjih letih ne pokrivajo stroškov pridelave in prireje, potrjuje tudi Andrej Presečnik, direktor Zgornjesavinjske kmetijske zadruge. »S ceno pšenice je povezano vse dogajanje, saj se njenim cenam prilagajajo tudi cene ostalih žitaric. Včasih prihaja do izrazito nenormalnih gibanj, ki so odvisna tudi od dogajanja na svetovnem trgu. Trend rasti žitaric zaznavamo iz meseca v mesec, kar seveda slabša ekonomiko pri kmetih. Tovrstni skoki v resnici niso dobri za nikogar.« URŠKA SELIŠNIK Foto: TimE Po nekaterih podatkih bo povprečen Slovenec zaradi podražitev odštel dobrih 10 evrov letno več za kruh. V državi je približno 400 pekarn, ki na leto spečejo okrog 135 ton kruha in pekovskega peciva. Več kot polovico ga zamesijo v velikih industrijskih pekarnah. Proti podražitvi parkiranja tudi MČ Center zavoda. Inšpekcija bo seveda tudi tokrat šla po sledi prijave, ali pa bo to kakorkoli vplivalo na imenovanje novega ravnatelja, pa lahko po večmesečnih kolobocijah le ugibamo. Očitno si nekdo zelo skrbno daje opravka s prijavami na inšpektorat. POLONA MASTNAK Nad drastičnim dvigom cen letnega parkiranja za stanovalce celjskega mestnega jedra se ne jezijo le stanovalci Gosposke ulice 3, o čemer smo pisali v petkovi številki Novega tednika, ampak je ta ukrep razburil tudi Mestno četrt Center (MČ). Tudi predstavnikom MČ se namreč zdi podražitev cen letnih dovolilnic celo do 560 odstotkov nerazumna. Zdi se jim tudi nepošteno, da občina mestne četrti o predlagani podražitvi ni predhodno obvestila oziroma pridobila njihovega mnenja, kar je po besedah predsednika sveta MČ Center Andreja Dušana Pavlina v nasprotju s statutom Mestne občine Celje. OSNOVNE SOLE MESTNE OBČINE CELJE vabimo k vpisu v 1. razred za šolsko leto 2011/2012 vpis bo potekal v naslednjih dneh: -SREDA, 2. FEBRUAR 2011, Od 9. 00 dO 15.00, -ČETRTEK, 3. FEBRUAR 2011, Od 10.00 dO 18.00 in -PETEK, 4. FEBRUAR 2011, Od 9.00 dO 15.00. • Vpis je obvezen za otroke, rojene leta 2005. • Starši vpišejo otroka v tisto šolo, ki je določena s šolskim okolišem, v katerem prebivajo. I. osnovna šola Celje, II. osnovna šola Celje, lil. osnovna šola Celje, IV. osnovna šola Celje, Osnovna šola Frana Kranjca, Osnovna šola Hudinja, Osnovna šola Frana Roša, Osnovna šola Lava, Osnovna šola Ljubečna »Tako na pripravo spremembe cen tudi nismo imeli nobene možnosti vpliva,« opozarja Pavlin. So pa v MČ Center ukrepali takoj po uveljavitvi novih cen parkiranja. Na mestno občino so poslali dopis, s katerim apelirajo na župana in pristojne službe, da razveljavijo decembra sprejeti sklep in ceno letnih dovolilnic ohranijo na lanskoletni ravni, ko je stala vsega 25 evrov. Podobno zahtevo so v minulem tednu na občino naslovili tudi stanovalci Gosposke ulice 3. Pri čemer je Andreja Dušana Pavlina nekoliko zmotilo, ker se stanovalci glede tega niso najprej obrnili na MČ, da bi se skupaj posvetovali in nato ukrepali. V MČ Center tudi pričakujejo, da bodo strokovne službe občine v bodoče bolje sodelovale z mestno četrtjo in jo tudi vključevale v postopke sprememb v mestu. Ne želijo namreč poslušati očitkov stanovalcev, da MČ ni ukrepala ali da ni storila dovolj, da bi preprečila spremembe, ki so v škodo stanovalcev. Odgovor občine na dopis v MČ še pričakujejo. BA GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK Samo teden za šolsko smučanje Letošnje zimske počitnice, ki med odraslimi burijo duhove, učenci in dijaki pa jih nestrpno pričakujejo, bodo med 21. in 25. februarjem, saj so učitelji in starši uspeli doseči, da so na ministrstvu združili termin za celo Slovenijo. Tako letos ne bo enega termina za učence v Ljubljani in Mariboru in drugega za ostale predele Slovenije. Vendar se lahko zgodi, da bo že prihodnje leto drugače. Na ministrstvu za šolstvo so namreč imenovali delovno skupino, ki bo ocenila učinke enotnega termina zimskih počitnic na turizem. Zaradi tega najbolj protestirajo žičničarji, tudi na Rogli in Golteh, saj so prepričani, da bo letošnji izkupiček med zimskimi počitnicami slabši, na smučiščih pa bo gneča večja. »Seveda bomo tudi pri nas utrpeli kar nekaj škode, predvidevamo, da bomo zaradi tedna manj počitnic zabeležili približno 250 tisoč evrov manj prihodkov,« je omenila Tina Tinta Kovačič iz Uniturja. »Počitniške kapacitete pač niso neomejene, verjetno pa se bo poznalo tudi pri dnevnem obisku, saj se bodo smučarji bali velike gneče. Zato upamo, da bodo odgovorni za določanje terminov v prihodnjem letu le razmislili in vrnili dva termina za počitnice.« Žičničar-ji še opozarjajo, da bo veliko počitnikarjev začelo dopuste v času počitnic v tujini, skupno škodo pa ocenjujejo kar na 15 milijonov evrov. Seveda je bilo slišati tudi, da v drugih državah vlade pomagajo gospodarstvu in s tem turizmu na način, da so razporedile termine počitnic tudi čez cel mesec, v Sloveniji pa zadeve gredo ravno v obratno smer. Zaradi teh precej glasnih opozoril so se člani delovne skupine dogovorili, da zberejo podatke o prihodkih v turizmu ter številu nočitev v času zimskih počitnic. Te po- datke so jim turistični delavci že posredovali, pri petkovem pregledu podatkov pa so člani ugotovili, da so nepopolni. Podatki, ki jih je delovna skupina pridobila, se namreč večinoma nanašajo na obdobje zadnjih petih let, starejši podatki pa niso povsod na voljo. Na ministrstvu si sicer želijo pridobiti tudi starejše podatke, saj se je termin zimskih počitnic v zadnjih 20 letih nekajkrat spremenil. Ker bi v delovni skupini radi ugotovili, kako so takratne spremembe vplivale na dogajanja v turizmu, so se na sestanku dogovorili, da imajo turistični delavci do 15. februarja čas, da te podatke dopolnijo. US, foto: GrupA Kljub pomladanskim temperaturam tako na Gol-teh kot na Rogli seveda ne manjka smučarjev, sploh ob koncih tedna. Seveda so smučišča umetno zasnežena, povsod pa upajo, da bo konec tedna le padlo tudi nekaj naravnega snega, ki bo dal občutek prave zime. NA KRATKO Smučišča zaradi visokih temperatur stavijo na umetno zasneževa-nje. Bo Vemont preživel? Edino Vegradovo podjetje, ki še lahko upa, da bo preživelo, je velenjski Vemont, ki zbira ponudbe za dokapi-talizacijo. Vemont je bil hčerinska družba Vegrada, zdaj pa ga 100-odstotno obvladuje podjetje Vegrad Naložbe, za katerim naj bi stala nekdanja direktorica Hilda Tovšak. Od začetka leta ga vodi novi direktor Uroš Uršnik. »Upamo, da bo sedanja vodilna ekipa z drugačnim upravljanjem in s spremembo lastniških deležev rešila zdravo jedro,« je omenil sindikalist Srečko Čater. V Vemontu, ki je sicer v izredno težkem položaju, je zaposlenih 170 delavcev, ki jim dolgujejo kar nekaj plač. Vseeno Čater ocenjuje, da Vemont ni v brezizhodni situaciji - »vendarle je vse brez veze, če je zadaj nekdanja direktorica. Ne rečem, mogoče ni kriva, vendar je treba zadeve razčistiti.« Tudi Čater govori o nujni spremembi lastniške strukture, kot možne bodoče lastnike pa omenja podjetja, ki prodajajo izdelke za gradnjo, seveda pa brez pomoči države ne bo šlo. »V Velenju je 500 ljudi, ki znajo, zmorejo in hočejo delati v gradbeništvu,« poudarja Čater in opozarja, da bi morali slediti navodilom ministrstva za gospodarstvo, ki je sicer že novembra lani od bivšega vodstva Vemonta zahtevalo rezultate poslovanja in program finančnega prestrukturiranja podjetja. US IZJAVA TEDNA »Tisti, ki v Velenju peče kebab, še vedno ve več o Hildi Tovšak kot vse naše tožilstvo skupaj.« Sindikalist Srečko Čater Zavržena ovadba zoper Podlesnika »Novica za tiste, ki ste spremljali moje muke v zvezi z Muro. Državna tožilka je zavrgla ovadbo zoper mene je zapisal Zdenko Podlesnik, direktor Celjske borzno-po-sredniške hiše. Gre za dogajanje v zvezi z Muro, kjer je bil Podlesnik nekaj časa prokurist, ovaden pa je bil zaradi suma zlorabe položaja in pravic. Očitali so mu, da naj bi Muro oškodoval za kar 4,1 milijona evrov. Kot je bilo zapisano v ovadbi, naj bi v Muri, namesto da bi na podlagi sklepa nadzornega sveta dokapitalizirali hčerinsko podjetje v Nemčiji Trendline s terjatvami v višini dobrih štirih milijonov evrov, pod vodstvom Podlesnika te terjatve kar odpisali. Zdaj je državna tožilka ovadbo, ki jo je podal odvetnik Franci Matoz, zavrgla, kar je včeraj potrdil tudi Podlesnik. Mešanje lastniških »štren« Mariborski finančni družbi Zvon Ena in Zvon Dva Holding sta razglasili plačilno nesposobnost. Družbi, sploh Zvon Ena, imata večje deleže tudi v številnih podjetjih na širšem celjskem območju. Tako je družba Zvon Ena praktično popoln lastnik Steklarne Rogaška, ki so jo lastniki lani kar nekajkrat dokapi-talizirali in ji s tem omogočili preživetje, zdaj pa iz steklarne poročajo o bistveno boljšem poslovanju. Zvon Ena najdemo tudi med pomembnimi lastniki Term Olimia in Term Dobrna, v njihovih rokah pa je približno četrtinski delež v Cinkarni Celje. Zvon Dva Holding je med pomembnejšimi lastniki dveh celjskih družb, Cetisa in Etola. Kako bo razglasitev plačilne nesposobnosti obeh mariborskih družb, ki sta lastniško povezani z gospodarsko upravo mariborske Podražitve surovin Finančni trgi so v preteklem tednu postregli z veliko volatilnostjo in omogočili aktivnejšo trgovanje kratkoročnim vlagateljem. V začetku tedna je za padec poskrbel podatek o ameriški brezposelnosti. Ta se je decembra lani znižala na 9,4 odstotka, kar je najnižja stopnja brezposelnosti po maju 2009. Tisto, kar je negativno presenetilo analitike in posledično tudi vlagatelje, so novo ustvarjena delovna mesta. Decembra je bilo na novo ustvarjenih 103 tisoč delovnih mest, kar je bistveno manj od pričakovanj. V celem letu 2010 je bilo v ZDA na novo ustvarjenih 1,1 milijona delovnih mest oz. približno 94 tisoč na mesec. V Evropi največ skrbi povzroča Portugalska. Mnogi so prepričani, da je prav ta država tista, ki bo šla po poti Grčije in Irske. Obrestna mera portugalskih 10-letnih obveznic je presegla 7 odstotkov. Ta višina je že blizu tistim, ki sta jih morali pred prejemom mednarodne finančne pomoči ob izdaji obveznic ponuditi Grčija in Irska. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 10.1. IM 14^1.2011 nadškofije, vplivala na dogajanje v gospodarstvu, bo podrobneje znano v prihodnjih dneh oziroma po končanih postopkih. Zagotovo pa bo precej premešala »štrene« tudi v lastniški strukturi omenjenih podjetij s Celjskega. Stečaju Biva hiš še ni videti konca Stečajni upravitelj podjetja Biva hiše z Gomilskega Leon Benigar Tošič je podal novo kazensko ovadbo zoper bivšega direktorja Petra Goloba zaradi suma storitve kaznivega dejanja poneverbe listin in oškodovanja upnikov. Sodišče v Celju je sicer že odločilo o več kot polovici od 66 vloženih tožb, s katerimi je stečajni upravitelj spodbijal pravna dejanja, in sicer je ugodilo tožbenim zahtevkom. Pred kratkim je sodišče tudi odločilo, da bodo nepremičnine, predvsem poslovne prostore in zemljišča Biva hiš, prodali z zavezujočim zbiranjem ponudb. Kot navaja stečajni upravitelj, bo glede prodaje ostalih osnovnih sredstev Biva hiš treba počakati do konca postopka, ki teče na sodišču v zvezi z izpodbijanjem pogodbe, s katero so se ta sredstva prodali družbi Lesne Gradnje. Prav tako se bodo morali končati tudi ostali pravdni postopki zaradi drugih vloženih tožb. Zato Benigar Tošič še ne napoveduje konca stečajnega postopka. US Oznaka| Ime lEnotni tečaji I Promet v tEURl % spr. CICG Cinkarna Celje 68,01 1,80 4,63 CETG Cetis 23,00 0,00 -8,00 GRVG Gorenje 13,00 496,60 -1,70 PILR Pivovarna L.aško 14,15 26,30 -2,48 JTKG Juteks 31,50 8,70 4,97 ETGG Etol 97,00 1,90 0,00 Začela se je tudi sezona objav četrtletnih rezultatov podjetij. V torek po zaprtju ameriških borz je prvi tradicionalno razkril rezultate poslovanja aluminijski gigant Alcoa. Četrtletni dobiček v višini 258 milijonov dolarjev je najvišji v zadnjih devetih četrtletjih, predvsem po zaslugi visokih cen aluminija, ki dosega predrecesijske ravni. Prodaja se je povečala le za 4 odstotke, kar je mnogo manj od pričakovanj. Poslovne rezultate za četrto četrtletje bosta razkrila tehnološki gigant Intel in banka JP Morgan Chase, osupljivo rekordno prodajo so objavila avtomobilska podjetja. Bavarski proizvajalec luksuznih avtomobilov BMW je prodajo lani povečal za 13,6 odstotka. Tudi Renault in Volkswagen sta objavila rekordno prodajo s 14- in 13,5-odstotno rastjo prodaje glede na leto 2009. INDEKSI MED 10.1. IN 14^1.2011 Indeks Zadnji tečaj SBITOP 844,40 1,13 Rast največjih svetovnih indeksov je bila pozitivna. DAX je teden končal 1,4 odstotka višje in je v petek dosegel 7.035 indeksnih točk. Francoski CAC40 je končal 2,8 odstotka višje, angleški FTSE100 je pridobil 0,3 odstotka vrednosti. Ameriška indeksa SP500 in Dow Jones sta v petek trgovanje zaključila 1,1 in 0,5 odstotka višje glede na teden prej. Indeks NASDAQ se je podražil za 1,4 odstotka ter v petek dosegel 2.300 indeksnih točk. Evro se je po padcu na štirimesečno dno malo okrepil in je v sredo v razmerju do dolarja znašal 1,3040. Popravek velja pripisati uspešni prodaji portugalskih obveznic. Teden je bil tudi v znamenju podražitve surovin. Cena nafte je dosegla najvišjo vrednost od avgusta 2008 in v sredo pristala pri 92,10 dolarja za sod. Trgi so ta hip na zelo občutljivih ravneh, kajti pričakovanja vlagateljev o dobrih rezultatih za četrti kvartal, so visoka. Manjša korekcija v naslednjih dneh ne bi bila presenečenje. Dodaten pritisk na trge pa bo imelo razpletanje evropske dolžniške krize, ki svoje prave razsežnosti še ni v celoti pokazala. ROMAN GOMBOC, borzni posrednik ILIRIKA d.d. Slovenska 54, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Za vse, ki jim iskreno želimo srečo v novem letu 2011 darila iz GALERIJE OSKAR KOGOJ NATURE DESIGN V CELJU www.darila-kogoj.com Maja Brglez Vivod, predsednica celjskega društva Sožitje, je neverjetno topla in energična ženska. Sama je mama 24-letne Ize in 21-letnega Vida, fanta z Downovim sindromom. »O naših otrocih ne smemo misliti o revčkih« kot Predsednica celjskega društva Sožitje Maja Brglez Vivod - Veliko stvari je dobro urejenih, marsikje pa smo še daleč zadaj Živimo pač nekoliko prilagojeno, poskušamo se čimbolj vključevati v vse običajne aktivnosti in obveznosti. Je pa res, da so nekatere sicer »Ni se lahko sprijazniti, da se je zgodilo tebi. Od začetka je vse preveč jeze, zanikanja, obupa. Ko se ti rodi prizadet otrok, tok dogodkov ubere drugačno, nepredvideno pot. Pričakuješ eno, a dobiš nekaj povsem drugega,« občutja mnogih staršev povzame Maja Brglez Vivod, predsednica celjskega društva Sožitje. Tudi njej se je pred 21 leti rodil Vid, deček z Downovim sindromom. »Težko te razume kdorkoli, ki ni v tvojih čevljih. In tudi luč težko prižge kdo, ki nima podobne izkušnje.« Sama je relativno kmalu poiskala pomoč. »Ko je bil Vid star tri leta, smo se vključili v takrat zelo aktivno šentjursko društvo, potem pa počasi sprejeli pobudo, da bi znova obudili tudi celjsko, ki združuje še Dobrno, Vojnik in Štore.« Danes slednje vključuje 215 članov, od tega 91 oseb z motnjami v duševnem razvoju. »Ostalo so svojci, starši in sorojenci ter številni prostovoljci.« S svojimi aktivnostmi je Sožitje tisti del civilne družbe, ki lahko ogromno prispeva h kvaliteti življenja posameznika in njegove družine. Seveda ko človek enkrat svoj položaj sprejme in se odloči, da bo iz njega potegnil najboljše, kar je mogoče. »Tako so naši člani tisti, ki imajo take ali drugačne težave v razvoju, stari med sedem in 60 let. Zelo bi si želeli doseči tudi družine z mlajšimi otroki. Iz izkušenj vem, da je začetek najtežji. Tako psihično kot čisto praktično. Na socialnem področju je ogromno različnih možnosti in pravic. A če te nanje nihče ne opozori, če ti nihče vsaj malo ne pomaga, je veliko težje.« V tem stilu bo šlo težko na bolje Brglez Vivodova opozarja, da je marsikaj že zdaj dobro urejeno, vendar trendi, ki jih nakazuje predlog novega zakona, ne gredo v pravo smer. »Že majhna odstopanja v pravnih podlagah lahko, če ne za osebo samo, pa za družinske člane pomenijo veliko sprememb na slabše. Družine v takem položaju pa potrebujejo čim več zunanje podpore.« Običajno so ljudje s težavami v razvoju vključeni v kakšno obliko dnevnega varstva in živijo doma ali pa so v zavodih, kakršna sta Golovec in Dobrna. Sogovornica opozarja, da je tu še veliko odprtih vprašanj. »Človek, razvojno prikrajšan še toliko bolj, potrebuje družino. Zavodi in bivalne enote so dober odgovor, če bivanje v lastni družini ni možno, če so starši že ostareli in podobno. Vendar bi s primerno podporno mrežo lahko veliko več posameznikov ostajalo v domačem okolju lastne družine.« Kot pravi, bi že osveščenost družbe prinesla precejšnjo spremembo. »Treba se je pač navaditi na drugačnost. Ni pa to niti slučajno pomilovanja vredno. povsem samoumevne stvari za nas in naše otroke bistveno bolj zapletene in nekaj zunanjega razumevanja vedno prav pride. Zame na primer že samo odhod v službo pomeni poseben projekt. Včasih gre vse gladko, če je Vid prave volje, spet drugič nama to vzame tudi uro in več. A to je pač del življenja, na katerega sčasoma niti nisi več posebej pozoren.« Priznanje desetinam naj prostovoljcev V društvu Sožitje imajo izredno pester letni program, V Društvu Sožitje Celje, kot v vseh društvih Sožitje v Sloveniji, zbirajo podpise članov društev in vseh, ki se strinjajo z njihovimi zahtevami, da se ob sprejemanju nove zakonodaje, ki bo urejala tudi področje uveljavljanja pravic oseb z motnjami v duševnem razvoju, upošteva njihove možnosti po vključevanju v izobraževanje in delo ter uveljavljanje pravic kot enakopravnih članov družbe. Podpise bodo v celjskem društvu zbirali do konca januarja. Vsi, ki bi se želeli pridružiti zahtevam, da se glas društva upošteva pri sprejemanju nove zakonodaje, lahko svoj podpis v znak podpore oddajo v pisarni društva na Kosovelovi 16, ki je odprta vsak dan med 9. in 13. uro, ali na posvetu, ki ga bo društvo pripravilo v dvorani Mestnega kina Metropol v petek, 28. januarja, ob 16. uri. ki ga združujejo v različne sklope; od izobraževanja za svojce do vseživljenjskega učenja za osebe z motnjami v razvoju, športnih aktivnostih in fitnesa, plavanja, plesa in podobno. Svojce obveščajo, organizirajo druženja in skrbijo za medsebojno podporo. Od prvega januarja letos je v njihovi društveni pisarni v Kosovelovi ulici v Celju vsako dopoldne dosegljiva tudi Maja. »Prej smo prostore uporabljali samo občasno, smo pa ob nekaj priložnostih že imeli možnost videti, kakšno prednost pomeni, če je nekdo ves čas tu. Upamo, da bo smelo zastavljen projekt zaživel tudi dolgoročno.« Vsako leto organizirajo različne tabore in letovanja. Vse z veliko mero pomoči prostovoljcev. »Med njimi so običajno študenti socialnih študijev ali mlajši upokojenci s primernim znanjem.« Hkrati opozarja, da je mreža prostovoljcev nekaj, kar morajo letno vzdrževati in obnavljati, zato je vsakdo dobrodošel. »Programi in možnosti so tako široki, da bi se za vsakogar, ki bi resno želel nameniti nekaj svojega časa, kaj našlo. Včasih je dovolj že urica druženja, da osebo pospremiš nekam, kamor sama ne bi mogla, pa četudi samo v kino.« Med nagrajenimi prostovoljci Mestne občine Celje je bila tudi Maja Brglez Vivod. »Seveda sem bila vesela priznanja. V resnici sem leta in leta namenjala društvu nemalo svojega časa. A se mi zdi, da je priznanje prav toliko, če ne več, pomenilo tudi vsem našim članom. Nisem ga dobila samo jaz, dobili so ga vsi naši prostovoljci.« Maja ima za sabo gotovo nemalo trpkih izkušenj, vendar deluje vse prej kot zagrenjeno. »Včasih me kdo vpraša, kako bi se odločila, če bi pred več kot dvema desetletjema imela možnost izbire. In ko se ozrem nazaj, ni dvoma. Vid je taka lučka, tak sonček, da se zgrozim ob misli, da bi mu vzela pravico do bivanja. Tudi zanj ni lahko. Prepričana pa sem, da je našo družino obogatil na način, kot tega ne bi zmogel noben drug otrok. Toliko ljubezni in neposrednosti premorejo le redki odnosi v našem življenju.« In zato je mnogim prostovoljcem na taborih z njimi tako lepo. »Redko smo v družbi, ko ni pomembno veliko drugega, kot samo ti, samo tvoja osebnost. Ne šteje tvoj položaj ne lepa oblačila ne avto ne služba. Zgolj in samo človek, ki ga nekdo sprejema ali tudi ne.« Ima pa to tudi pasti. »Pri taki neposrednosti je včasih težko postaviti meje. Predvsem staršem. Zato je naša naloga tudi ta, da krepimo glas ljudi z motnjami v duševnem razvoju. Sami največkrat jasno povedo, kaj jim ustreza. Le prisluhniti jim je treba. Razmišljanje v stilu >naš revček< ne koristi ne njim ne staršem in tudi družbi ne,« pogovor zaključi Maja. SAŠKA T. OCVIRK Foto: TimE Med aktivnostmi članov celjskega društva Sožitje je veliko tudi športnih dejavnosti. Še posebej radi se enkrat mesečno odpravijo na bowling. IZ NAŠIH KRAJEV Barve glasbe za Mijine barve sveta Pomoč slepi deklici z zbiranjem zamaškov in dobrodelnim koncertom Mia je ime, ki se je usedlo v srca številnih ljudi po vsej Sloveniji. Mia je misel, ki marsikoga ustavi, da bi plastični zamašek kar tako vrgel v smetnjak. Kaj je en zamašek več ali manj, boste morda rekli. Da ni tako, vedo mnogi otroci v vrtcih, zaposleni v raznih podjetjih in posamezniki, ki zamaške zbirajo s ciljem, da bi deklici dali možnost, da bi tudi z vidom ponovno zaznavala svet okoli sebe. In veste, kaj? Zamašek je tudi vstopnica za sobotni odličen koncert v Radečah. Mia je živahna 6-Ietnica iz Zidanega Mosta, ki živi kar se da polno življenje ter brezskrbno otroštvo. A z omejitvami, saj svet okoli sebe zaznava predvsem s sluhom, z otipom _ Ni bilo vedno tako, saj je oslepela šele pred dvema letoma. Razlog še vedno ni znan, življenje pa teče dalje. Njena družina je ne želi preveč izpostavljati javnosti, saj želi deklici prihraniti mučna vprašanja in razkazovanja. Vseeno je njena zgodba s pozivom za sodeIovanje v dobrodeIni akciji zaokrožila po Sloveniji in je tudi dokaz, koliko solidarnosti ljudje še premorejo. Z zbiranjem zamaškov so že marsikomu pomagali izboljšati kvaliteto življenja in odziv tudi v Mijinem primeru kaže, da bo tako. V tujini namreč že nekaj časa razvijajo mikroči-pe, s katerimi slepim ljudem poskušajo pomagati na poti iz teme. V prihodnosti, ko bodo te možnosti dokončno raziskane oziroma ne bodo več v poskusni fazi, bodo Mii lahko omogočili zaznavati vsaj sve-tIobo. Seveda bo to precejšen zalogaj v finančnem smislu, zato so se Mijini najbližji že Iani odIočiIi za organizacijo velike humanitarne akcije. Akcija zbiranja zamaškov še do poletja! Akcija je nemudoma nalete-Ia na veIik odziv. Zamaške za Mio zbirajo v številnih podjetjih, odzvali so se v šolah in vrtcih. Na Celjskem je podjetje Simbio postaviIo več zabojni- kov, kjer zbirajo zamaške v humanitarne namene, med drugim tudi za Mio. Mijini svojci upajo, da se bo akcija, ki je nekje na sredini, nad njenim potekom pa so pozitivno presenečeni, lahko končala do začetka poletnih počitnic. In kmaIu zatem Mio čakajo novi izzivi. Septembra bo namreč sedIa v šoIske kIopi v svojem domačem kraju. Tam deklica trenutno obiskuje tudi vrtec. In čeprav se dekIica, ki ima veliko prijateljev, najraje pa svojega 15-mesečnega bratca, prav rada igra z barbika-mi ter Iego kockami, se že pridno uči tudi brati in pisati v Braillovi pisavi, da bo v prvi razred zakorakala že popolnoma opismenjena. Pedagogi iz Glasbene šole Laško-Radeče pa so nam zaupali še nekaj! In sicer, kot je povedaI Boris Razboršek, je Mia zelo nadarjena mlada glasbenica, ki se v njihovi šoli že uči violino in kIavir! Zato so se s sodeIavci odločili, da zanjo priredijo koncert ter poskrbijo za še boljšo obveščenost o zbiranju zamaškov in skrajšajo njeno pot do operacije. V soboto se tako v radeški športni dvorani obeta velik koncert z gostjo Nušo Derenda ter nastopi pevcev, plesalcev in glasbenikov šoIe. Program bo povezovaIa Neva Marn, vstopnina pa bo simbolična - zamašek za Mio. POLONA MASTNAK S kamerami nad imetnike smeti? Ekološki otoki so za nekatere postali zbirni centri - Konji-čani bodo nasploh na široko odprli denarnice V Slovenskih Konjicah plačuje štiričlanska družina za celotno storitev ravnanja z odpadki trenutno približno šest evrov mesečno, kar je bistveno manj kot v najdražjih slovenskih občinah, kjer je cena od 15 do več kot 20 evrov. Tudi Konji-čanom se obetajo bistveno višje položnice, govori se o 120-odstotni podražitvi. Cene komunaInih storitev na področju ravnanja z odpadki niso bile spremenjene že desetIetje. Na tem področju se pojavljajo vedno novi standardi ter nove zahteve zakonodaje, Konjičane prav tako že od leta 2004, odkar uporabljajo center za ravnanje z odpadki, bremeni amortizacija novih osnovnih sredstev. »Kakršnakoli sprememba bistveno spremeni tudi samo ceno,« poudarja direktorica javnega Komunalnega podjetja Slovenske Konjice Špela Hlačar, ki omenja, da so apriIa Iani napisali predlog novega tarifnega sistema. Ta pomeni več kot stoodstotno povišanje cene ravnanja z odpadki, saj bi nove cene za štiričlansko družino, z ločenim zbiranjem bioloških odpadkov, znašaIe do 15 evrov na mesec. Lani oktobra so oddali dopolnitev vloge, da bi smeti lahko puščali doma najpozneje do 30. julija letos, vendar od lanskega poletja nimajo več za odlaganje nobene pisne odobritve, čeprav odlagajo v skladu s predpisi. Po sedanjem sistemu stane Konjičane ravnanje z odpadki - vključno z zbiranjem, s prevozom in z odlaganjem - le približno 45 evrov na tono. »Če imamo urejeno tako, kot od nas zahteva Evropska unija, pomeni to vsaj sto evrov na tono,« pravi o odpadkih, ki jih je treba pred odIaganjem obdeIati, župan SIovenskih Konjic Miran Gorinšek. »Rešitev je, da jih čim več izločimo pri samem zbiranju, saj bo potem tistega, kar je treba obdelati, bistveno manj. Z ekoIoškimi otoki, kamor naj bi Iočeno odIagaIi steklo, embalažo, pločevinke, pIastenke in papir, pa v Konjicah nimajo ravno sreče. Posamezniki, ki jih ni ravno malo, jih očitno zamenjujejo z zbirnim centrom, kjer je mogoče odlagati čisto vse. »Zadnje stanje v SIovenskih Konjicah je neznosno,« ugotavlja direktorica komunale Špela Hlačar, saj se tam kljub osveščanju pojavljajo »Zadnje stanje v Slovenskih Konjicah je neznosno,« ugotavlja direktorica komunale Šp Hlačar. Spela »Od 45 do vsaj sto evrov na tono smeti,« preračunava zahteve Evropske unije konjiški župan Miran Gorinšek. odsIužena Iežišča, teIevi-zorji in druga eIektronska oprema. »PoskušaIi bomo z namestitvijo kamer ter obvestilom, da odlaganje odpadkov snemamo. Odpadke prav tako že preiščemo, če je med njimi kakršnikoli naslov. Imetnike takšnih odpadkov je mogoče poiskati s pomočjo komunalne inšpekcije ter proti njim ukrepati,« dodaja Hlačarjeva. V Slovenskih Konjicah je okoli dvesto ekoIoških otokov. BRANE JERANKO Vse kaže, da bodo konjiške smeti po novem prevažali v celjski regijski center. Po prvotnem načrtu naj bi jih vozili na Pragersko, kjer se je zapletlo z gradbenim dovoljenjem, občina pa že pripravlja razpis za izbiro koncesionarja. >1 Akcija zbiranja zamaškov se je začela lani maja in še vedno traja. Zbirajo se zamaški plastenk, sadnih sokov, mineralne vode, mleka, olja, tekočih pralnih praškov in mehčalcev; ti morajo biti predhodno očiščeni. V to kategorijo sodijo tudi večji pokrovi, na primer od posod s kislim zeljem ali pokrovi od večjih pakiranj, ki jih uporabljajo v restavracijah. Prepovedani so le pokrovčki od embalaže s kislo smetano, skuto ^ Vse informacije o načinih oddaje in kontakti so objavljeni na spletni strani www.zamaski-mia. si, akcijo pa je mogoče spremljati tudi na socialnem med-mrežju Facebook - Humanitarna akcija zbiranje zamaškov za Mio. Denarnih sredstev za Mio zaenkrat ne zbirajo. V terome v januarju popusti od -20% do -70% na vse artikle! V centru mesta vas razvajamo z najboljšim spodnjim perilom in nočnimi oblačili iz Nemčije, Francije in Italije. NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV Prepolna dvorana na pogovoru o Alminem življenju in delu priča o izjemnem zanimanju tako strokovne kot laične javnosti za življenje in delo izjemne Celjanke. Resnice in »resnice« o Almi Nova knjiga o Almi M. Karlin in zlasti okrogla miza o konstruktih, ki so jih spletli okoli nje, postavlja Almo v novo luč Potem ko je pred tednom dni Pokrajinski muzej Celje predstavil knjigo Barbare Trnovec z naslovom Kolumbova hči: Življenje in delo Alme M. Karlin, so v petek pripravili še polemični pogovor o tej knjigi. Kolikšno je v Celju in v vsej Sloveniji zanimanje za Almo Karlin, dokazuje nabito polna stranska dvorana Narodnega doma, kjer so udeleženci z zanimanjem spremljali pogovor o vseh vidikih Al-minega življenja. Pogovor je zlasti podiral nekatere teze in konstrukte, ki so se spletli okoli življenja in dela te celjske svetovne popotnice, pisateljice, po-liglotke in teozofinje. Sodelujoči strokovnjaki, proučevalci Alminega življenja in dela, prevajalci, ljubitelji in častilci Alme so se to pot, v pogovoru na dan, ko je pred 61-leti umrla, osredotočali zlasti na polemične trditve o Almi, ki so zaradi površnega dela raziskovalcev pred tem počasi postale resnica, četudi ne držijo. Voditelj pogovora in velik poznavalec dela Alme Karlin ter skrbnik njene spletne strani Marijan Puša-vec je že v uvodu povedal, da želijo na osnovi novih spoznanj in dokumentov, ki jih je v knjigi Kolumbova hči predstavila Barbara Trnovec, dokončno postaviti Almino življenje in delo na mesto, ki ji gre, hkrati pa opraviti z netočnimi dejstvi o njej. »Zlasti o tem, da je bila Alma Slovenka, da je bila nominirana za Nobelovo nagrado, da je bila prva ženska, ki je opravila pot okoli sveta in da je bila lezbijka,« je teme pogovora predstavil Pušavec. Alma M. Karlin je bila hči avstro-ogrskega oficirja in slovenske matere, a vzgojena v nemškem duhu in potemtakem Nemka, ki je tudi pisala v nemščini. Nikoli se ni čutila Slovenke in tudi slovenski jezik je, kljub temu, da je govorila veliko različnih jezikov, razmeroma slabo obvladala. Kot je povzela Božena Orožen, se je čustveno slovenstvu še najbolj približala med 2. svetovno vojno, a še to zgolj zaradi svojega protinacizma in teozofskih prepričanj. Je pa nesporno dejstvo, da je bila Alma Karlin med pionirji slovenske ženske književnosti, še mnogo premalo znana v svojem, nemškem jezikovnem področju, zlasti s svojim medvojnim dnevnikom. Njena avtobiografija Sama, ki je izšla lani, pa je praznik za žensko literaturo v slovenski književnosti. Potovanja, Nobelova nagrada in spolna usmerjenost Drugo vprašanje zadeva časovno in lokacijsko rekonstrukcijo Almine 8-letne poti okoli sveta, pri čemer Barbara Trnovec dokazuje, da ni bila prva ženska na poti okoli sveta, je bila pa prva, ki si je pot plačala sama in si za njeno nadaljevanje služila zgolj z lastnim delom. Pomen tega potovanja se odraža tako v Alminem življenjskem prepričanju, zagovarjanju svobode, protinacizmu, literarnem delu in slednjič etnološko še premalo ovrednoteni zbirki predmetov, ki jih je prinesla s svojih potovanj. Naslov knjige Kolumbova hči po pojasnilu avtorice Barbare Trnovec odraža kozmopolitski duh Alme Karlin, opominja pa tudi na to, da je bil Krištof Kolumb njen vzornik. Nemalokrat se v svojih delih sklicuje nanj, ugiba, kaj bi Kolumb storil na njenem mestu, pove, da bi bil prodajalec kostanja, če ne bi premogel poguma, in prav v njem išče nov vir za lasten pogum. Sodelujoči v pogovoru niso mogli mimo pomena njene zbirke. Alma ima namreč mnogo zapuščin. Ob literarni tudi zbirko spominkov, razglednic in fotografij s svojih potovanj, zelo pomembno etnološko zbirko, še mnogo premalo pa so raziskani njena duhovna zapuščina, njena teozofska pripadnost in njena »potovanja med duhovi«. Zlasti etnološka zbirka potrebuje, postavljena v kontekst časa in Almine finančne (ne) zmožnosti, novo ovrednotenje. Tudi vprašanje, ali je bila res kdaj nominirana za Nobelovo nagrado, o čemer učijo celo v šolah, so hitro ovrgli. Nominacije, vsaj uradne, nikoli ni bilo. Obstaja pa veliko pričevanj o predlogih, da bi do nominacije prišlo in o lobiranjih Almine življenjske sopotnice Tee Schreiber-Gamelin, da bi Almo nominirala prva ženska Nobelova nagrajenka, švedska pisateljica Sel-ma Langerlof. To se nikoli ni zgodilo. Največ vprašanj, pa tudi zanimanja javnosti, pa je okoli vprašanja, ali je bila Alma Karlin lezbijka. Čeprav je velik del življenja preživela z življenjsko sopotnico Teo Scheiber-Game-lin, kakršnihkoli dokazov o njunem lezbijštvu ni. Obstaja pa veliko pričevanj, da se je Alma precej zaljubljala v moške, le lepi in pametni so morali biti. Po mnenju Svetlane Slapšak to niti ni pomembno. Zavedati se je treba, da je Alma Karlin pripadala teozofom, skupini intelektualcev, ki so iskali poti do enotne svetovne religije, ki so bili prvi proti-nacisti in katerih osnova je bila popolna svoboda ljudi - v duhovnem, pa tudi v smislu spolne pripadnosti. Heteroseksualnost zanje ni bila nič nenavadnega. A kako je z dejansko Almino spolno opredelitvijo, bržkone nikoli ne bo mogoče odkriti. Izbrisi odstavkov iz nekaterih pisem, manjkajoče tiskarske pole v njenih delih in še kaj napeljujejo na to, da je Alma pisala tudi o tem, a so, kdo ve, kateri, poskrbeli, da so rokopisi izginili. Bil je pač čas, ko se o teh stvareh javno še ni govorilo. »A vse to ni pomembno. Pomembna je jasno izpričana Almina pripadnost svobodi in znotraj te tudi svobodni ljubezni,« je še en mit o Karlinovi razblinila Slapšakova. Pogovor so zaključili z javnim pozivom, da Celje slednjič dobi Almin muzej in to v starem mestnem jedru, ter s pozivom k ustanovitvi sklada Alme Maksimiljane V pogovoru so kot strokovnjaki, častilci in proučevalci Alminega dela sodelovali antropologinja dr. Svetlana Slapšak, slavistka Božena Orožen, etnolog mag. Vlado Šlibar, germa-nistka dr. Neva Šlibar, avtorica Almine monografije Jerneja Jezernik ter etnologinja in kulturna antropologinja Barbara Trnovec. Karlin, ki bi bdel nad organiziranim prevajanjem njene literarne zapuščine. BRANKO STAMEJČIČ Foto: TimE ODGOVOR Odziv na članek avtorice Mateje Jazbec v Novem tedniku z dne 14. 1. 2011 z naslovom »Obliž na uničeno otroštvo« Citirani članek obširno povzema izpoved gospoda Stojana Ježa za pridobitev skrbništva za hčeri Asjo in Dašo, istočasno pa povzema nekatere segmente iz sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je mladoletni tožnici Asji Jež prisodilo odškodnino zaradi zatrjevane kršitve otrokovih pravic. Ni moj namen, niti pravica, da komentiram omenjeno sodbo, ki je še neprav-nomočna, kajti obe stranki postopka se imata možnost zoper tako sodbo pritožiti, tožnica je pritožbo že napovedala, saj to izhaja iz članka, zato bo zadnjo besedo o tem, ali je tožbeni zahtevek tožnice utemeljen, dokončno povedala stroka. Iz članka pa med drugim izhaja, da je sodnica Darja Pahor ravnala protipravno in ob tem še napredovala na položaj višje sodnice, s strani gospoda Stojana Ježa pa celo poziv, da se javijo še vsi tisti, katerim naj bi ista sodnica povzročila krivice in teh naj ne bi bilo malo. Moj odziv kot predsednice Višjega sodišča v Celju, kjer imenovana sodnica Darja Pahor sodniško službo opravlja od leta 2004, je predvsem v pojasnitvi sistema napredovanja sodnikov sodišč nižje stopnje na sodišča višje stopnje. Ta je izrecno predpisan v Zakon o sodiščih (ZS) in Zakonu o sodniški službi (ZSS). Kriteriji za napredovanje so natančno izdelani in zelo strogi, sodnikovo delo pa se za daljše obdobje presoja najprej po personalnem svetu pristojnega višjega sodišča, nato pa še po Sodnem svetu. Tak postopek je bil tudi ob imenovanju Darje Pahor kot okrožne sodnice na položaj višje sodnice leta 2o04, ko je bila na eno izmed obeh razpisanih mest izbrana med petimi kandidati. Ocena njene sodniške službe takrat je bila torej taka, da je brez dvoma zadostila vsem kriterijem za zasedbo sodniškega mesta na višjem sodišču. Pravdna zadeva glede dodelitve otrok, na kateri temelji članek, pa je bila po Višjem sodišču v Celju na podlagi vlože- ne nadzorstvene pritožbe pregledana že leta 2000, z zaključki tega pregleda pa sta bila seznanjena tako pristojni personalni svet kot tudi Sodni svet. Izključno zaradi koristi mladoletne tožnice pa zaključkov tega pregleda ne navajam. Dejstvo torej je, da je sodnica Darja Pahor po zelo strogo predpisanem postopku leta 2004 in po temeljitem preverjanju njenega dela bila imenovana na položaj višje sodnice na Višjem sodišču v Celju. Znova pa je bilo njeno delo pregledano in preverjeno s strani Personalnega sveta Vrhovnega sodišča RS in Sodnega sveta v drugi polovici leta 2010. Ob vsem razumevanju za težke trenutke v otroštvu Asje in Daše Jež je vendarle potrebno poudariti, da so sodni postopki dodelitve mladoletnih otrok eni izmed najzahtevnejših zadev, v katerih sodniki praviloma odločajo le ob pomoči ustreznih izvedencev. Sodniki se za svoje odločitve ne branimo odgovornosti in sprejemajo tudi kritike našega dela, če so te strokovne in argumentirane. Odločitve se vselej sprejemajo posamično ali pa senatno, na pritožbeni stopnji pa v takih zadevah vselej senatno, v sestavu treh sodnikov in na tak način so bile nekajkrat (ob sodelovanju različnih izvedencev in ostalih institucij) presojanje tudi odločitve v članku imenovane sodnice Darje Pahor. Sporočilo članka, ki temelji na kritiki ene izmed strank postopka v eni izmed zadev, ki jih je imenovana sodnica obravnavala in bazira na še nepravnomočni razsodbi sodišča ter vsebuje celo poziv za evidentiranje vseh, ki naj bi jim ista sodnica storila krivico v drugih postopkih, ocenjujem kot neprimeren način, s katerim se skuša omajati ugled ne le poimensko izpostavljene sodnice, ampak tudi sodstva kot celote in se nehote ustvarja vtis, kot da na sodišča višje stopnje, brez vsakršnih kriterijev, ki so sicer podrobno predpisani v ZSS in ki jih ob vsakem imenovanju na tak položaj presojata tako PS in SS, lahko napredujejo neustrezni in nesposobni kandidati, ali pa celo taki, ki ravnajo protipravno. Predsednica sodišča ZINKA STRAŠEK, višja sodnica 8 IZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK Gorinšek na čelu »ljudskih« županov V Ločah so pred tednom pripravili prvo srečanje kluba županov pri Slovenski ljudski stranki po lanskih lokalnih volitvah. Novi klub županov šteje 60 članov, od tega 48 županov, izvoljenih z liste SLS in s podporo SLS, ter 12 podžupanov. Po besedah predsednika kluba in konjiškega župana Mirana Gorinška, ki bo klub vodil tudi v prihodnje, je število članov kluba kapital, ki ga nima nobena druga stranka. Najprej se bodo aktivno odzvali na vladni predlog zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki je po prepričanju SLS slab. Opozorili so še na že veljavni zakon o integriteti in prepričevanju korupcije, ki je prav tako problematičen za lokalne skupnosti. Poklicni župan po novem zakonu ne more biti več član nadzornega sveta podjetja, ki je v občinski lasti, kar je po njihovem neskladje, ki ga bo treba odpraviti. »Če jamčiš za dobro delovanje tega podjetja s proračunskimi sredstvi, potem bi se pričakovalo, da si vsaj obveščen, če ne moreš aktivno sodelovati pri oblikovanju gospodarske politike tega podjetja,« je menil Gorinšek. AB Zamude pri odločbah o plačilu vrtca Mestna občina Celje (MOC) še ni izdala odločb o znižanem plačilu vrtcev za letošnje leto. Staršem, ki do konca meseca ne bodo dobili odločb, bodo položnice za januar izdali na podlagi lanske odločbe. Kot so nam sporočili iz MOC, pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih določa, da ima občina do konca januarja čas, da z odločbo odloči o višini plačila vrtca. Letos so imeli na občini precej težav pri pridobivanju podatkov upravljavcev zbirk podatkov (davčni urad, center za socialno delo, zavod za zaposlovanje, sodišče, geodetska uprava, AJPES), zato vseh odločb ne bodo izdali pravočasno. Tisti, ki bodo odločbe dobili po 31. januarju, bodo tako plačilo vrtca za januar poravnali po lanski odločbi, morebitne razlike pa bodo poračunane po izdaji odločbe. ŠK Živite mejel I Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, jih lahico izicoristite s Icartico ugodnosti Icluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI l2ÎZZ&Ùa/ ^e/umo/ SKIHAUT SHUUlUMlOU CEtrSKA ^^^^ Wjmuijica - goldenpoint< GORIŽKABRDA golte Slovenija ^ T blblVlllveliki<, bolj so preprosti, skromni, manj >pompa< okrog sebe si želijo.« je res ogromno, izpostavila samo enega. Spoznala sem, da bolj, ko so ljudje »veliki«, bolj so preprosti, skromni, manj »pompa« okrog sebe si želijo. Vedno je bilo lepo sprejemati ljudi, v katerih si čutil ravno to - da so ljudje z veliko začetnico. Načeloma lahko rečem, da z nobenim gostom nismo bili v škripcih, z nobenim nezadovoljni in upam, da so tudi oni odhajali z lepimi vtisi, kar so mnogokrat pokazali s pisno zahvalo ali ob naslednjem obisku. Tudi s strani državnega protokola smo dobivali komplimente, češ kako dobro poznamo protokolarna pravila in kako prijetno je sodelovati z nami. Tudi novinarji smo bili vedno prijetno presenečeni, ko smo v roke dobili vabilo na kakšen slavnostni občinski dogodek. Besede na vabilu so bile vedno skrbno izbrane. Vsi skupaj, tako jaz kot moje sodelavke, smo se trudili, da je že vabilo imelo rdečo nit in je nakazovalo, ne samo, za kakšno prireditev gre, ampak tudi morda, kakšna bo scena. Trudili smo se, da bi vsak dogodek bil edinstven, čeprav je bil na primer že deseti take vrste. Trudili smo se, da je bilo vsako vabilo svojstveno, pri čemer smo iskali določene rdeče niti: da je bil za občinski praznik en tip vabila, za županov novoletni sprejem spet drugačen _ Seveda smo imeli pri tem pomoč oblikovalca, ampak vedno moraš vedeti, kaj hočeš. Kako se spominjate svojih začetkov na Mestni občini Celje? Začeli ste v Z mag. Alekso Gajšek Krajnc ob njeni upokojitvi o spominih na delo, čase, preživete na Mestni občini Celje, družini in še čem Aleksa Gajšek Krajnc se je rodila leta 1952 v Celju. Je diplomirana psihologinja in magistra socioloških znanosti. Njena prva zaposlitev je bila v Razvojnem centru Celje, kjer je bila psihološka svetovalka v enem prvih programov usposabljanja za direktorje in ravnatelje v Sloveniji. »Razvojni center me je izoblikoval kot delavko. Ne glede na mojo mladost in to, da sem ženska, sem bila izredno dobro sprejeta in cenjena kot strokovnjakinja. Očitno mi je moja osebnost že takrat dajala to mojo resnost, da so me sprejeli in mi zaupali.« Dejavna je tudi na področju humanitarnega delovanja, v Rotary klubu Celje. Za to aktivnost je leta 2009 prejela tudi visoko mednarodno priznanje. Radi potujete. Kam vas najbolj vleče? Videla sem že kar lep del sveta, a ga je še ogromno ostalo. Iz vseh teh potovanj se človek tudi uči. Ves utrip, ki sem ga doživela, ljudje, ki sem jih spoznala, način življenja, bivanje v velikih mestih me je prepričalo, da je najlepše doma. Celje je ravno prav veliko, da se v njem počutiš domače, vse je na dosegu roke in nikoli ne bi živela v kakšnem milijonskem mestu med samim betonom, nebotičniki, kjer cel dan ne vidiš sonca. Potovanje po svetu je na nek način tudi iskanje meril in umeščanje sebe, svojega mesta, Slovenije na zemljevid sveta. Če tega ne bi počela, bi lahko bila kritična in se kar naprej pritoževala, kako to in ono ni v redu. Tako pa vidim, da imamo marsikaj urejeno, seveda pa lahko kaj tudi še izboljšamo. Ste si ob upokojitvi kaj zaobljubili? V smislu, ko bom v upokojena, bom pa to in to počela ali storila? Ja, nekaj sem si pa res. Doslej sem se bolj malo gibala, kar seveda ni dobro za mojo hrbtenico. Obljubljajo mi operacijo, ki pa je seveda ne bi rada. Zato sem si zaobljubila, da bom začela vsako jutro telovaditi, se morda vpisala na jogo. V prvi vrsti želim bolj poskrbeti zase in biti več časa z družino, uživati ob dobrih knjigah _ Malo pa računam tudi na to, da bom lahko s kakšno svojo izkušnjo in z znanjem še komu pomagala pri kakšni organizaciji, prireditvi. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA kadrovski službi leta 1982. Kakšni časi so bili to? Na mestno občino me je povabila tedanja vodja službe izvršnega sveta za kadrovska vprašanja Ana Špat. Če se ozrem nazaj, lahko rečem, da je bila to ena najboljših služb v slovenskem merilu. Tesno je sodelovala z društvom kadrovskih delavcev. To so bili časi, ko se je kadrovska služba močno razvijala. Zavedali smo se, da je treba v ljudi vlagati, če jih hočeš »eksploatirati«. V vsakem delovnem okolju se da veliko narediti, če veš, kaj si človek želi, česa je sposoben. Začeli smo govoriti o karieri ljudi, o njihovem profesionalnem razvoju ter vodili kadrovsko evidenco, ki je pomenila pregled nad intelektualnim potencialom Celja. Vodili smo podatke o tem, katere visoko strokovne kadre ima Celje, katerih profilov in smeri, kakšne so migracije _ In mislim, da je bil to strokovni »suport« tudi za vodenje občinske politike. Kriteriji, po katerih se je kadrovalo, so bili, to si upam trditi, strokovni. Vedno se je pogledalo, kaj je nekdo, ki se je prijavljal na določeno delovno mesto, storil v preteklosti, kakšne ima reference in kakšen program ponuja. Vse to se je dalo na tehtnico in presojalo. Leta 1990 je prišlo do sprememb. Dobili smo ukaz, da moramo vse kadrovske evidence, ki smo jih tako skrbno pripravljali, uničiti. V teh evidencah so bili tudi podatki o družbeno-političnih funkcijah in mislim, da je bilo to najbolj sporno. Velika škoda je, da so vsi ti podatki za vedno izginili. To, kar vodi zavod za zaposlovanje, je povsem nekaj drugega. Povejte kaj o svoji družini: 94-letni mami (bralci jo poznajo kot mamo Gajšek), soprogu Vikiju ter hčerki Jerneji in vnukinji, ki živita v Španiji. Vse, kar sem počela, ne bi mogla brez podpore in razumevanja družine; moje mame, ki je poskrbela za hčerko, ko sem bila v službi, in moža, ki me je razumel in ves čas podpiral pri delu. Za to sem jima neskončno hvaležna. Mama je od mene vsako jutro in večer dobila poljub. Vmes me je bolj malo videla. Zdaj bo to drugače, saj me tudi vedno bolj potrebuje. Sicer je pri svojih 94. letih izredno lucidna. Še vedno plete in piše. To, da je pri 93. letih izdala pesniško zbirko, je bilo zanjo in za vso družino res nekaj čudovitega. Z možem se imava zelo rada. Res je lepo, če si lahko z nekom partner in prijatelj. Dolgoletno partnersko izkušnjo rada prenesem tudi mladoporočencem, ko sklepam zakonske zveze kot poobla-ščenka UE Celje. Mislim, da temu bolj prisluhnejo kot kakšnim lepim besedam. Moja največja dragocenost pa je hči Jerneja. Bila je odlična učenka, dijakinja in študentka, tudi prejemnica celjskega kristalnega grba. Prvo službo je dobila na španskem veleposlaništvu. In kaj se lahko tam drugega zgodi, kot da spozna Španca in se vanj zaljubi. Res je spoznala čudovitega človeka in si z njim v daljni Španiji ustvarila družino. Je mamica črnooke deklice Veronike. Lani so bili vsi trije zelo pridni - kar trikrat so bili na obisku v Celju. Upam, da se bomo odslej še pogosteje videvali in da bova s soprogom lahko večkrat odletela v Španijo in uživala v vlogi babice in dedka. »Verjetno je vzdevek >prva dama< z leti prišel zaradi moje osebnosti ne zunanjega izgleda. Mati narava me je obdarila s temperamentom in značajem, ki se kažeta v spoštljivem odnosu do dela, sebe in drugih.« Slivniški svizci (Neža Ma-stnak, Jakob Škornik, Janez Palčnik in Tim Novak) iz PD Slivnica pri Celju so na 22. državnem tekmovanju Mladina in gore, ki je bilo v soboto, 15. januarja, v Gorici pri Slivnici, pometli s konkurenco. Že drugič zapored so postali državni prvaki v gorniškem znanju ter poskrbeli za pravo evforijo med domačimi navijači. Na 22. državnem tekmovanju Mladina in gore se je pomerilo 26 skupin mladih planincev iz vse Slovenije, ki so se najbolj izkazale na regijskih tekmovanjih 6. novembra lani. Nad tekmovanjem Mladina in gore bdi Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije (MK PZS), levji delež organizacije sta letos prevzela Planinsko društvo (PD) Slivnica pri Celju in Osnovna šola (OŠ) Slivnica pri Celju, soorganizatorja sta bila še Zavod za šport RS Planica in Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Slivniški svizci: Janez Palčnik, Neža Mastnak, Jakob Škornik in Tim Novak S slovensko in planinsko himno sta slavnostno začela Mladinski pevski zbor OŠ Slivnica pri Celju in vokalna skupina Kresnice, majhni in veliki slivniški planinci pa so zbrane od srca nasmejali s hudomušno in glasbeno Mlade nadobudneže so pozdravili organizatorji tekmovanja: predsednik PD Slivnica pri Celju Matej Plan-ko, predsednik MK PZS Rok Kovšca in ravnateljica OŠ Slivnica pri Celju Marjeta Košak, uspešno tekmovanje in varen korak pa so jim zaželeli še avtor dodatnega gradiva o glasbi v gorah Uroš Kuzman, vodja tekmovanja Brigita Čeh in v imenu šentjurskega župana Marka Diacija predstavnica Občine Šentjur Judita Šarlah Methans. Zmagovalci Slivniški svizci z mentoricama Nino Gradič in Nušo Verdev, predsednikom MK PZS Rokom Kovšco, predsednikom PZS Bojanom Rotovnikom in koordinatorico tekmovanja Brigito Čeh ^mm m m m m m Slivniški svizci ze drugič prvaki Najboljši v državi v gorniškem znanju so mladi planinci iz Gorice pri Slivnici Planinska šola in glasba v gorah Izzivov željni tekmovalci so že nestrpno pričakovali teste, da bi pokazali znanje, ki so ga vse leto pridno nabirali v planinskih krožkih in na pohodih. Državno tekmovanje Mladina in gore je bilo tokrat v znamenju glasbe, saj so morali mladi planinci poleg znanja iz Planinske šole pokazati svojo domiselnost in znanje tudi o glasbi v gorah in besedilih pesmi z zgoščenke MK PZS Greva pod objem gora. Za naslov državnih prvakov so se v finalu potegovale ekipe Zabavno je biti zelen (OŠ Tr- obarvano igrico o dogajanju in vzdušju v planinskem taboru, ki je bila rdeča nit sobotnega dogajanja. Matej Planko, organizacijski vodja tekmovanja MIG Slivnica 2011 zin, PD Onger Trzin), Sliv-niški svizci (OŠ Slivnica pri Celju, PD Slivnica pri Celju), Houški jejži (OŠ D. F. Hoče, PD Fram), Bergmandlci (OŠ Idrija, MO PD Idrija), Božje štenge (OŠ Ruše, PD Ruše), Čvapčiči (OŠ Beltinci, PD Matica Murska Sobota) in Žlikrofi (OŠ Idrija, MO PD Idrija). Povezovalec Blaž Lesnik je krmaril med skoncen-triranimi tekmovalci, ki so osupnili tako s teoretičnim kot praktičnim gorniškim znanjem - od letnice začetka izdajanja Planinskega vestni-ka do prikaza zaustavljanja s cepinom z derezami na no- gah in še z marsičim vmes. Domačini Slivniški svizci so si v napetem finalu prislužili že drugo zaporedno zmago, na drugem mestu so se veselile Božje štenge, tretje pa je pripadlo Houškim jejžom. Radostili so se tudi idrijski mladi planinci, ki so s pesmijo Z roko v roki zmagali na glasbenem natečaju. »Občutki so fenomenalni« Zmagovalci Neža Ma-stnak, Jakob Škornik, Janez Palčnik in Tim Novak so žareli od veselja - povsem upravičeno, saj so že drugič dokazali, da so v gorniškem znanju nepremagljivi. »Občutki so fenomenalni, saj že druge zmage nismo pričakovali. Odlično je, da smo zmagali, saj smo se veliko pripravljali in vse priprave so se obrestovale. Največ smo se učili doma in se tudi dobili z mentorico, obiskali smo tudi Slovenski planinski muzej v Mojstrani in predelali zadnje številke Planinskega vestnika,« so takoj po razglasitvi strnili svoje prve vtise. Na vprašanje, kakšen izziv si postavljajo za naprej, pa je Jakob zašepetal: »Tretjo zmago.« Tudi mentorici Nuša Verdev in Nina Gradič, sicer članici organizacijske zasedbe, nista skrivali veselja: »Ob zmagi Slivniških svizcev se veselimo prav vsi. Njihova zmaga je le potrditev vsega našega dela. Ni ga bilo malo, tega nikoli ni, in včasih se posreči, da je vse to poplačano. A najpomembneje je, da nam je bilo tako pri organizaciji tekmovanja kot pri pripravah lepo, vsaj večino časa, in da smo vsi čutili, da delamo za isto stvar in smo znali združiti moči. Ob intenzivnih pripravah s tekmovalci pa ne smemo pozabiti, da so to mladi planinci, ki so v planinskih vrstah že več let in tudi izhajajo iz družin, ki so jim gore blizu.« MANCA ČUJEŽ Prepevajoče na taboru pod objemom gora Dobra volja je najbolja! Legenda odhaja po koncu sezone Edi Kokšarov se je včeraj pridružil svojim soigralcem pri Celju Pivovarni Laško na treningu v dvorani Zlatorog. Najprej se je želel pogovoriti z vodilnimi možmi celjskega rokometnega kluba, šele potem naj bi obelodanil svojo odločitev. Po 14. uri je bilo vse dogovorjeno. Iz kluba so sporočili, da ni sprejel trenerske ponudbe, ki mu je bila ponujena za naslednjo sezono. Očitno mu ni bila ponujena pogodba za igranje in ker še ima dovolj motiva, bo zaigral za Cehovske medvede. Celje Pivovarno Laško bo zapustil po 12 sezonah. Legendarno levo krilo je zaznamovalo zadnje desetletje celjskega rokometa. Kokšarov je močno pripomogel k največjim uspehom kluba, naslovu evropskega prvaka in zmagovalcu super-pokala. Doslej je nastopil na 409 tekmah in dosegel 2.072 zadetkov, kar ga postavlja na prvo mesto liste strelcev vseh časov, njegov dosežek pa bo težko ponovljiv. Dejal je: »To je bila ena mojih najtežjih odločitev v življenju. Na mizi sem imel korektno ponudbo Celja, da prevzamem trenersko mesto v naslednji sezoni. Ves čas pa sem imel tudi ponudbo iz Čehova, ki sem jo na koncu tudi sprejel in za katerega bom v prihodnji sezoni nastopal. V Celju sem preživel najlepša rokometna leta in dosegel vse, kar si lahko športnik želi, zdaj pa je čas, da naredim korak naprej. Ne bi se še rad poslavljal, saj je pred nami še polovica prvenstva, kjer nas čakajo še zelo Bo v celjskem klubu še kdo nosil dres s številko 23? pomembne naloge. Potem bo dovolj časa tako za slovo, kot tudi druge zadeve. Do takrat pa bi želel pozvati tudi navijače, da nam pomagajo in da nas vse v klubu podprejo v borbi, ki nas čaka.« Celjski rokometaši bodo odigrali dve prijateljski tekmi z banjaluškim Borcem, današnja se bo začela ob 18.30, jutrišnja pa ob 16.30. V soboto ob 16. uri bo gost Zlatoroga še trebanjski Trimo. V sredo, 2. februarja, bo celjsko moštvo v zaostali tekmi 10. kroga 1. slovenske lige gostovalo v Novem mestu pri Krki, štiri dni kasneje pa bo Gorenje skušalo v Celju praktično že postati državni prvak. Kmalu bo jasno, koliko odločenosti je ostalo za preprečitev omenjenega scenarija _ DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Na mastersu Drakšič drugi, Polavderjeva tretja V Azerbajdžan je trener Judo kluba Z'Dežele Sanka-ku Marjan Fabjan popeljal tri svoje varovance. Prvi dan mastersa je odlično nastopil Rok Drakšič, ki je moral v kategoriji do 66 kg priznati premoč le Mongolcu Tsagaanbaatarju Hashbaatar-ju. 24-letni Grižan je bil prej boljši od Poljaka Zagrodnika, Rusa Gadanova in Azerbaj-džanca Karimova. »Dobro sem pripravljen in dosežek me ni presenetil, čeprav slabih nasprotnikov ni bilo, kajti v vsaki kategoriji nastopa le 16 najboljših na svetu. Še posebej sem bil motiviran proti ruskemu predstavniku, saj sem se mu želel oddolžiti za poraz na SP. V polfinalu me je čakal domači tekmovalec, gledalci so skakali od navdušenja, kar ga je očitno zmedlo, saj mi je uspel ipon po treh minutah. V finalu sem si proti izjemno kakovostnemu Mongolcu celo priboril določeno prednost, toda s tem sem bil morda preveč zadovoljen, kar je tekmec izkoristil.« Urška Žolnir je bila v kategoriji do 63 kg peta, potem ko je bila v uvodnem krogu prosta, nato Lucija Polavder pa izgubila z izraelsko predstavnico. V nedeljo je v Bakuju Lucija Polavder v kategoriji nad 78 kg osvojila tretje mesto, potem ko je ugnala Francozinjo Mondie-re in Brazilko Altheman. Tudi ona je dobila precej točk v kvalifikacijah za nastop na olimpijskih igrah v Londonu in si pripravila lepo popotnico pred Rok Drakšič nadaljevanjem kvalifikacijskega ciklusa. Tokrat je morala premoč priznati Japonki Megu-mi Tačimoto, ki je bila v polfinalu boljša po točkah in je nato slavila tudi v finalu. »Najprej sem se Francozinji oddolžila za poraz v Tokiu. Z Japonko, mladinsko svetovno prvakinjo, je šlo zelo na tesno. Čeprav sem se dobro borila, so me sodniki kaznovali. Upam, da bom naslednjič zmagala jaz.« Glede sodniških dejanj se je z Lucijo strinjal Marjan Fabjan: »Nič ne de, časa za osvajanje točk in uvrstitev na olimpijske igre imamo še dovolj. Urška je na primer proti Izraelki povedla, po minuti pa so sodniki spremenili svojo odločitev, češ da Urškina tehnika ni bila dovoljena. Vse lahko nadoknadi na tekmah za Grand Slam v Parizu 5. februarja in dva tedna kasneje v Dusseldorfu.« DEAN ŠUSTER Zmagali vsi razen Hopsov Košarkarji v 1. SL so se pretekli konec tedna merili v 12. krogu, ko je bil na sporedu lokalni derbi na Polzeli. Hopsi so gostili Zlatorog, Elektra Parklje, Šentjur pa Škofjo Loko. V ne samo lokalnem, temveč tudi derbiju kroga so Hop-si gostili vodilni Zlatorog, ki z deveto zmago še naprej ostaja na čelu lestvice. Laščani so z izjemno igro v obrambi in napadu ves čas srečanja vodili in domačim niso dovolili presenečenja. Slaba igra in še slabši odstotek metov iz igre (18-odstotni met za tri točke), medtem ko so imeli gostje 50-odstotnega, je bil le eden od razlogov za poraz z 58:82. »Mi smo res odigrali fantastično. Tako obramba in napad sta bila odlična, imeli smo celo 10 skokov več kot Hopsi,« je dejal kapetan Zlatoroga Miha Čmer, ki je bil s 15 točkami poleg Vladimirja Panića najuspešnejši gostujoči strelec. Na papirju je veljala sobotna tekma za dvoboj kroga, vendar je bila vse prej kot to. »Pivovarji« so dobesedno vladali na parketu, imeli so razpoložene igralce, od katerih se jih je devet vpisalo med strelce. Že v 1. polčasu so zadeli sedem od skupno 14 trojk, gostitelji pa so imeli do takrat komajda 34-odsto-tni met iz igre. »Kljub temu, da smo se že uvrstili v ligo za prvaka, prav tako tudi gostitelji, je naša zmaga prigarana v obrambi in povsem zaslužena. Sem pristaš filozofije, da je dober met odraz dobre obrambe. Naši napadi so bili pametno postavljeni, med igro smo se sprostili in pokazali neobremenjenost. Naš cilj pa je vseeno še višji, kot biti prvi samo na polovici sezone,« dodaja Čmer, ki bo vesel dodatnega igralca pod košem. Pretekli teden so se namreč pojavljale govorice o prihodu Predraga Drob-njaka. »O tem ne vem nič. Vendar se vsi zavedamo, da bo za nadaljevanje potrebna še kakšna okrepitev, kdo pa bo prišel, pa najverjetneje vedo vodilni v klubu,« je diplomatsko povedal laški kapetan. Danijel Vujasinovič (z žogo) se po enoletni odsotnosti dobro znajde na parketu, na Polzeli je dosegel 7 točk in vpisal 8 podaj. Matej Venta pa je bil pri Hopsih s 14 točkami drugi najboljši strelec. Na Polzeli, kjer imajo po navedbah KZS najštevilnejše navijače, je pri domačih s 16 točkami in z 10 skoki izstopal Gregg Thondique. Šest zmag, šesto mesto Šentjur je vknjižil šesto zmago, ko je doma z 78:69 premagal Škofjo Loko. Zmagovalec na papirju že odločenega dvoboja je bil znan šele v zadnji četrtini, ko so domači strnili vrste in zaigrali tako, kot smo vajeni. V prvih treh četrtinah so bili gostje namreč boljši, saj so tudi vse dobili. Šentjurčani so Gorenjce sicer ujeli že ob polčasu, vendar sta ekipi šli na odmor z 51:53. V zadnjih desetih minutah je domači strateg Damjan Novakovič z ostrimi besedami očitno prebudil fante, ki so na krilih Dejana Hohlerja dosegli preobrat. Najbolj se je sicer izkazal Američan Dwayne Harmasson, ki je dosegel 18 točk, od tega štiri trojke. Na domači strani se je občinstvu prvič predstavil Vjeran Sol- do, ki je v 11 minutah zbral šest točk. Pri gostih pa smo lahko ponovno videli Primoža Skoka, ki se je konec lanskega leta razšel s polzel-skimi Hopsi. Že tretjič Nuhanovič V Šoštanju so bili na obisku Parklji, ki so bili ponovno poraženi. Elektra je dosegla sedmo zmago in se zavihtela na 3. mesto razpredelnice. Rezultat 79:62 je bil težje dosežen, kot je bilo pričakovati. Prvi del igre sta bili ekipi kljub vodstvu domačih precej enakovredni. Med polčasom je bilo že 34:36, a je Dušan Hauptman svojo ekipo držal pokonci. V zadnjih minutah je bila igra na obeh straneh precej raztrgana, a so se gostitelji zbrali in odgovorno pristopili k novi zmagi, h kateri je Salih Nu-hanovič prispeval 24 točk in 10 skokov ter bil še tretjič letos izbran za najkoristnejšega igralca kroga. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA V Golovcu Rudar drugi, CM Celje tretji Za najboljšega vratarja izbran Gregor Fink V petek in soboto je dvorana Golovec v Celju gostila zimski nogometni turnir na odboj All star, ki je bil v znamenju Primorja. Ajdovci so v velikem finalu z 8:6 premagali velenjski Rudar. Primorje je od začetka pred-tekmovanja in vse do finala delovalo suvereno, z zmago proti Rudarju pa zasluženo in zanesljivo osvojilo prvo mesto. Primorska četa je s tem nekako pozabila na vse finančne težave v Ajdovščini in na zadnje mesto po prvi polovici 1. SNL. Trener Milan Petrovič je dejal, da je bilo tokrat Celje sanjsko mesto: »Res je bilo sanjsko, saj je vedno lepo, ko zmagaš. Mi smo slabo zaključili prvi del prvenstva in zdaj nam bo to velika vzpodbuda za nadaljevanje. To smo potrebovali in fantom bo omogočeno, da bodo prvenstvo nadaljevali bolj samozavestno.« V tekmi za tretje mesto so po šokantni končnici slavili nogometaši CM Celja. Zmagali so po maratonskem streljanju kazenskih strelov. Mariborčane so na koncu premagali z 12:11, glavna junaka pa sta bila Denis Popovič, ki je rutinirano zadeval z bele točke, in vratar Gregor Fink, ki je navduševal z obrambami. Ob koncu je bil izbran za najboljšega vratarja turnirja. Najboljši igralec turnirja je postal Amer Jukan (Primorje), najboljši strelec pa je bil Alen Ploj (Maribor), ki je vknjižil devet golov. Zmagovalna ekipa je za nagrado prejela sto polnih penzionov na Rogli. V taboru Rudarja so si tokrat močno želeli osvojiti naslov, a ni steklo po njihovih željah. Trener Bojan Prašnikar je sedel na tribuni, saj je moštvo vodil Robert Pevnik: »Drugo mesto je zelo lep uspeh. V finalu nam je sicer zmanjkal kanček sreče, vendar se moramo zavedati, da je to drugo mesto lepa trofeja, saj Rudar po dolgem času domov prinaša pokal. Te tekme pa so bile že priprave za drugi Gregor Fink je navduševal z obrambami. Velenjčan v celjskem dresu Zoran Pavlovič je prikazal svoje vrhunsko nogometno znanje tudi na umetni travi. del sezone in fantje so že zdaj prikazali odlično pripravljenost, pravo voljo _ Mislim, da nas čaka lepa pomlad. Želja je vsekakor uvrstitev v evropsko tekmovanje, saj imamo odlične pogoje, ekipa zavzeto trenira in mislim, da smo na dobri poti. Na začetku bomo imeli naporen razpored, zato bo že takrat treba biti v >top< formi.« Trener CM Celja Stane Bevc je potegnil črto pod turnirjem in končnim tretjim mestom: »Želje so eno, realnost pa drugo. Po eni strani sem zadovoljen, saj je to revialni turnir, po drugi pa sem razočaran, kajti bilo je veliko napak. Imeli smo že dve dobljeni tekmi, proti Rudarju in Mariboru. Če bi se podredili moštveni disciplini, ne bi prišlo do tega. Je pa dobro, da se je to pokazalo zdaj in da bomo iz tega znali potegniti prave zaključke ter da se Rudar: Jahić, Hertelendi (vratarja), Novaković, Jese-ničnik, Klinar, Rotman, Je-lečević, Bratanovič, Kelenc, Roj, Čadikovski, Djermano-vić. S pomočjo Celjskih grofov na uvodni tekmi priprav Nogometaši CM Celja so dan po zimskem turnirju odigrali prvo pripravljalno tekmo. Na štadionu Olimp so gostili Šmartno 1928 iz Šmartnega ob Paki, ki so ga premagali z 2:1. Za domače sta zadela Go-razd Zajc in Tadej Vidmajer. Za goste je bil natančen Jaka Bizjak. Šmarčani so sicer povedli z 1:0, a so Celjani do konca srečanja izid obrnili v svojo korist. Manjkali so nogometaši, ki so igrali na All star turnirju, priložnost so dobili predvsem igralci, ki so v teh dneh na preizkušnji: Stanojević, Podgoršek, Jusić, Komnenić, Matas, Šimuno-vić, Vidmajer, Bezovnik in Malkič. Trener Stane Bevc jih bo opazoval še na jutrišnji prijateljski tekmi z Alu- potem v velikem nogometu ne bo ponavljalo.« Kapetanski trak je tokrat nosil Saša Bakarič: »Osnovni cilj pred turnirjem je bil, da ostalim ekipam pokažemo, da smo leto 2011 začeli zelo resno. Zavedamo se namreč, da v prvi polovici prvenstva nismo blesteli. Čim prej se moramo pobrati in priključiti zgornjemu delu lestvice, kar Predtekmovanje: Celje - Aluminij 4:1, Celje - Triglav 3:3, Celje - Rudar 2:3, Maribor - Celje 0:2, Rudar - Maribor 1:5, Rudar - Aluminij 3:1, Triglav - Rudar 0:3. Četrtfinale: Celje - Hit Gorica 5:3, Rudar - Domžale 4:2. Polfinale: Rudar - Celje 6:5. Tekma za 3. mesto: Celje - Maribor 12:11. Finale: Rudar - Primorje 6:8. smo dokazali tudi s tem tretjim mestom. Škoda, da nismo igrali v finalu, čeprav smo dali vse od sebe. Gremo pa z dvignjenimi glavami in optimistični v nadaljevanje priprav.« Gostitelj naslednjega All star turnirja bo znan ob koncu leta, je pa res, da je letošnji v Celju zelo dobro uspel, manjkal je le še malce večji obisk. MITJA KNEZ Foto: SHERPA CM Celje: Fink, Kotnik (vratarja), Popovič (6 golov), Krajcer (3), Gobec (5), Firer (2), Pavlovič (5), Štraus (4), Kapič, Kraljič (1), Bakarič (1), Pantovič (1). Serge Akakpo iz Toga naj bi predstavljal pomembno okrepitev za celjsko obrambno vrsto. minijem. »Zmaga ne pomeni veliko, saj smo imeli v ekipi kar nekaj igralcev, ki so na preizkušnji. Opazovali smo, kaj se lahko od njih pričakuje, zato rezultat ni bil na prvem mestu. Zaenkrat je še prehitro govoriti, kdo lahko ostane v Celju. Tukaj bodo še nekaj dni, odigrali bodo tudi tekmo z Aluminijem, potem bomo videli, kako in kaj. V ekipi so bili priključeni tudi štirje mladinci. Pustili so zanimiv vtis. Dolgoročno lahko od njih marsikaj pričakujemo,« je dejal Bevc, ki bo v soboto z ekipo gostoval pri Zagrebu. Prijateljsko tekmo s Šmartnim so z navijanjem popestrili navijači Celjski grofje. MITJA KNEZ Foto: TimE Sebastjan Gobec in Denis Popovič med obračunom za tretje mesto z Mariborom Pet dni vrhunskega namiznega tenisa 12. odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu se bo v Velenju začelo danes. Ob 9. uri bodo na sporedu kvalifikacije, turnir pa se bo končal v soboto. Nanj se je prijavilo več kot 300 igralcev in igralk iz 43 držav sveta. Najboljši posamezniki si bodo razdelili denarni sklad v višini 122 tisoč dolarjev. Tekmoval bo tudi najboljši slovenski igralec Bojan Tokič. DŠ Tomičeva drugič čez normo Atletinja celjskega Kladivarja Marina Tomič je na mitingu v Ljubljani zmagala v teku na 60 m ovire in s časom 8,24 sekunde potrdila normo (8,25) za nastop na letošnjem dvoranskem EP v Parizu. Njena klubska kolegica Maruša Černjul je bila najboljša v skoku v višino s preskočenimi 178 cm. Tomičeva je 8. januarja v Šempetru pri Novi Gorici z 8,22 sekunde že izpolnila normo za EP in se zelo približala svojemu osebnemu rekordu, ki znaša 8,14 sek. V nadaljevanju dvoranske sezone se bo skušala čim bolj pripraviti za prvi vrhunec leta, zato je začela še z močnejšimi in zahtevnejšimi treningi. DŠ PANORAMA MALI NOGOMET 1. SL, 15. krog: Puntar - Do-bovec 4:1 (2:1); Bizjak (7). Vrstni red: Litija 34, Oplast 33, Puntar 30, Dobovec 26, Tomi Press Bronx 23, Casino safir 14, Izola 11, Sevnica 3. 2. SL, 11. krog: Zavrh - Nazarje 3:4 (1:2); V. Kugler (3), Hren (4-6 m), Banovšek (35), Oblak (37). Vrstni red: Kebelj 22, Viktobirit 21, Nazarje, Benedikt 18, Slovenske gorice 15, Velike Lašče 14, Ajdovščina 13, Maribor Branik, Zavrh 9, Weber 8, Tomaž 6. ROKOMET 1. SL (ž), 12. krog: Celje Celjske mesnine - Ptuj 29:28 (15:11), Žalec - Zagorje 23:32 (10:16), Velenje - Piran 26:25 (13:9). Vrstni red: Krim Mer-cator 26, Zagorje 18, Olimpija 15, Ptuj 14, Krka 11, Celje, Velenje 10, Izola 8, Ajdovščina 6, Piran 4, Žalec 0. KOŠARKA 1. SL, 12. krog: Hopsi - Zlatorog 58:82; Thondique 16, Venta 14, Sviridov 10, Vrsaljko 8, Vašl 5, Podvršnik 3, Sebič 2; Čmer, Panić 15, Lapornik 14, Brodnik 13, Atanacković 9, Vujasinovič 7, Omić 4, Kovačevič 3, Dimec 2, Elektra - Parklji 79:62; Nuha-novič 24, Lelič 15, Miljkovič 14, Bilič 13, Vidovič 6, Jeršin 5, Le-kič 2; Eržen 19, Krejič, Čebašek 11, Šentjur - Mercator 78:69; Harmason 18, Sebič 15, Hohler 10, Šimović 9, Ručigaj 8, Soldo 6, Držič 3; Čajič 20, Mezek 11. Vrstni red: Zlatorog, Helios 19, Elektra 18, Hopsi, Geoplin Slovan, Šentjur 17, Maribor 14, Mercator 13, Parklji 10. 1. B SL, 15. krog: Rogaška - Medvode 93:69; Spešič 21, Pungartnik, Smajlovič 15, Jotič 13, Petrovič 9, Ambrož 8, Pola-jžar, Plavčak 5, Pešič 2; Babič 17, Maček 8, Konjice - Šenčur 68:64; Sivka 22, Šipura 15, Rap 8, Jereb 7, Čuk 5, Lajnšček, Gačnik 4, Jeraš 3; Milašinovič 23, Horvat 12. Vrstni red: Rogaška 29, Šenčur 28, Kraški zidar 26, Portorož, Litija 25, Grosuplje, Hrastnik 23, Radovljica 22, Medvode 21, Nova Gorica, Postojna 20, Primorac Branik 19, Konjice, Triglav 17. Jadranska liga, 15. krog: Celje - Jedinstvo 58:67; Turči-nović 18, Klein 12, Jagodič 9, Bosilj, Barič 8, Abramovič 3; Knežević, Bigović, Hadzović 15. Vrstni red: Gospić, Partizan 27, Celje 26, Jedinstvo 23, Jolly 22, Radivoj Korać, Lupa 21, Čelik 20, Maribor 19, Vojvodina, Voždovac 18, Medveščak 16. ODBOJKA 1. SL (ž), 13. krog: Aliansa - Jesenice Bled 3:0. Vrstni red: Aliansa 39, Luka Koper 34, Sloving Vital 26, Nova Gorica 22, Prevalje 18, Formis Bell 8, Jesenice Bled 7, Novo mesto 2. (MiK) ŠPORTNI KOLEDAR Sreda, 19. 1. KOŠARKA 1. SL (ž), 16. krog: Kranjska Gora - Celje (19). ROKOMET Pokal RZS (ž), četrtfinale, Ljubljana: Olimpija - Žalec (18), Celje Celjske mesnine - Krka (19), Nazarje: Velenje - Zagorje (20). KULTURA i ......^. ^ J-*' ^ A • 1 Nizozemski Percossa so občinstvu pripravili glasbeno-gledališki spektakel, poln ritmov, šova, akrobatike in humorja. Zgolj entuziazem bo v prihodnje premalo Izvrsten festival tolkalnih skupin Bumfest postavil visoke standarde za ponovitve v prihodnjih letih pine Percossa, ki je jemal dih tako gledalcem, ki so na koncu s stoječimi ovacijami nagradili akrobate na tolkalih iz Haaga. Ni šlo zgolj za glasbeni dogodek, šlo je za pravo predstavo na sceni, ki so jo nizozemski zvezdniki pripeljali s seboj. Nedelja je pripadla dobitniku Grammya Daveu Samuel-su in Andersu Astrandu, ki sta skupaj s skupino ŠUS, sestavljeno iz samih deklet, polno dvorano ponesla v bolj umirjene latino-džezovske ritme in melodije. Ob robu festivala so organizatorji vnovič izpeljali vrsto glasbenih delavnic, ki jim sami pravijo klinike. Zdi se, da je prav to najpomembnejši del festivala, ki na najrazličnejše načine poskrbi tudi za promocijo tolkal in za več kot dobrodošle oblike izobraževanja, zlasti mladih. Ti so se vabilu vnovič množično odzvali in na delavnice prihajali iz vseh koncev Slovenije. »Ponovno se je potrdilo, da kljub kratkemu času delavnic, ki so omejene na največ dve uri, ljudje izvedo včasih mnogo več kot po mesecih klasičnega izobraževanja,« pravi direktor festivala Dejan Tamše. »Po organizacijski in izvedbeni plati sem zelo zadovoljen, tudi gledalci so se odlično odzvali na kakovo- V Žalcu se je s prelepim večerom, pretežno latino in džez obarvane glasbe in z nastopom legende melodičnih tolkal Američana Davea Samuelsa in Šveda Andersa Astranda ob spremljavi deklet iz skupine Šus, v nedeljo iztekel že peti mednarodni Bumfest, festival tolkalnih skupin. S štirimi vsebinsko povsem različnimi večeri, ki so vsak po svoje glasbo tolkalcev predstavili v najrazličnejših oblikah, od popolnega šova, ki je mejil že na cirkuško predstavo, do melodičnih, bolj umirjenih zvrsti glasbe in čistega popa, je izpolnil vsa pričakovanja občinstva, ki se je povabilu na obisk koncertov polno-številno odzvalo. Štirje dnevi raznolike glasbe, različnih kultur in mešanic ritmov so štirikrat napolnili dvorano II. slovenskega tabora v Žalcu, ki je bil s svojimi 420 sedeži znova premajhen za vse, ki so si hoteli ogledati ta edinstven dogodek v Sloveniji. Že začetek je presegel pričakovanja, četudi so bila ta velika. Nabito polna dvorana z odra kar ni hotela spustiti članov skupine StoP. Čeprav je StoP že večkrat nastopil na Bumfestu, vedno poskrbi za drugačen program. Tokrat so predstavili priredbe pop klasik iz 80. in 90. let prejšnjega stoletja, k mikrofonu pa po- vabili tri vokaliste skupine Perpetuum Jazzile. Skupina je najbolj presenetila s priredbo dobro znane skladbe Djurdjev dan, kjer je z njimi prepevala vsa dvorana. Petkov večer so prevzeli tolkalci iz Španije. Mas Per- cusion so z bolj umirjenim uvodom, toda sila melodičnim pristopom navdušili publiko in jim na koncu namenili še dvojni dodatek. Njihov program je bil simbioza video projekcije in živega nastopa, na koncu, ko so zaigrali še nekaj tradicionalno španskih ritmov na lesene škatle, imenovane cajon, opremljeni s klobuki, so dokončno osvojili občinstvo. Sobota je prinesla mega spektakel nizozemske sku- StoP so presenetili, saj so pripravili progam pop rok uspešnic zadnjih desetletij, k sodelovanju pa povabili tri pevce skupine Perpetuum Jazzile, tudi domačinko, Sandro Feketija. Ob njej Dejan Tamše Program pop uspešnic, za katerega se je StoP prelevil v rok band s tolkali in pevci, je bil za občinstvo pravo odkritje. Obljubljajo ponovitve na velikih slovenskih odrih. - Št.5-18.januar2011 - stno in zelo raznoliko muziciranje, ki smo ga pripravili to pot. Raznovrstnost sporeda je bila tokrat pravi adut. Niso prišli na svoj račun le ljubitelji ene zvrsti, ampak je festival pokazal res najširšo možno paleto glasbe tolkal-cev v vseh možnih žanrih,« po zaključku festival ocenjuje Tamše. Res pa je, da je prihodnost festivala vsaj z dosedanjim proračunom zelo vprašljiva. Lokalna skupnost je sicer festivalu naklonjena, a podobnih festivalov v Evropi s takšnim denarjem, kot to naredijo Žalčani, ne naredi nihče. »Naš proračun je 16 tisoč evrov. V Španiji delajo podoben festival, morda še kak dan krajši, pa si ne znajo predstavljati, da bi začeli pod 30 tisočaki. Čudeže delamo s prostovoljstvom, s celjskimi in velenjskimi srednješolci, ki pomagajo in jim ni nič težko. V tem se kaže pripadnost festivalu, ki se je res odlično prijel. Ni mačji kašelj organizirati festival s tako močnimi imeni. Brez prostovoljstva ne gre, a ne gre izključno s prosto-voljstvom. Tu, menim, smo zdaj na razpotju,« pravi Dejan Tamše. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA, TimE Delavnice Davea Samuelsa se je udeležilo izredno veliko mladih in ljudi iz stroke. Nič čudnega, že v 80. letih prejšnjega stoletja je bil pravi »mag« med tolkalci s svojo šolo igranja marimbe. NE ZAMUDITE ^ _ multimedijske predstave Chopin po velenjsko, ki jo v četrtek ob 19.30 v kinu Metropol pripravlja regionalna kulturna naveza Triangel. Chopin po velenjsko je nastajal lani, ob 200-letnici rojstva Frédérica Chopina. Njegova osnova je plošča multimedijskega umetnika Staneta Špegla (alias Stanislav alias House Mouse) Chopin ReModeled, s katero je ponudil svojo reinterpretacijo osmih Chopinovih del v novi preobleki. Nadaljevanje projekta je ponudilo pravi spektakel, ki je bil premierno uprizorjen v produkciji Festivala Velenje v decembru. Špegel je ob asistenci virtualnega elektroaku-stičnega orkestra brez zadržkov pri združevanju žanrov zlil Chopinovo glasbo v harmonijo naravnih zvokov, klasičnih glasbil in elektronske godbe. Glasbo nadgrajujejo tudi video filmi, remiksi pa se prepletajo s plesnimi koreografijami Plesnega teatra Velenje pod vodstvom Nine Mavec Krenker. Za popestritev predstave poskrbi tudi Velenjčan Jure Pukl, trenutno eden najbolj cenjenih slovenskih džez saksofonistov in skladateljev. Vstopnina 4-8 EUR _ Užitek za ljubitelje džeza Ljubitelji džeza so prišli na svoj račun v soboto v celjskem Plesnem forumu. Džezovska pevka Zvezdana Novaković je s svojim diplomskim projektom Konstelacija jazz ob sodelovanju mednarodne zasedbe glasbenikov - prijateljev z graške akademije za glasbo - pripravila prvo iz niza prireditev Dž-jezz v Plesnem forumu. Hiša kulture, celjsko džez društvo in Plesni forum so namreč kot prolog v poletni 2. festival Džjezz pripravili niz napovednih koncertov. Večer za lju- bitelje džeza in malo tudi astrologije oziroma konstelacije planetov v vesolju džeza je predstavil odlične interpretacije tradicionalnih swingovskih kompozicij in spevnih balad, a tudi džezovske avantgarde, celo v zahtevnejši pop je segel. Vsekakor je občinstvo doživelo lep glasbeno zahteven, a ljubiteljem džeza na kožo pisan večer. BS Foto: TimE Citre in kitara V Celjskem domu sta v sredo zvečer na koncertu iz ciklusa GM oder nastopila citrarka Janja Brlec in kitarist Mario Kurtjak. Brlečeva, doma iz Sedraža nad Laškim, tudi štipendist-ka celjskega rotary kluba, je med najboljšimi slovenskimi citrarkami. Študira na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Munchnu, ponaša pa se številnimi domačimi in mednarodnimi priznanji na različnih glasbenih tekmovanjih. Z deli Bacha, Schneiderja, Staniča in Oberlechnerja je poslušalce s svojimi citrami popeljala skozi vrhunsko citrarsko glasbo od klasike do džeza in vnovič dokazala, da citre zdaleč presegajo možnosti zgolj ljudskega inštrumenta, namenjenega spremljavi petja. Mario Kurtjak, prejemnik številnih nagrad na domačih in mednarodnih tekmovanjih mladih kitaristov, je občinstvu predstavil zahteven kitarski spored, ko je izvajal dela Sora, Coste, Šaljića, Tarrege in Raka, dodal pa tudi lastno skladbo. BS, foto: SHERPA www.novitednik.com STIRINOZCI ISCEMO TOPEL DOM Označitev psov in mačk Čipiranje je način označitve psa ali mačke v skladu z veljavnimi predpisi. Postopek vstavitve čipa se običajno opravi na spodnjem delu vratu pod kožo živali. Je zelo hiter in za žival nezahteven postopek. Običajno postopek opravi veterinar ali veterinarski tehnik. Čip ima serijsko številko, s katero v centralnem registru vodijo evidenco o živali, njenem lastniku, cepljenjih in podobno. Na podlagi čipa žival dobi tudi svoj potni list. V primeru izgubljenih živali lahko na osnovi čipa zavetišče ali veterinar najde lastnika živali. Vsi psi, ki so se skotili po 1. januarju 2003 in so starejši od treh mesecev, morajo biti po zakonu označeni s čipom. Označitev s čipom je obvezna ob prvem cepljenju psa proti steklini, ta pa mora biti opravljena, ko je pes star 3 mesece. Čipiranje mačk pa je relativno nova metoda in mnogi lastniki zanjo ne vedo. Iz vsega tega je razvidno, da je čipiranje zelo pomembno tako za žival kot tudi za njene lastnike (primer zavržene ali izgubljene živali). Če izgubite ali najdete žival Vsi, ki najdete ali naletite na izgubljeno ali zapuščeno žival, se najprej obrnite na najbližje zavetišče, saj jo mogoče že kdo pogreša. Po zakonu ste to dolžni storiti v roku 24 ur. Dolžnost vsake lokalne skupnosti (občine) je, da na svojem območju poskrbi za živali, ki so izgubljene ali zapuščene. Če ne veste, katero zavetišče je pristojno za vašo občino, jih pokličite. Nekatere lokalne skupnosti imajo svoje posebne postopke glede izgubljenih ali zapuščenih živali, saj mora prijavitelj predhodno obvestiti odgovorno osebo na občini in šele po tem dobi pristojno zavetišče zeleno luč, da lahko ukrepa. Pristojno zavetišče mora v 24 urah od prejema klica sprejeti izgubljeno ali zavrženo žival. Če gre za poškodovano žival, pa v 4 urah, kar narekujejo veljavni predpisi. Ni pa treba zavetišču tega storiti takoj po klicu, kot nekateri mislijo. Včasih se žival več dni potika po nekem območju, preden se najde nekdo, ki o tem obvesti pristojne. Najbolje jih je obvestiti takoj in po možnosti podnevi, saj je tako iskanje živali uspešnejše. Če se vaša žival izgubi, o tem v 72 urah obvestite najbližje pristojno zavetišče. Priporočljiv postopek pa je naslednji: pokličite ali pa se kar zglasite v najbližje pristojno zavetišče, pripravite letake s čim boljšim opisom živali, še bolje pa je, da na plakat poleg opisa nalepite sliko vaše živali. Pokličite radijske postaje in jim povejte, da pogrešate žival, obvestite tudi bližnja društva za zaščito živali in o tem obvestite čim več bližnjih veterinarskih postaj. Če se vaša žival več kot osem dni nahaja v zavetišču, postane last zavetišča in jo lahko oddajo novemu lastniku. Kot lastnik morate poravnati stroške oskrbnine za vsak dan, ki ga je vaša žival preživela v zavetišču. ZORAN FLIS Foto: MATIC LENKO Uf, mi je vroče! Pa kje je ta zima, saj smo vendar januarja? (Felix) A me res nihče noče? Ze predolgo sem tukaj! (Fina) DELOVNI ČAS pon.-pet. 7.-19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur tel. 03/7493210 gsm 041-618-772 veterinarskabolnlcašentjur www.vb-sentjur.sl_ V www.radiocelje.com Uradne ure Zavetišča Zonzani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Sprehajanja po dogovoru in predhodni najavi po telefonu, ali preko Fa-cebook skupine Zonzani od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si Malo levo, malo desno, a vseeno mi nič ne uide! (Gera) Pa kdaj si boš končno očistil te škornje? (Xena) »■■■■I haiiiIaJiiiL aam IIHmillOn^^ Torek, 18. januar: Kar trije položaji planetov svarijo pred nevarnostjo nesmotrnih ali prehitrih odločitev. Merkurjeva opozicije z Luno bo sprožala željo po spremembi in stres. Luna bo nasprotovala Plutonu, kar lahko zavrti čas nazaj v stare blokade in zamere. Merkur se bo srečal s Plutonom, nastopi aspekt njune konjukcije. Lahko imate občutek, da se vam v življenje vmešava usoda, zato ne izsiljujte! Sreda, 19. januar: Prisotni so precej nasprotujoči vplivi planetov. Ugoden položaj Sonca z Jupitrom prinaša zelo pozitivno energijo, a je vseeno treba upoštevati, da Luna v Raku izpostavlja tudi občutljivejšo plat narave. Zvečer nastopi polna Luna v Raku. Previdno, še najbolj bodo izpostavljeni odnosi z družinskimi člani. Četrtek, 20. januar: Sonce vstopi v Vodnarja, zato se bo v času enega meseca zelo močno izrazila univerzalna energija. Ideje, druženja, dinamika, inovativnost bodo moto tega obdobja. Zvečer bo skladen odnos Lune v Levu z Venero, kar je čudovit aspekt za zaljubljene in vse tiste, ki to še boste! Petek, 21. januar: Dober položaj Saturna bo omogočal, da dan zaključite zelo uspešno. Organizacijske sposobnosti bodo zelo povečane, dobro za planiranje, dogovore in zahtevno delo. Sobota, 22. januar: Jupiter vstopi v Ovna, kjer ostaja do 14. junija. Dobrotnik med planeti, čigar osnovna funkcija je ekspanzija, bo še posebno dobro vplival na Ovne. Luna v Devici bo skladna s Plutonom in Merkurjem, kar obeta kvaliteto v vseh prizadevanjih tega dne. Nedelja, 23. januar: Skladna Venera in Saturn napovedujeta skladnost v odnosih. Krasno za druženje, bolj stresno bo lahko zvečer zaradi nasprotovanja Lune Uranu. Ponedeljek, 24. januar: Sonce in Luna v dobrem odnosu bosta prispevala, da se realizirajo načrti, skladen bo tudi moški in ženski princip. Lunin kvadrat s Plutonom lahko povzroči kakšno razčiščevanje, a je to nujno za napredek. Ugodno položen Mars prinaša povečano energijo in strast pri dosegi ciljev, zato ste lahko zelo uspešni. Astrologinji GORDANA in DOLORES Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost Astrologinja Gordana je dosegljiva na 041 404-935 in 090 14-28-18, cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na Astrologinja Gordana facebook Astrologinja Dolores je dosegljiva na 090 64-30, cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.si Šentjurska Lucija spet med sodne mline O tem, ali si je Eva Kovač, nekdanja odgovorna urednica Šentjurskih novic, zaradi zapisa v satirični kolumni dejansko zaslužila dosojeno kazen, bo ponovno odločalo sodišče. Celjsko višje sodišče je namreč sodbo prve stopnje razveljavilo, medtem ko datum nove glavne obravnave še ni določen. Ravno je minilo leto, ko je sodnica celjskega okrožnega sodišča Ingrid Lešnik po precej nenavadnih, na trenutke že komičnih obravnavah Kovačevi dosodila leto pogojne kazni. Spomnimo, da so Kovačevo zaradi zapisa o domnevni »love story« v lokalnem časopisu, katerega del je že vrsto let tudi satirična družbeno-politična kolumna, pod katero se podpisuje »Lucija«, tožili trije sinovi nekdanjega dobjan-skega podžupana, sedanjega župana Franca Leskovška. Za tožbo se je odločila tudi Aleksandra Zalokar, vsi omenjeni pa so se prepoznali v kolumni, ki je namigovala na intimne povezave med »podžupanovim sinom in županovo komijevko«. Zapis se je torej nanašal na nekdanjega župana, ki ima tri sinove; Janeza, Marjana in Francija Leskovška. Ker natančne navedbe, o kom je govora, ni bilo, so se za tožbo odločili vsi trije, v navedbi o »županovi komijev-ki« pa se je Zalokarjeva, kot je povedala pred sodnico, prepoznala kot edina zaposlena trgovka v trgovini takratnega župana Franca Salobirja. Višje sodišče je sodbo okrožnega sodišča, ki je nekdanjo odgovorno urednico Šentjurskih novic Evo Kovač spoznalo za krivo, razveljavilo. Koliko spomina še premorejo priče? Obravnave so se pred dobrim letom vrstile kar nekaj časa, pri čemer so vsi tožniki navajali hudo škodo, ki naj bi jo zapis povzročil njihovim dobrim imenom ter pustil nepopravljive posledice v njihovih partnerskih odnosih. Zato so skupno terjali tudi 10.500 evrov odškodnine. Pričevanjem njihovih partnerjev v skladu z odločitvijo sodnice javnost ni mogla prisluhniti, Lešnikova pa se je očitno odločila, da bo prišla do dna govoricam o domnevnem ljubezenskem oziroma intimnem razmerju. Pred sodnico se je tako znašlo več prič; od predsednika lokalnega gasilskega društva, katerega člana sta tožnika Zalokarje-va ter Franci Leskovšek, do članov cerkvenega zbora, ki naj bi se o intimni zvezi pogovarjali v domači gostilni po nedeljski maši. Večina prič, ob nekaterih izjemah, je zanikala, da bi kdaj slišala, ali so se pogovarjali o omenjeni aferici. Obtoženka Eva Kovač se v razprave ni spuščala, ob koncu pa je vendar pojasnila, da naj bi bila ost Lucijine reportaže usmerjena v ne-sprejetje dobjanskega proračuna, medtem ko je bila »love story« navržena mimogrede. Sodni senat je tako pred letom Kovačevo zaradi objave kolumne spoznal za krivo, obsojena pa je bila na enotno kazen mesec in 15 dni zapora, s tem da je bila kazen omiljena v pogojno. Sodnica Ingrid Lešnik je v obrazložitvi povedala, da je šlo pri objavi kolumne za prestop meje med dopustnim poseganjem v intimno sfero na račun obveščanja javnosti. Višje sodišče je omenjeno sodbo okrožnega sodišča razveljavilo in sojenje se bo začelo znova, vendar datum še ni znan. Vsekakor so sodni mlini, glede na nekatere druge, dosti bolj akutne primere, v katerih se čaka na začetek sojenja, pri Kovačevi izjemno hitri. Se ponovno obeta množično zborovanje Dobjanov oziroma prič na celjskem sodišču? Če ne drugega, bo zanimivo slišati, kako dober spomin imajo. POLONA MASTNAK Foto: SHERPA Ukrep približevanja žrtvi nasilnežem prepreči, da bi še kdaj pustili takšne modrice ^ Stran od žrtve za 50 metrov Občutljivi primeri in strah žrtev - Ukrep prepovedi približevanja za hujše nasilneže Na Celjskem skoraj ne mine dan, da ne bi policisti posredovali zaradi nasilja v družini. Kljub temu je uradnih policijskih podatkov o tem, kaj vse se dogaja v primerih družinskega nasilja, malo. Kar je po eni strani razumljivo, saj gre za občutljive primere, ki so še v predkazenskem postopku, medijska poročanja o konkretnih primerih pa bi lahko negativno vplivala na žrtve. Predvsem v smislu, da se morda ne bi odločile za pregon storilca, kar bi lahko pomenilo, da bi storilec ostal nekaznovan. Zato nam bolj kot ne ostanejo številke, ki vedno znova kažejo, da klofute in udarci ne izbirajo. Lani se je na primer za enega boljših izkazal ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi. Tega lahko izrečejo policisti, če gre za hujšega nasilneža, torej ne v vseh primerih nasilja v družini. Slaba stran pri tem je, da se nasilneži, ki jih doleti takšen ukrep, po izteku le-tega vseeno vrnejo v družino, v kateri so bili nasilni. Večina storilcev se v vmesnem času vendarle toliko spametuje, da niso več nasilni ali pa se umirijo. Na Celjskem so lani izrekli 227 takšnih ukrepov, od tega samo v prvi polovici leta 107, v letu prej pa 240. Samo v prvih dveh dneh letos so celjski policisti prepovedali približevanje dvema nasilnežema, do danes petim. Kdaj tak ukrep pomaga? Za izrek ukrepa prepovedi približevanja žrtvi se kriminalisti odločijo, kadar obstaja utemeljen sum, da je nekdo storil kaznivo dejanje ali prekršek z nasiljem. Enako naj bi veljalo, če obstaja nevarnost, da bo nekdo »ogrozil življenje, osebno varnost ali svobodo osebe, s katero je ali je bil v bližnjem razmerju,« pravijo na policiji. Kršitelju se lahko tak ukrep izreče ustno, v šestih urah mu morajo izročiti še pisno odredbo o takšni odločitvi. Pri tem se nasilnežu določi tudi območje prepovedi gibanja od kraja ali osebe, na primer, da se žrtvi ne sme približati na manj kot 50 metrov. Ta prepoved se nanaša tudi na to, da storilec žrtve ne sme nadlegovati po telefonih ali prek drugih elektronskih naprav. Tak ukrep smejo policisti izreči za 48 ur, v enem dnevu ga mora potrditi preiskovalni sodnik, ki ga lahko podaljša do 10 dni. Nato ga - na zahtevo oškodo-vanke oziroma oškodovanca - prav tako preiskovalni sodnik podaljša še do 60 dni. Ali se nasilnež tega drži ali ukrep krši, naj bi ves čas nadzorovala policija. Če na primer kršitelja zalotijo na območju, na katerem ne bi smel biti, ga morajo od tam takoj odstraniti. Če ukrep še naprej krši, pa mu izrečejo denarno kazen, ki znaša 400 evrov. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA (arhiv NT) Na spletnih straneh policije je možna tudi anonimna prijava nasilja v družini. V sporočilu je treba zapisati, kje in kdaj se dogaja nasilje ter kdo ga izvaja. Ta prijava ni namenjena takojšnjemu ukrepanju, če je hitra reakcija policije nujna, je treba takšne stvari prijaviti na 113. Anonimna prijava pomeni, da policisti začnejo zbirati informacije, ne odidejo pa takoj na kraj dogodka. HALO,113 Dimniških požarov ne gasite z vodo! Zaradi pare lahko dimnik eksplodira - Nevarnost dimniških požarov ves čas kurilne sezone V kurilni sezoni obstaja večja nevarnost dimniških požarov, za izbruh le-teh je krivo posebej pomanjkljivo vzdrževanje kurišč in dimnikov. Med gorenjem namreč nastajajo vroči plini, ki se v dimniku ohlajajo. »Pri dolgotrajno nizki temperaturi dimnih plinov na stenah dimnika kondenzira veliko katrana, ki tvori katransko oblogo. Zaradi vseh oblog v notranjosti dimnika in pod določenimi pogoji lahko pride do vžiga katrana in saj,« svarijo gasilci. Slišati je tudi prasketanje na tistem delu dimnika, kjer gorijo saje. Če pride do dimniškega požara, doseže temperatura tudi do 1300 °C. To pa je vzrok za številne poškodbe na dimniški opeki oziroma tuljavah, hkrati pa obstaja nevarnost, da se ogenj razširi še na ostale prostore. Gasilci zato opozarjajo, da morajo lastniki hiš pravilno in redno sanirati in vzdrževati dimnike in ogrevalne napra- ve. V primeru, da dimniški požar že izbruhne, je treba upoštevati, da se ga nikoli ne sme gasiti z vodo. »Voda se namreč ob razbeljenih stenah dimnika upari in poveča svojo prostornino za več kot 1700-krat. Zaradi pare lahko dimnik celo eksplodira,« razlagajo gasilci. So se pa na nekatere očitke v zadnjem času, da dimniški požari nastajajo tudi zaradi neučinkovitega čiščenja, oglasili pri sekciji dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Dimnikarji namreč zavračajo govorice, da bi takšni požari izbruhnili, ker čiščenja ne bi opravljali dobro. »Vedno več ljudi zavrača obvezne dimnikarske storitve! Več kot tretjina teh požarov nastane zaradi neustrezne in nestrokovne vgradnje ali obnove dimnika. Izvajalci vgrajujejo dimnike, ki so iz materialov, ki niso ustrezno pregledani, in to je največkrat tudi vzrok, da pride do pregretja dimniške Do dimniškega požara je pred časom prišlo v hiši na Partizanski cesti v Celju, kjer se je ogenj iz dimnika razširil še v druge prostore. (Foto: PGE Celje) tuljave. Vgrajujejo se doma narejeni kovinski dimniki, ki se izolirajo s stekleno volno, brez požarnega jaška ali pa gre za vgradnjo dimnikov v lesene dele, kasneje pa pride do vžiga ostrešja,« še dodajajo dimnikarji. SŠol Če pride do dimniškega požara, pokličite na 112. O požaru obvestite vse stanovalce, če jih je v objektu več, nato gasilski enoti omogočite dostop. Iz bližine dimnika odstranite vse gorljive predmete, preglejte vse prostore, skozi katere poteka dimnik, in se prepričajte o njegovi tesnosti ter če je možno, zaprite dimniška vratca in druga vratca pri pečeh oziroma štedilniku. V zadimljene prostore nikar ne vstopajte. Če je treba gasiti, se to počne z gasilnimi aparati na prah ali z aparatom na CO2, nikakor pa ne z vodo! Prijeli so ga med delom V minulih dneh se je v priporu znašel 32-letnik (z območja Novega mesta, stanuje pa v tujini), ki so ga zalotili med vlomom v stanovanjsko hišo na območju Slovenskih Konjic. Moškega so dobili potem, ko je policiste poklicala občanka, ki je sumila, da nekdo vlamlja v bližnjo hišo. Na podlagi klica so policisti postavili blokado in vstopili v hišo, kjer so presenetili vlomilca med »šnofljanjem«. Zaradi tatvine so ga ovadili, preiskovalni sodnik pa je zanj odredil pripor. Ni pa v priporu ostal 27-letnik iz Laškega, ki so ga policisti prijeli med tatvino bakrenih žlebov s strehe gostinskega lokala. Iz države Pred dnevi so iz Slovenije napodili 29-letnika, ki je vlomil v bencinski servis Petrol na Vranskem. Policisti so ga, zatem ko so jih o vlomu obvestili varnostniki, izsledili kilometer stran od bencinskega servisa. Šlo je za državljana Črne gore brez prebivališča v Sloveniji. V bližini so našli še nahrbtnik, v katerem so bili ukradeni predmeti. Po spisani ovadbi so ga pod nujno poslali iz naše države. SŠol 18 0TR05KI ČA50PI5 NOVI TEDNIK Čudovita londonska pustolovščina V soboto, 11. decembra, se je 29 učencev III. Osnovne šole Celje z dvema učiteljema odpravilo na enkratno londonsko pustolovščino. Začeli smo jo že na letališču Jožeta Pučnika, kjer smo potrpežljivo čakali tri dodatne ure zaradi zamude letala. Polet na Otok je bil zelo prijeten, sproščen, celo turbulenc ni bilo. Po pristanku v Londonu nas je večina prvič vdahnila prijetno svež, a tudi mil otoški zrak. Na panoramski nočni vožnji v center mesta smo se ustavili pri veličastni katedrali Sv. Pavla in napravili prve fotografije. Nočna vožnja do hotela nas je očarala s sojem pred-božičnih luči in nočnim velemestnim utripom. A naslednji dan je šlo zares. Podzemno železnico smo eni obvladali prej, drugi kasneje, a vse nas je zanesljivo prepeljala v center mesta. Prvi je bil na vrsti že zaradi pročelja veličasten naravoslovni muzej. Videti belega kita v naravni velikosti je bilo za vse nas šokantno, da o razvoju človeka in živalstva sploh ne govorimo. Na trgu Trafalgar so nas navdušili velikanski kipi levov in obelisk največjemu angleškemu pomorščaku ter junaku - admiralu Nelsonu. Vodička Špela je bila odličen organizator, z ogromno znanja in ravno prav »tečna«, da smo v 8-milijon-skem mestu samo enkrat izgubili sošolca, a še ta je zaspal na metroju. V pol ure smo ga vsi srečni našli, čakajočega na eni od postaj podzemne železnice. Sprehod mimo ulice Downing in Buckhingamske palače smo zaključili v muzeju voščenih lutk. Ravnatelj se je fotografiral z Marilyn Monroe, nas mlade pa sta bolj pritegnila Lady Gaga in David Beckham. Ponedeljek, dan ko so ljudje mrzlično odhajali na delo in je podzemna železnica pokala po šivih, je bil čas za obisk Greenwicha. Obiskali smo astronomski muzej, se veliko naučili o geografski pomembnosti te točke za mornarje ter vse svetovne časovne pasove. Nazaj v mesto smo se mimo pomembnih stavb na obrežju Temze Ježkov nahrbtnik za najmlajše V knjižnici Rogaška Slatina imajo za svoje najmlajše bralce mini bralno značko Ježkov nahrbtnik. Zaradi porasta informacijske tehnologije želijo v Knjižnici Rogaška Slatina spodbuditi bralno kulturo že pri najmlajših, vplivati na izobraževalni proces in sodelovati pri aktivnem preživljanju prostega časa otrok. Na knjiženjih policah, namenjenim Ježkovemu nahrbtniku, lahko starši izbirajo knjige, ki jih nato v nahrbtniku odnesejo domov. Ker je nahrbtnikov manj, kot je sodelujočih, nahrbtnike izposojajo na način, da ga vsak otrok vsaj enkrat odnese domov. Aprila bo zaključna prireditev. Do takrat morajo starši skupaj z otroki prebrati deset knjig s seznama. Naslove prebranih knjig vpisujejo starši na za to namenjen kartonček, ki se glasi na otrokovo ime. Za vsako prebrano knjigo otroci prejmejo žig. Na zaključni prireditvi bodo vsi, ki bodo prebrali vseh deset knjig, prejeli Ježkovo priznanje. Takrat se obeta tudi obisk znanega slovenskega ustvarjalca. PB peljali z ladjo. Občudovali smo najznamenitejši most v Londonu, Tower Bridge, angleški parlament, Big Ben. Višek, vsaj za nas učence, je bil London Eye. Ko je bila kabina visoko na vrhu, se nam je odprl pogled na Temzo in London v večerni zarji in v vsej veličini. Učitelji so bili noro navdušeni, mi pa samo navdušeni. Zadnji dan naše pustolovščine je minil v britanskem nacionalnem muzeju, v občudovanju pouličnih umetnikov v Covent Gardnu in poslovilnem kosilu v eni od mnogih uličnih restavracij - od karibskih, kitajskih, indijskih do tipično angleških s »chips and fish« (ribe s krompirčkom, op. p.). In potem še vožnja na letališče ter srečen pristanek na šokantno mrzlem Brniku. London nas je osvojil in še se bomo vrnili v to mesto tisočih izzivov ter možnosti. Učenci III. OŠ Celje Najmlajše bralce knjiga še kako briga. Utrinek z razstave Astronomska razstava V sredo so bilo v avli I. OŠ Žalec odprli astronomsko razstavo. Razstavo sta odprla dr. Orest Jarh in Boris Kham, odprtje pa so s kulturnim programom popestrili učenci I. OŠ Žalec. Razstava je sestavljena iz dveh tematskih sklopov. Prvi sklop govori o Nikolaju Koperniku na Slovenskem. Prikazuje njegovo delo in dosežke, ki so spremenili pogled ljudi na vesolje. Njegovo teorijo so spremljali tudi takratni slovenski astronomi. Na Slovenskem hranimo dve njegovi knjigi iz 15. stoletja. Drugi sklop prikazuje delo Pavla Kunaverja, enega najpomembnejših zvezdogledov na Slovenskem v prejšnjem stoletju. Bil je naravoslovec, ki je s svojim natančnim opazovanjem in skiciranjem pojavov na nočnem nebu pustil pečat v slovenski astronomiji. Razstava bo na ogled vsak delovni dan do 11. februarja med 15. in 17. uro. Po dogovoru z Damjano Šlander ali Brigito Krulec so možni za skupine tudi vodeni ogledi. TT www.racliocelje.com NOVI TEDNIK BRALCI POROCEVALCI 19 Polepšali dan starostnikom V dneh po božično-novoletnih praznikih, v četrtek, 13. januarja, so člani gledališke in vokalne skupine Srednje šole za gradbeništvo in varovanja okolja iz Celja pod vodstvom svojih mentoric ponovno polepšali dan stanovalcem Doma ob Savinji, kjer jih vsako leto prav prijazno sprejmejo in se razveselijo njihovega obiska. Najprej jih je pozdravil odlični imitator Klemen Mastnak. Članice vokalne skupine (Jasna Funtek, Pia Premoš, Tadeja Jug, Ines Leskovšek, Jana Čurč, Leja Krajnc, Samantha Veber, Ana Hochkraut, s flavto sta jih spremljali Ana Podlinšek in Valentina Novak, na klavirju pa njihova mentorica Alenka Lah Kalan) so navdušeno ob- činstvo presenetile s pesmimi Človek sem, Mnogo sem prehodil poti in Nov korak. V nadaljevanju so jih člani gledališke skupine (Nena Kotnik, Lara Kezič, Lucija Jelenko, Drago Jambrek, Jure Zlatolas in Žiga Čudo-van) pod mentorstvom Nine Markovič Korent povabili na ogled predstave z naslovom Božična večerja, s svojimi ubranimi glasovi pa jih je navdušil nastop kvarteta GO (Drago Jambrek, Klemen Grenko, Matija del Negro in Rok Krajšek), to je novonastali kvartet, ki je svoje ime našel v novem logotipu Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja (G - gradbeništvo, O - okolje). Prireditev je domiselno vodila Anja Ma-rinkovič. Nastopajoči pa so se od starejše generacija poslovili s pesmijo Dan ljubezni in jim v novem letu zaželeli predvsem zdravja, sreče in medsebojnega razumeva- nja. Za konec so jim zapeli in zaigrali še nekaj narodnoza-bavnih pesmi, ob katerih so dijaki z varovanci doma tudi zaplesali. Vsi skupaj, dijaki in starostniki so preživeli izjemno lep dopoldan. Dijaki bodo nastopili še za starostnike v Poljčanah in na Polzeli. Tokrat se je ponovno potrdilo in utrdilo medgeneracij-sko sodelovanje, ki po besedah predsednika države dr. Danila Turka ne sme in ne more biti zgolj floskula, pač pa mora biti vrednota sodobne in posamezniku prijazne družbe, izhajati pa mora iz dejavnega sodelovanja in komunikacije med vsemi generacijami. Dijaki Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja iz Celja tako že vrsto let uresničujejo cilje Gibanja za medgeneracijsko sodelovanje, ki je bilo ustanovljeno lani. AB www.novitediiik.com Uspešno leto za štorska društva Leto 2010 je za člane društev, ki jih vodim v občini Štore (borce, veterane, častnike in strelce), minilo dokaj uspešno. Seveda se je gospodarska kriza na žalost dotaknila tudi nas. Kljub temu pa smo z velikimi napori le uspeli izpolniti zastavljene načrte. Največji dosežek za nas je obnova društvenih prostorov in poplačilo finančnih dolgov. Strelišče za zračno puško je obnovljeno in tudi na rezultate s strelskih tekmovanj smo lahko upravičeno ponosni. Na veteranskih športnih igrah v Slovenski Bistrici smo od skoraj petdesetih ekip osvojili odlično 17. mesto. Na žalost pa je odpadlo 10. jubilejno regijsko veteransko srečanje na Svetini. To srečanje je finančno najzahtevnejše. Donatorjev in sponzorjev praktično ni več. Letos je pred nami kar nekaj pomembnih jubilejev. Najprej 27. aprila 70. obletnica ustanovitve OF. Za ta visok jubilej bomo odkrili obnovljeno spominsko ploščo v Kompolah, kjer je stala Ocvirkova domačija. 26. maja bomo imeli v športnem parku na Lipi že šesto predstavitev Slovenske vojske in policije. Zraven sodi tudi velik nogometni turnir. Ob tej priliki bi želel omeniti, da sodi občina Štore po oceni načelnika Generalštaba SV mag. gene-ralmajorja Alojza Šteinerja med osem občin v državi, kjer je sodelovanje s SV na najvišjem nivoju. Na to smo lahko v Štorah upravičeno ponosni. Junija bo minila dvajseta obletnica vojne za Slovenijo. Takrat bomo pripravili odkritje spominskih plošč na pročelju svojih prostorov. Sicer pa bo letošnji junij po celotni državi sigurno natrpan s praznovanjem tega pomembnega jubileja. V spomladanskih mesecih želimo organizirati letne konference in skupen izlet. Lani nismo pozabili tudi na naše najbolj aktivne člane. Podelili smo jim nekaj odlikovanj. Na zadnjem novoletnem srečanju smo se za predano in požrtvovalno delo naše blagajničarke Zvezdane Holcinger oddolžili z internim veteranskim priznanjem. Avtor teh priznanj je naš marljivi praporščak in sekretar veteranskega združenja Marjan Dobovišek. V kulturnem programu pa so naši veterani zaigrali tudi nekaj lepih partizanskih pesmi. SREČKO KRIŽANEC Srečanje starejših Gotovljanov Krajevna organizacije RK Gotovlje je v sodelovanju s KS in Društvom upokojencev Go-tovlje pripravila v dvorani kmetijske zadruge srečanje krajanov, starih 70 in več let. Od 130 povabljenih se je srečanja udeležila dobra polovica. Zbrane je pozdravila predsednica KO RK Gotovlje Romana Breznik - Jordan, nato še predsednik društva upokojencev Rudi Trobiš in predsednik sveta KS Gotovlje Henrik Krajnc, ki je govoril o delu in načrtih za prihodnje. V kulturnem programu so nastopili učenci POŠ Gotovlje, domači moški pevski zbor, ki ga vodi Zdenka Markovič in harmonikar Matevž Antloga. Sledilo je družabno srečanje, na katerem so si starejši imeli veliko povedati, za veseli del pa sta poskrbela Jani Pirš in Bojan Renko. Dvema najstarejšima na srečanju, 87-letni Zofiji Nahtigal in 85-letnemu Lojzetu Krambergerju, pa so podarili rože. TT Predsednik KS Gotovlje Henrik Kranjc ob Zofiji Nahtigal, najstarejši na srečanju Novoletno srečanje upokojencev OŠ Hudinja Prišel je mesec december, mesec, ko običajno delamo obračune za leto, ki mineva in kujemo načrte za leto, ki prihaja. Veselimo se srečanj s prijatelji in znanci. Tokrat smo vedeli - časi so hudi in verjetno bo teh srečanj vedno manj. A prišlo je prijazno vabilo: pridite na prednovoletni sprejem za upokojene delavce šole, kjer bomo v prijetni družbi nekdanjih in sedanjih delavcev šole obujali lepe spomine na skupaj preživeta leta. Srečne zvezdice so zasijale v naših očeh in tako smo se 22. decembra zbrali na šoli. Prisrčno so nas sprejeli, nam pa je bilo, kot da smo se vrnili domov, kjer nas je čakal topel stisk roke in prijazen nasmeh. Najprej so nam učenci pripravili čudovito predstavo, v kateri so prikazali svoje lepe in delovne trenutke v šoli. Spoznali smo najboljše pevce in plesalce _ Naši spomini pa so segali v leta, ko smo tudi mi bili njihovi učitelji in jih marsičesa naučili, le da so bili mnogi od njih z nami na predstavi kot starši teh sedaj nastopajočih otrok. Po predstavi so nas povabili v zbornico, kjer smo ob kozarčku in sladkarijah obujali spomine, saj smo bili v prostoru, kjer smo včasih reševali mnoge probleme in izpolnili veliko načrtov. Res nam je bilo, kot da smo spet doma. Med nami je bilo nekaj mladih učiteljev, ki so bili v naših delovnih letih še naši učenci in gospod ravnatelj Jože Berk, jih je pohvalil, da so dobri učitelji. To pomeni, da smo tudi mi naše delo dobro opravljali. Po nagovoru gospoda ravnatelja nas je obiskal še dedek Mraz s spremstvom in z nami celo zaplesal. Dobili smo skromna darilca, ki so bila podarjena s srcem in so pomenila več, kot bi ne vem kako draga. Res smo preživeli čudovit večer. Želeli bi, da bi se na vseh šolah ob novem letu srečevali nekdanji in sedanji sodelavci. Najlepše se zahvaljujejo gospodu ravnatelju in vsem, ki so mu pri tem delu nesebično pomagali. Želimo jim, da bi njihova šola še naprej bila tako urejena in uspešna, da bi bili vsi, ki tam živijo - otroci in odrasli - med seboj veliki prijatelji. Čez nekaj dni pa smo prejeli še skupno spominsko fotografijo s spremnim dopisom, ki se je končal z besedami: »Upamo, da vam je bilo tako prijetno kot nam, gostiteljem. Veseli smo teh srečanj in v pričakovanju ponovnega snidenja vas lepo pozdravljamo. Ravnatelj Jože Berk«. ERNA KREMENŠEK ifliww.radiocelje.com NASVETI KUHAJMO SKUPAJ Kuhajmo po mesecih Emilija Pavlič, naša gostja v oddaji Kuhajmo skupaj, za kuhanje priporoča uporabo hrane, ki je sezonska, lokalna in ekološko pridelana. Ekologija v prehrani po njenem mnenju pomeni tudi preprosto logiko: manj kuhanja je manj pomivanja, to je manj trošenja pitne vode in manj stroškov. Njena knjiga Mamica, nauči me kuhati, je razdeljena po mesecih in tako januarja zagotovo ne boste pripravljali svežih jagod ali bučk. Ob vsem tem so dobra spremljava poučne zgodbe, ki poleg uvoda v mesec ponujajo teme za pogovor ali razmišljanje. Meseci so lahko kot otroci. Za januar Emilija Pavlič piše, da je skromen, nič kaj izbirčen ali razvajen, saj se mora znajti - mati narava ima zdaj počitek. V tem mesecu priporoča dve jedi, ki sta preprosti in to je tisto, kar pogosto pozabimo. Zakaj bi komplicirali in si razbijali glavo, kaj še skuhati. No, morda le v toliko, kaj še dodati, če bo jedcem to premalo za obrok. A spet - ne uporabite hrane, ki prepotuje pol sveta, da jo lahko pripravite. Dober tek in kuhajte z veseljem! Carski praženec brez jajc (količine za 5 oseb) Sestavine: 6 žlic polnovredne moke, 3 žlice čičerikine moke, 3 dl mleka, 3 žlice ma- Kolikokrat se spomnite na preprost carski praženec? Emilija Pavlič ga priporoča kot nadvse primerno januarsko jed. sla, 1 žlica medu, malo olupka neškropljene mandarine, 10 suhih fig. Priprava: Polnovredno in čičerikino moko večkrat pre-sejemo in prelijemo z vročim mlekom. Dodamo toplo maslo, med, zdrobljen mandarinin olupek in sol. Vse dobro premešamo z metlico za stepanje. Pekač segrejemo, ga namažemo z maslom in vanj vlijemo pripravljeno maso. Posujemo z narezanimi figami, pokrijemo in pečemo približno 30 minut pri 180°C. »Šmoren« narežemo na trikotnike. Malo drugače: Tak »šmo-ren« lahko naredimo na več načinov. Namesto fig lahko dodamo suhe hruške, slive ali jabolčne krhlje, namesto mleka vodo, namesto masla pa oljčno olje. Vodni žličniki (količine za 5 oseb) Sestavine: 10 žlic polnovredne moke, 5 žlic masla. Priprava: Presejano moko poparimo z 10 žlicami vrele vode. Dodamo raztopljeno maslo in ščepec soli. Zamešamo v redko testo. Z žličko zajamemo majhne žličnike in jih skuhamo v vroči juhi, vodi ali mleku. Malo drugače: Žličniki bodo rahli, če jih bomo za-mesili s toplimi sestavinami. Namesto z vodo lahko moko poparimo z mlekom, namesto masla pa vzamemo oljčno olje. Nl PRAV(N)I KORAKI Prekinitev delovnega razmerja Vprašanje: V teh kriznih časih se je zapletlo tudi našemu delodajalcu. Že četrti mesec zamuja s plačami, dveh še sploh nismo dobili in ker očitno ne bo mogoče popraviti situacije, bi želel prekiniti delovno razmerje. Kako naj to naredim, da bom potem lahko prejemal nadomestilo in ne bo problema? Odgovor: Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR) v 112. členu kot enega izmed razlogov, zaradi katerega lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, opredeljuje tudi situacijo, ko mu delodajalec trikrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plačila za delo ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku. V kolikor ravnanje vašega delodajalca ustreza navedenemu, lahko podate izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in ste upravičeni tudi do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ter odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. V skladu z določbami Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti boste v tem primeru, po pravilno izpeljanem postopku, tudi upravičeni do nadomestila za primer brezposelnosti. Postopek je sledeč: delavec lahko v primeru iz prvega odstavka tega članka izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v osmih dneh po tem, ko predhodno pisno opomni delodajalca na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvesti inšpektorja za delo. Delavec je pri tem vezan še na rok, v katerem mora podati izredno odpoved, in sicer najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Navedeni 30-dnevni rok začne v skladu s 3. odstavkom 112. člena ZDR teči, ko poteče zgoraj navedeni osemdnevni rok in delodajalec ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve. Zaradi varovanja vaših interesov svetujem, da si predvsem za sam postopek (vročanje, tek rokov itd.) poiščete strokovno pomoč. Pri tem bi vam morebiti lahko pomagal tudi sindikat, koristne informacije pa boste dobili tudi na zavodu za zaposlovanje. PAVLA BOLNER BOLARIČ, dipl. univ. pravnica Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku. Kinematografi Planeta Tuš ponujajo Ob nakupu kino vstopnice v kinematografih Planetih Tuš lahko sodelujete v nagradni igri in osvojite teden dni aktivnosti ali poležavanja na peščenih plažah rajskega otoka večne pomladi Tenerife. Izbira je povsem vaša. Na vas je le, da si izberete zabavnega spremljevalca in nato teden dni uživate v hotelu s petimi zvezdicami. V žrebanju za oddih na mamljivem Kanarskem otoku lahko sodelujejo vsi, ki bodo ob nakupu kino vstopnice predložili Tuš klub kartico ter vsi, ki bodo pravilno odgovorili na nagradno vprašanje na spletni strani www.planet-tus.si. Nagradna igra poteka vse dokler ne bomo zabeležili milijontega kino obiskovalca ali ne bo oddan milijonti pravilni odgovor na nagradno vpra{anje na spletni strani www.planet-tus.si. Ve~ o nagradni igri poi{~ite na www.planet-tus.si ali na blagajnah kinematografov. Iger So zvezde dama ZDRAVJE - NASE BOGASTVO Alergijski izpuščaji Vprašanje: Po obrazu se mi javljajo rdeči izpuščaji. Slišala sem, da si lahko pomagam s hrastovo skorjo. Ali si naj pripravim poparek ali čaj? Bi mi mogoče pomagalo to, saj se zdravim pri dermatologu, pa mi ni nič boljše. Odgovor: Alergije so neprijetna zadeva, zlasti če se pojavljajo kot rdečica na obrazu. Povezane so lahko s prehrano, čustvi ter drugimi boleznimi. Pred kratkim sem se pogovarjal z znanko, ki se je zaradi podobnih težav zdravila s številnimi zdravili, kremami, dietami, pa ni nič pomagalo. Zdravila se je tudi z bioreso-nanco ter z vsemi alternativ- nimi metodami - neuspešno. Dokler ni prišla k alergologu! Stoletja ni bilo alergologov in so zato za zdravljenje kožnih bolezni priporočali različne, predvsem rastlinske izvlečke. Nekateri priporočajo še danes uporabo čreslovin ali taninov, ki se nahajajo v različnih oblikah v različnih rastlinah. Nahajajo se predvsem v skorji, tudi v lesu hrasta, kostanja in drugih dreves. S tehnološkimi postopki se iz njih pridobivajo velike količine snovi, ki so predvsem barvila. Danes se uporabljajo predvsem v tehnologiji strojenja kož in pri zaščiti lesnih izdelkov. Največ se jih porabi Alergija na gluten, ki se nahaja v pšenici, rži, ječmenu in ovsu, je pogosta. Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec. kardiolog za izdelavo različnih premazov, ki so poznani kot lesne lazure. Stoletja so se pripravki iz hrastove skorje uporabljali za zdravljenje različnih kožnih bolezni. Predvsem izpuščajev na koži. Z uporabo prevretkov ali poparkov in kopeli so zdravili različna kožna vnetja, rane na koži, potenje nog, zdravili pa so tudi hemoroide in prebavne motnje. Čreslovine reagirajo s sluznico prebavnega trakta tako, da ustvarijo na površini zaščitni sloj, ki preprečuje resorbcijo strupov in bakterij v kri. Tako se zaustavijo različne driske. Vendar niso vse rastline enako koristne. Tako z hrastovim izvlečkom ne bomo zdravili prebavnih motenj, temveč le kožne bolezni in težave z zunanjimi hemoroidi, saj se tanini iz hrasta uničijo v želodcu in tankem črevesju in le RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO! e in male J' • / 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR ^J^uliaràLe LuLue óioi/enáLdt ^oâpoJinJ Informacije: 03/4225-100 Podpisani-a naslov: nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam kompletov ttBh knjlM v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih flospodlnj po ceni 10 EUR za izvod |+ poštnina). izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlananje. shranjevanje In zamrzavanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod 1+ poštnina). izvodov knjige Zdravilna zallšča. čaji In čajna mešanica po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). Naroeilnico poSljite na naslov: NT&RC d.o.o., PtaSernova 19,3000 Celje ^^ ''"''P''-_ blago učinkujejo na težave in bolezni debelega črevesa. Kopeli za lajšanje kožnih težav Za lajšanje kožnih težav pa se priporočajo predvsem kopeli. Hrastovo skorjo nabiramo samo zgodaj spomladi, ko je skorja še rumena. Skorjo naberemo le na drobnih vejicah, saj tam vsebuje največ koristnih snovi. Še boljše pa bo, da že pripravljeno in posušeno skorjo kupimo v zeliščni lekarni ali lekarni, saj bomo na ta način naredili najmanj škode, zagotovili si pa bomo kontroliran pripravek. Za kopeli pripravimo pre-vretek iz hrastove skorje. V kad natočimo toplo vodo in vanjo vlijemo približno liter prevretka, ki smo ga pripravili iz hrastove skorje. 10 dag skorje prelijemo z litrom vrele vode, ki naj vre 15-20 minut. Prevretek precedimo in vlijemo v pripravljeno vodo. Kopel naj traja vsaj 20 minut. Ponovimo jo dvakrat tedensko. Prevretek lahko uporabimo tudi za grgranje ali pa za izpiranje zunanjih hemoroidov. Za zdravljenje in lajšanje prebavnih težav pa bomo uporabili druga zelišča, ki so vir katehinov, ki so odporni na delovanje želodčnega soka. Najbolj poznan pripravek je iz čajevca, ki je poznana kulturna rastlina Azije in se uporablja kot čaj za zdravljenje diarej ali drisk že tisočletja. Tako si bomo pripravili pri teh težavah raje skodelico dobrega čaja, ki je prihajal preko Rusije v Evropo in ga dane poznamo kot ruski, indijski ali cejlonski črni čaj. Ta vsebuje veliko količino koristnih tani-nov, ki jih lahko uporabimo tudi za dodatke kopelim. Verjetno vas ta nasvet dolgoročno ne bo rešil težav. Alergije so pogosto povezane z nepravilno prehrano. Pri znanki je bila ugotovljena alergija na gluten. Preobčutljivost na gluten je osnova bolezni, ki ji pravimo celiakija. Bolezen je praviloma dedna, se pa lahko pojavi šele po kakšni operaciji, nosečnosti, porodu, virusni infekciji ali stresu. Gluten se nahaja v pšenici, rži, ječmenu in ovsu. V tankem črevesju okvari črevesne celice in s tem povzroči motnjo v absorpciji hranilnih snovi iz črevesja. Snovi, ki tako nemoteno prehajajo v kri, lahko okvarijo kapilare in žile. Znanka po trimesečnem zdravljenju z zdravili in odkar se drži strogih dietnih navodil, nima več težav z rdečimi izpuščaji po obrazu. Mogoče je sedaj priložnost, da se odločite za pregled in testiranje pri alergologu. Verjetno bo prej potrebna dietna prehrana kot pa kopeli z hrastovim prevretkom. Takšno prehrano potrebuje vse več otrok, pa tudi vse več odraslih, saj se lahko okvare javljajo šele v zrelih letih. Prejšnji teden smo v torkovi številki ob članku Preveč soli škodi zdravju pomotoma izpustili ime avtorja, to je prim. Janeza Tasiča. Za napako se opravičujemo. ROŽICE IN CAJCKI Danšen za zdravo srce Če smo se zadnjič posvetili ženšenu, se danes dajmo še eni čislani azijski rastlini s podobnim imenom - dan-šenu, ki mu Kitajci pravijo tudi rdeči ginseng oz. ženšen ali tudi rdeči žajbelj. To starodavno orientalsko zdravilo postaja tudi na Zahodu, kjer je znano po imenu kitajski žajbelj, vse bolj zaželeno naravno pomagalo pri zdravljenju oz. preprečevanju srčno-žilnih bolezni. Čeravno večina med nami za danšen (Salvia miltior-rhiza) v življenju še ni niti slišala, ga omenjajo že starodavne kitajske zdravilske bukve iz 2. stoletja. Korenina danšena, ki jo narežejo in posušijo, nasploh velja za tradicionalno kitajsko zdravilo za težave s krvnim obtokom, angino pectoris in srčno aritmijo. Tudi Japonci po danšenu pogosto posegajo in so izvedli mnogo raziskav o učinkovanju te za srce domala čudežne korenine. Danšenu rečemo tudi kitajski žajbelj, Kitajci pa zanj uporabljajo tudi ime rdeči žajbelj. Pravijo, da še bolje kot zdravi preprečuje srčno-žil-ne bolezni, zato njene pripravke pogosto preventivno uporabljajo. Danšen naj bi širil arterije in izboljševal dotok krvi v srce. Ker spodbuja krvni obtok, izboljšuje delovanje srca in lajša simptome angine pectoris. Sprošča krvne žile in izboljša krvni obrok po celem telesu. Kitajci so prepričani, da bi tudi na Zahodu lahko z uporabo dan-šena preprečili in pozdravili marsikatero srčno obolenje, zlasti srčno aritmijo, angino pecotris, pospešen srčni utrip oz. palpitacije. Danšen je tudi zelo znano ljudsko 8 - 12 kg mesečno Dr. PIRNAT 3i2ii,01/Siili!S'4 www.pimat.si Dr. nmat d.o.0.. Razlagava 29, Maribor Piše: PAVLA KLINER zdravilo za blažitev težav, ki jih povzroča zastajanje krvi, predvsem težav v trebušni votlini, kot so boleča in neredna menstruacija ali bolečine v medenici. Kadar so ljudje na Vzhodu zaskrbljeni, tesnobni in nespečni, pogosto sežejo po danšenu, saj so prepričani, da je to eno najboljših naravnih pomirjeval. Blagodejen vpliv ima tudi na kožo, ki jo gladi in pomirja. Danšenovo korenino navadno pripravijo v obliki pre-vretka. Na tržišču se dobijo tudi tablete in tinktura. Prve pripomorejo k boljši prebavi, druga je v pomoč pri zdravljenju težav s krvnim obtokom. Pri resnih težavah s srcem in krvnim obtokom se o uporabi danšena vedno posvetujemo z zdravnikom. Nosečnice naj ga ne uživajo v nobeni obliki. wvvw.radiocelje.com Toliko o danšenu, zdaj pa še kakšno besedo o ženšenu oz. ginsengu, ki smo ga sicer predstavili že prejšnji-krat. Zakaj? Preprosto zato, ker je pravi ginseng (Panax ginseng) pač kitajsko zdravilno zelišče št. 1. Kitajci celo v en glas zatrjujejo, da je ženšen veliko več kot zdravilo. V prvi vrsti naj bi bil napoj večne mladosti in spodbujevalec spolnih moči. Ženšen že tisočletja obnavlja oslabelo moškost Kitajcev -in to še kako učinkovito, če pomislimo, kako številčni so. Korenina ženšena - uživamo jo v obliki praška, tablet ali pa, najbolje, žvečimo njene koščke - naj bi prispevala tudi k podaljšanju življenja na naši ljubi zemljici. Imela naj bi izjemno moč prehranjevanja žlez, prenavljanja krvi in odpravljanja simptomov staranja. Če se ne želite postarati, vam morda pomaga tudi zelenjavna juha z dodatkom ženšena, ki jo na Vzhodu pogosto pripravljajo. Zadostuje en gram posušene korenine v poljubni zelenjavni juhi in mladost naj bi bila že bolj na dosegu rok. Če drugega ne, pa bo ta juha gotovo poskrbela za splošno boljše počutje. To pa je tudi nekaj. BORZA DELA - INFORMACIJE NOVI TEDNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA BLAGAJNIK ■ M/Ž: DELO NA BIAGAJNI, GOTOVINSKO IN NEGOTOVINSKO POSLOVANJE, SKRB ZA RED IN ČISTOČO NA DELOVNEM MESTD, POMOČ IN SVETOVANJE STRANKAM .... DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.1.2011: ENGROTDŠ D.D.: TDŠ SDPERMARKET VOJNIK, CELJSKA CESTA 24 A, 32I2V0JNIK BLAGAJNIK ■ M/Ž: DELO NA BLAGAJNI, GOTOVINSKO IN NEGOTOVINSKO POSLOVANJE, SKRB ZA RED IN ČISTOČO NA DELOVNEM MESTD, SVETOVANJE IN POMOČ STRANKAM ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.1.2011: ENGROTDŠ D.D.: TDŠ SDPERMARKET CELJE, MARIBORSKA CESTA I28,3000CELJE DELAVEC BREZ POKLICA POMOŽNI DELAVEC ■ M/Ž: POMOČ PRI PRIPRAVI - KOMI-SIONIRANJD KOMPLETNE OPREME ZA POTREBE MONTERJEV PO SPECIFIKACIJAH (POSTAVITVENIH LISTIH), POMOČ PRI POSTAVUANJD IN PODIRANJD ŠOTOROV, HAL, ODROV ^ (NATOVARJANJE, RAZTOVARJANJE, MONTIRANJE, DEMONTIRANJE), IPD., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 28.I.20II: BIRO OGIS, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA, IZPOSOJANJE, D.0.0.,TEHARJE 56,322ITEHARJE ZIDANJE IN OMETAVANJE - M/Ž: ZIDARSKA DELA, ZIDANJE, OMETAVANJE STEN, PRIPRAVA ZIDARSKEGA ODRA NA VIŠINI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.1.2011: SM GRADNJE GRADBENIŠTVO, TRGOVINA D.O.O., POD KOSTA-NJII8,3000CELJE KLJUČAVNIČAR KLJDČAVNIČAR - MONTER - M/Ž: IZDELAVA IN MONTAŽA KOVINSKIH KONSTRDKCIJ, STROJEV IN NAPRAV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.1.2011: TEHNO VAR, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., CESTA V TRNOVLJE I0,3000CELJE STROJNI KUDČAVNIČAR - M/Ž: VARJENJE IN IZDEIAVA STROJNIH ELEMENTOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2I.I.20II: OPTIS SERVIS, PODJETJE ZA OPRAVLJANJE SERVISNE DEJAVNOSTI, D.O.O., TRNOVELJSKA CESTA 2, 3000CELJE MONTER - M/Ž: IZVAJA POSTAVLJANJE IN PODIRANJE ŠOTOROV, HAL, ODROV ^ (NATOVARJA, RAZTOVARJA, MONTIRA, DEMONTIRA) V SKLADD Z DELOVNO DOKDMEN-TACIJO IN POSTAVITVENIMI LISTI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 28.I.20II: BIRO OGIS, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA, IZPOSOJANJE, D.O.O., TEHARJE 56,3221 TEHARJE DELAVEC V PROIZVODNJI - M/Ž: VARJENJE, VRTANJE KOVINSKIH IN ALDMINIJASTIH KONSTRDKCIJ. OSTALA POMOŽNA DELA V PROIZVODNJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 28.I.20II: BIRO OGIS, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA, IZPOSOJANJE, D.O.O., TEHARJE 56,3221 TEHARJE SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA KONTROLOR TEHNIČNIH PREGLEDOV - M/Ž: IZVAJANJE POSTOPKOV OPRAVLJANJA TEHNIČNIH PREGLEDOV, PRIPRAVLJANJE IN POSREDOVANJE DELOVNE DOKDMEN-TACIJE TER ARHIVIRANJE ZAPISNIKOV, NEDOLOČEN ČAS, 10.1.2011: AVTO CELJE TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE D.D., CELJE, IPAVČEVA DL. 21, IPAVČEVA DLICA2I,3000CELJE PRODAJALEC I. - M/Ž: PRODAJA V TRGOVINI Z GRADBENIM MATERIALOM, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.1.2011: HOJNIK PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., LESK0VECI5,3202 LJDBEČNA ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA OBMOČJE CELJA - SVETOVALEC PRODAJE - M/Ž: SVETOVANJE STRANKAM, TRŽENJE ZAV. PRODDKTOV, PRIDOBIVANJE TERMINOV, PRIPRAVA IZRAČDNOV, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 6.2.2011: GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIBOR POSLOVNA ENOTA LJDBLJANA, KOMENSKEGA DLICA 4, lOOOUDBLJANA NATAKAR NATAKAR - M/Ž: STREŽBA PIJAČE IN SLADIC, GOTOVINSKO IN NEGOTOVINSKO POSLOVANJE, SKRB ZA RED IN ČISTOČO NA DELOVNEM MESTD ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 22.I.20II: ENGROTDŠ D.D.: KAVARNA "DE LA CREME", MARIBORSKA CESTA 128,3000 CEUE NATAKAR - M/Ž: STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.I.20II: TRGOVINA IN TRANSPORT JASNA GRČAR S.P.,ZAGATA4,3000CELJE NATAKAR - M/Ž: STREŽBA PIJAČ IN HRANE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 25.I.20II: KITAJSKI DVOR, GOSTINSTVO IN STORITVE, D.O.O., TEHARSKA CESTA 35,3000 CELJE ŠIVILJA ŠIVILJA - M/Ž: ŠIVANJA IN PRODAJA ZAVES, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.I.20II: GORO TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., PARTIZANSKA CESTA 23,2000 MARIBOR PRODAJALEC TERENSKI KOMERCIALIST - M/Ž: PRODAJA LASNE KOZMETIKE FRIZERSKIM SALONOM, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 22.I.20II: LDKOM TRGOVSKA DRDŽBA ZA IZVOZ IN DVOZ D.O.O., SAVINJSKO NABREŽJE 5,3000 CELJE STROJNITEHNIK VODJA SKDPINE - M/Ž: VODENJE, ORGANIZIRANJE, NADZIRANJE IN DSKIAJEVANJE DELA V SKDPINI OBDELOVANJE OBRAZCEV ZA IZVRŠENO DELO V SKDPINI, VO-DNJE DNEVNIKA O OKVARAH STROJEV ZAGOTAVLJANJE POGOJEV ZA VARNO DELO IN IZVAJANJE PREDPISOV IZ VARSTVA PRI DELD SODELOVANJE PRI INVENTDRAH NADZOR NAD OBRATOVANJEM ČISTILNE NAPRAVE IN RECIRKDIACIJE HLADILNIH VOD TER SKRB ZA NEMOTENO DELOVANJE LE TEH POSLDŽEVANJE TALILNE PEČI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.1.2011: EMO FRITE PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., MARIBORSKA CESTA86,3000CELJE GOSTINSKI TEHNIK VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž: ZBIRANJE NEVARNIH IN NENEVARNIH ODPADKOV, NEDOLOČEN ČAS, 10.1.2011: EKOSAN PODJETJE ZA EKOLOŠKO SANACIJO D.O.O., DLI-CAV. PREKOMORSKE BRIGADE 4,3000 CELJE EKONOMSKITEHNIK PRODAJALEC - M/Ž: PRODAJA VOZIL, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.1.2011: WIKRA STORITVE IN TRGOVINA, D.0.0.,ŠK0FJAVAS66,32IIŠK0FJAVAS KOMERCIALIST - M/Ž: IŠČE NOVE PRODAJNE MOŽNOSTI (KDPCE IN TDDI DOBAVITELJE) ZA KONTINDIRANO POVEČANJE PROMETA. SKRBI ZA IZVAJANJE POGODB/ ANEKSOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 28.I.20II: BIRO OGIS, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA, IZPOSOJANJE, D.O.O., TEHARJE56,322ITEHARJE ELEKTRIKAR ELEKTRONIK SAMOSTOJNI ELEKTRO SERVISER - VODJA SERVISA - M/ Ž: SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE SERVISA IN VODENJE ODDELKA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2I.I.20II: OPTIS SERVIS, PODJETJE ZA OPRAVLJANJE SERVISNE DEJAVNOSTI, D.O.O., TRNOVELJSKA CESTA 2,3000 CELJE KOMERCIALIST (VSŠJ VODJA KOMERCIALE - M/Z: ODGOVORNI BOSTE ZA VODENJE KOMERICALNEGA TIMA, ZA TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI), ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV O TRŽNIH RAZMERAH, PRIPRAVO PONDDB IN POGODB IPD.....DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 28.I.20II: BIRO OGIS, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA, IZPOSOJANJE, D.O.O., TEHARJE 56,3221 TEHARJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA ZA ENERGETIKO DPRAVLJALEC Z ENERGETSKIMI VIRI - DELO V CELJD - M/ Ž: SVETOVANJE, TESTIRANJE IN NADZIRANJE OPTIMALNE IZKORIŠČENOSTI ENERGETSKIH NAPRAV IN ENERGIJE NA VEČIH POSLOVNIH ENOTAH/OBJEKTIH, NEDOLOČEN ČAS, 22.I.20II: SKDPINA KARIERA NACIONALNI KADROVSKI OPERATER D.O.O., DDNAJSKA CESTA 21,1000 UDBLJANA DOKTOR MEDICINESPECIALISTOFTAL-MOLOGIJE ZDRAVNIK SPECIAUST OFTALMOLOG - M/Ž: SPECIALISTIČNO ZDRAVLJENJE, POSTAVLJANJE DIAGNOZ, SVETOVANJE, ITD., NEDOLOČEN ČAS, 6.2.2011: SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA DLICA 5,3000 CELJE UE LASKO ~ DELAVEC BREZ POKLICA POMOŽNA GOSTINSKA DELA - M/Ž: POMOČ PRI STREŽBI HRANE IN PIJAČ TER POMOČ V KDHINJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.I.20II: ANDREJ RADTAR, S.P: PE OKREPČEVALNICA BAZEN RADEČE, ANDREJ RADTAR S.P, NJIVICE 33,1433 RADEČE KLJUČAVNIČAR IZDELOVALEC HLADILNIH AGREGATOV - M/Ž: STROJNA VEZAVA AGREGATSKIH, ČRPALČNIH IN DRDGIH SKLOPOV V DELAVNICI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.I.20II: EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7A,3270LAŠK0 IZDELOVALEC HLADILNIH AGREGATOV - M/Ž: STROJNA VEZAVA AGREGATSKIH, ČRPALČNIH IN DRDGIH SKLOPOV V DELAVNICI, NEDOLOČEN ČAS, 20.I.20II: EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270LAŠK0 DPRAVLJALEC STROJEV V PROIZVODNJI KABELSKIH POLIC IN PANELOV - M/Ž: NAMEŠČA IN DPRAVLJA S STROJI ZA PROIZVODNJO PROGRAMA KABELSKIH POLIC IN OBROB, MENJAVA ORODIJ IN STISKANJE NA EKSCENTRIČNI STISKALNICI, MENJAVA PLOČEVINE NA PROFIURNI UNIJI, RAZREZ PLOČEVINE, BRIZGANJE POLIDRETANSKE PENE GLEDE NA IZDELANE TABELE, SNEMANJE PANELOV IZ ORODIJ, ČIŠČENJE PANELOV ..., NEDOLOČEN ČAS, 20.I.20II: EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.0.0.,BREZN0 7A,3270LAŠK0 DPRAVLJALEC STROJEV V PROIZVODNJI KABELSKIH POLIC IN PANELOV - M/Ž: NAMEŠČA IN DPRAVLJA S STROJI ZA PROIZVODNJO PROGRAMA KABELSKIH POLIC IN OBROB, MENJAVA ORODIJ IN STISKANJE NA EKSCENTRIČNI STISKALNICI, MENJAVA PLOČEVINE NA PROFIURNI UNIJI, RAZREZ PLOČEVINE, BRIZGANJE POLIDRETANSKE PENE GLEDE NA IZDELANE TABELE, SNEMANJE PANELOV IZ ORODIJ, ČIŠČENJE PANELOV ..., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.I.20II: EHO ELEKTRIKA, HLADIIÍIIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA SKLADIŠČNIK REPRO MATERIALA - M/Ž: OPRAVLJA VSA DELA V ZVEZI S SKLADIŠČENJEM REPRO MATERIALA, PREVZEM IN SKLADIŠČENJE REPROMATERIALA, IZDEIAVA SKLADIŠČNE DOKDMENTACIJE, VODENJE EVIDENC, IZDAJNIC MATERIALA,VHODNA KONTROLA MATERIALA, INVENTDRE IN OSTALA DELA PO NAVODILIH NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS, I MESEC, 26.I.20II: PARON IfSNA INDDSTRIJA D.0.0.., SPODNJA REČICA 100,3270 LAŠKO ELEKTROMONTER SERVISER HLADIUÍE TEHNIKE - M/Ž: IZVAJANJE SERVISNIH POSEGOV IN VZDRŽEVALNIH DEL NA HLADILNIH SISTEMIH IN HLADILNICAH, IZVAJANJE POSKDSNIH OBRATOVANJ, PODČEVANJE DPORABNIKOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.I.20II: EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO ZDRAVSTVENI TEHNIK TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE - PRIPRAVNIK - M/Ž: DSPO-SBLJANJE ZA POKLIC TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 22.I.20II: ZDRAVSTVENI DOM RADEČE,DLICA0F8,I433RADEČE DIPLOMIRANI SOCIALNI DELAVEC [MS) "VODJA PROGRAMA OSKRBE STAREJŠIH - M/Z: VODENJE, KOORDINIRANJE IN NADZIRANJE DELOVNIH PROCESOV V OKVIRD PROGRAMAOSKRBE STAREJŠIH. PRIPRAVUANJE STROKOVNIH PODLAG ZA SOCIAIÍIO-VARSTVENE PROGRAME. VODENJE IN DPRAVLJANJE KONCESIJSKE DEJAVNOSTI - DOM STAREJŠIH. NAČRTOVANJE IN DSMERJANJE VSAKODNEVNIH OPERATIVNIH DEJAVNOSTI, KONTROLIRANJE STROŠKOV PROGRAMA. PREDLAGANJE IN SOO-BLIKOVANJE POSLOVNE IN RAZVOJNE POUTIKE DRDŽBE V OKVIRIH SVOJE STROKE. PREDIAGANJE KADROVSKE POLITIKE V OKVIRD PROGRAMA OSKRBE STAREJŠIH. SODELOVANJE PRI OBRAVNAVI VLOG ZA SPREJEM DPORABNIKOV SOCIALNOVARSTVENIH STORITEV TER PRI OBRAVNAVI DGOVOROV DPORABNIKOV. PRIPRAVUANJE TER IZVAJANJE DOGOVOROV O OPRAVLJANJD STORITEV MED DPORABNIKI IN IZVAJALCI.PRIPRAVLJANJE DVO-DNIH SREČANJ MED DPRAVIČENCI IN IZVAJALCI STORITEV. NADZIRANJE VODENJA POTREBNE DOKDMENTACIJE O DPORABNIKIH SOCIALNIH PROGRAMOV. SPREMLJANJE RAZVOJA STROKE TER ZAGOTAVLJANJE REDNEGA STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA IN DPORABE PRIDOBLJENIH ZNANJ V OKVIRD PROGRAMA OSKRBE REDSTAVUANJE IN ZASTOPANJE DOMA V ŠIRŠI JAVNOSTI", NEDOLOČEN ČAS, 10.1.2011: THERMANA D.D., DRDŽBA DOBREGA PO-ČDTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 6,3270 LAŠKO DOKTOR MEDICINESPECIALISTSPLOŠNE MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRDŽINSKE MEDICINE ALI ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO - M/Ž: DELO ZDRAVNIKA V AMBDLANTI SPLOŠNE MEDICINE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.2.2011: ZDRAVSTVENI DOM LASKO, KIDRIČEVA DLICA 5 B, 3270 LASKO ZDRAVNIK - M/Ž: ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRDŽINSKE MEDICINE ALI ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO. DELO ZDRAVNIKA V AMBDLANTI SPLOŠNE MEDICINE, NEDOLOČEN ČAS, 30.I.20II: ZDRAVSTVENI DOMRADEČE, DLICA0F8,I433RADEČE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PEDIA-TRIJE ZDRAVNIK SPECIALIST PEDIATRIJE - M/Ž: DELO ZDRAVNIKA V SPECIALISTIČNI AMBDLANTI, NEDOLOČEN ČAS, 30.I.20II: ZDRAVSTVENI DOM RADEČE, DLICA OF 8,1433 RADEČE UE MOZIRJE NIRAZPISANIHPROSTIHDELOVNIHMEST UE SLOVENSKE KONJlČĚ" OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA ČISTILKA - DELOVNO MESTO V SLOVENJSKIH KONJICAH -M/Ž: DNEVNO ČIŠČENJE (POSLOVNIH IN DRDGIH PROSTOROV) SKLADNO Z DOLOČENIM OBSEGOM DEL, ZAHTEVAMI NAROČNIKA IN NAVODILI NADREJENEGA VODJE ENOTE ALI KONTROLORJA DELA, ČIŠČENJE DELOVNIH SREDSTEV IN PRIPOMOČKOV PO KONČANEM DELD, DOLOČEN ČAS, 4 MESECE, 27.I.20II: AKTIVA HRM KADROVSKE REŠITVE D.O.O., LJDBLJANSKA CESTA I2F, 1236 TRZIN NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA(DO 3 LET) DELAVEC V PROIZVODNJI - DELOVNO MESTO V SLOVENSKIH KONJICAH - M/Ž: VAŠE NALOGE BODO: DPRAVLJANJE STROJEV, SKRB ZA PRAVILNO NASTAVITEV STROJEV IN NAPRAV ZA MONTAŽO V SKLADD Z NAVODILI, SESTAVLJANJE IN PAKIRANJE IZDELKOV, OPRAVLJANJE KONTROLE IZDELKOV, TRANSPORT PROIZVODOV, PAKIRANJE IZDELKOV TER OSTALA DELA PO NAVODILIH NADREJENEGA. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, I0.I.20II: TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LESKOŠKOVA CESTA 0 E, lOOOLJDBLJANA KLJUČAVNIČAR KLJDČAVNIČAR - VARILEC - M/Ž: SESTAVLJANJE PROIZVODOV PO NAČRTD IN VARJENJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.I.20II: DBR - KLJDČAVNIČARSTVO IN TRGOVINA RDDI KOVAČ, BORDT KOVAČ S.P., DOBRAVA 50, 32I4ZREČE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA SESTAVLJANJE PVC OKEN IN VRAT - M/Ž: RAZREZ PROFILOV, VSTAVLJANJE OJAČITEV, VARJENJE, ČIŠČENJE, OKOVANJE OKEN, LETVIC, POMOČ V PROIZVODNJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 22.I.20II: MONTIS, PVC OKNA IN VRATA, SAŠO FDRMAN S.P., BEZINA 00,3210 SLOVENSKE KONJICE DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) ASISITENTINTERNETNEGA MARKETINGA - M/Ž: IZBRANI KANDIDAT BO NA DELOVNEM MESTD ASISTENTA V ODDELKD INTERNETNEGA MARKETINGA SODELOVAL PRI NAČRTOVANJD IN IZVAJANJD PROGRAMOV TRŽNIH PROMOCIJ TER NJIHOVO KOORDINACIJO V PODJETJD. V POMOČ BO PRI KREATIVNI ZASNOVI IN VODENJD PROMOCIJSKIH AKCIJ VINTERNETNEM MEDIJD, SODELOVAL BO PRI PROJEKTIH V OKVIRD POSTAVLJENIH MARKETINŠKIH STRATEGIJ, PRIPRAVLJAL BO OGLASNA GRADIVA, OBLIKOVAL KREATIVNE REŠITVE, SPREMLJAL IN NADZOROVAL REZDLTATE PROMOCIJ TER OSTALA DELA VEZANA NA MARKETINŠKI ODDELEK IN NAVODILA NADREJENIH. DOLOČEN ČAS, I MESEC, I0.I.20II: ADECCO H.R. D.O.O.: ADECCO H.R. D.O.O., PE CELJE, DLICA XIV. DIVIZIJE 6, 3000CELJE DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE OZ. DRDŽINSKE MEDICINE - M/Ž: VSA DELA ZDRAVNIKA, NEDOLOČEN ČAS, 25.I.20II: ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKE KONJICE, MESTNI TRG 17,3210 SLOVENSKE KONJICE UE SENTJUR PRI CELJU~ ZIDAR ZIDARSKA DEIA - M/Ž: ZIDARSKA DEIA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.1.2011: ZIDARSTVO - FASADERSTVO KOCINAJ BASRI S.P., PLANINA PRI SEVNICI 76, 3225 PLANINAPRISEVNICI KMETIJSKI TEHNIK ZA KMETIJSKO MEHANIZ. MEHANIK KMETIJSKIH STROJEV - M/Ž: SERVISIRANJE IN POPRAVILO KMETIJSKE MEHANIZACIJE, PRETEŽNO TRAKTORJEV, DIAGNOSTICIRANJE PROBLEMOV IN ODPRAVA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 27.I.20II: KMET STROJ POD-KRAJŠEK ANTON S.P., P0NIKVAI2 B,3232 PONIKVA UE SMARJE PRI JELSAH~ OSNOVNOŠOLSKAIZOBRAZBA STREŽBA PIJAČ - M/Ž: TOČENJE IN STREŽBA PIJAČ TER TOPLIH IN HIADNIH NAPITKOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 24.I.20II: GOSTINSTVO IN MONTAŽE VINKO BDKŠEK S.P., LOVSKA DLICA 10,3250 ROGAŠKA SLATINA DELAVEC BREZ POKLICA MONTER KOVINSKIH KONSTRDKCIJ - M/Ž: MONTER KOVINSKIH KONSTRDKCIJ, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 22.I.20II: MKV MONTAŽA PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA D.O.O., ROGAŠKA CESTA 23, 3240 ŠMARJE PRIJELŠAH KLJUČAVNIČAR KLJDČAVNIČAR - M/Ž: KLJDČAVNIČARSKA DELA V DELAVNICI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 22.I.20II: MKVMONTAŽA PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA D.O.O., ROGAŠKA CESTA23,3240ŠMARJEPRIJELŠAH VOZNIKVILIČARJA VOZNIK - M/Ž: VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETD, VZHODNA EDROPA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2I.I.20II: AVTOPREVOZNIK VIKTOR KRAJNC S.P., TEKAČEV0 33,3250R0GAŠKASLATINA VARILECVSERIJSKI PROIZVODNJI VARILEC - M/Ž: VARJENJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 22.I.20II: MKV MONTAŽA PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA D.O.O., ROGAŠKA CESTA 23, 3240 ŠMARJE PRIJELŠAH VARILEC KLJDČAVNIČAR - VARIIfC - M/Ž: VARJENJE STROJNIH ELEMENTOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.1.2011: KOVI-NOSTRDGARSTVO KAROL KOREZ S.P., ZGORNJE NEGONJE 35C,3250R0GAŠKASLATINA NATAKAR NATAKAR - M/Ž: STREŽBJA JEDI IN PIJAČE, TOČENJE PIJAČ V TOČILNICI, SPREJEM GOSTOV OB VSTOPD V JEDILNICO, DOLOČEN ČAS, I MESEC, 24.I.20II: TERME OLIMIA D.D., ZDRAVILIŠKA CESTA 24,3254 PODČETRTEK STROJNITEHNIK OPERATER - PROGRAMER NA CNC STRDŽNICAH IN CEN-TRD - M/Ž: PROGRAMIRANJE IN IZVAJANJE DEL NA CNC STROJIH, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.1.2011: KOVINO-STRDGARSTVO KAROL KOREZ S.P., ZGORNJE NEGONJE 35 C,3250R0GAŠKASLATINA PROMETNITEHNIK PROMETNI TEHNIK - M/Ž: ORGANIZIRANJE PROMETA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.1.2011: TRANSPORT-BIRO, TRANSPORTNE STORITVE, D.O.O., AŠKERČEVA DLICA 10, 3250R0GAŠKASLATINA DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST DRDŽINSKE MEDICINE V ROGAŠKI SIATINI - M/Ž: ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRDŽINSKE MEDICINE AU ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO V ZD ŠMARJE -ZDRAVSTVENA POSTAJA ROGA- ŠKA SLATINA, NEDOLOČEN CAS, 6.2.2011: ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJEPRIJELŠAH UE VELENJE DELAVEC BREZ POKLICA POMOŽNI DELAVEC ZA KROVSKO KLEPARSKA IN HIDROI-ZOLACIJSKA DELA - M/Ž: POMOŽNI DELAVEC ZA KROVSKO KLfPARSKA IN HIDROIZOIACIJSKA DELA, DOLOČEN ČAS, I MESEC, I5.3.20II: T.M. INŽENIRING D.O.O.: T.M. INŽENIRING, PE VELENJE, PAKA PRI VELENJD 40 B, 3320 VELENJE KROVEC-KLEPAR, HIDROIZOLATER - M/Ž: OPRAVLJANJE KROVSKO-KLEPARSKIH, TESARSKIH IN HIDROIZOLACIJ-SKIH DEL, POKRIVANJE OSTREŠJA Z VSEMI VRSTAMI KRITIN, MONTAŽA STREŠNIH OKEN, DOLOČEN ČAS, I MESEC, I5.3.20II: T.M. INŽENIRING D.O.O.: T.M. INŽENIRING, PE VELENJE, PAKA PRI VELENJD 40 B,3320 VELfNJE NATAKAR - M/Ž: STREŽBA, TOČENJE PIJAČ, POMIVANJE, ČIŠČENJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.I.20II: BISTRO GRDDNIK, MARJAN GRDDNIK S.P, KAJDHOVA CESTA 4, 3325 Š0ŠTANJ ČISTILEC ZELENJAVE - M/Ž: ČISTI ZELENJAVO ZA PREDELAVO IN PAKIRANJE, IZVAJA PRANJE IN SDŠENJE ZELENJAVE, TEHTA IN PAKIRA ZELENJAVO, ZLAGA ZABOJE NA VOZIČEK IN V HLADILNICO, DSTREZNO SKLADIŠČI IN SORTIRA ZELENJAVO, DOLOČEN ČAS, I MESEC, I8.I.20II: VEGEPAK, PREDELAVA IN PAKIRANJE SVEŽE ZELENJAVE D.0.0.,K0R0ŠKACESTA56B,3320VELENJE ZIDAR ZIDAR V GRADBENIŠTVD - M/Ž: ZIDANJE HIŠ IN VSA OSTALA ZIDARSKA DELA IN POMOŽNA DELA V GRADBENIŠTVD, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.1.2011: POMOŽNA DELA NESRET HYSENI S.P., KIDRIČEVA CESTA 57,3320 VELENJE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - M/Ž: SKLEPANJE ZAVAROVANJ NA TEREND, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 4.2.2011: KORINITA, SKLEPANJE ZAVAROVANJ, D.O.O., LATKOVA VASfl4,33l2PREB0LD PRODAJALEC ZASTOPNIK - DELO V VELENJD - M/Ž: ZBIRANJE NAROČIL PRI ZNANIH KDPCIH ZA OBJAVE IN OGLASE V PRODDKTIH PODJETJA: PIRŠ, POTROŠNIŠKI VODNIK. DELO JE TERENSKO NA OBMOČJD VELENJA., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.1.2011: SLOVENSKA KNJIGA D.O.O., PODJETJE ZA PRODAJO IN DISTRIBDCIJO KNJIG, SVETOVANJE IN ZALO-ŽNIŠTV0,STEGNE3,I000LJDBLJANA MIZAR MIZAR-MONTER NA TEREND - M/Ž: MONTAŽA KDHINJ NA TEREND, NEDOLOČEN ČAS, 10.1.2011: SALON KDHINJA, TRGOVINA S KDHINJSKIMI ELEMENTI IN APARATI D.O.O., DLICAJANKAVRABIČAI0,3320VELENJE DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI - PDLMOLOG - PREDSTOJNIK PLJDČNEGA ODDELKA - M/Ž: VODENJE PLJDČNEGA ODDELKA, DOLOČANJE IN IZVAJANJE DIAGNOSTIČNIH IN DIFERENCIALNO DIAGNOSTIČNIH, TERAPEVTSKIH IN REHABILITACIJSKIH POSTOPKOV V AMBDLANTNI IN HOSPI-TALNI DEJAVNOSTI IN VODENJE TERAPEVTSKEGA TIMA NA PODROČJD PDLMOLOGIJE, DRDGA DELA IN NALOGE, NEDOLOČEN ČAS, 10.1.2011: BOLNIŠNICA TOPOLŠICA, T0P0LŠICA6I,3326T0P0LŠICA UE ŽALEC OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA VODOVODNI INŠTAIATER - M/Ž: SAMOSTOJNI VODOVODNI INŠTALATER ZA PRENOVO KOPALNIC, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, I3.2.20II: FEUX, JDRIJ OCEPEK, S.P., BREG PRIPOLZELI 22,33I3P0LZELA SAMOSTOJNI SLIKOPLESKAR - M/Ž: SLIKOPlfSKARSKA IN SDHOMONTAŽNA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, I3.2.20II: FELIX, JDRIJ OCEPEK, S.P., BREG PRI POLZELI 22,33I3P0LZELA NATAKAR - M/Ž: POMOČ V STREŽBI, NEDOLOČEN ČAS, 20.I.20II: BAR KRIMI, ARNŠEK MIROSLAV S.P., VELIKA PIREŠICA56A, 33I0ŽALEC SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA KERAMIČAR - M/Ž: SAMOSTOJNI KERAMIČAR, PRENOVA KOPALNIC, SAMOSTOJNA SLIKOPLFSKARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.I.20II: FELIX, JDRIJ OCEPEK, S.P., BREG PRI POLZELI 22,3313 POLZELA SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA TELEFONIST ORGANIZATOR - M/Ž: PROMOCIJA,TRŽENJE IN ORGANIZIRANJE DEIA SVETOVALCEV, NEDOLOČEN ČAS, 6.2.2011: ZAVAROVALNO ZASTOPANJE, MODRA TOČKA, CLADDIJA HOČEVAR, S.P., GRČE 26,3311 ŠEMPETER VSAVINJSKI DOLINI PRODAJA NOTRANJE OPREME - M/Ž: PRODAJA IZDEIKOV IZ LASTNEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA, ORGANIZACIJA PRODAJE, PROMOCIJE, KONTAKTI Z ARHITEKTI, NEDOLOČEN ČAS, 22.I.20II: LES - EKO, PROIZVODNJA, GRADNJA IN TRGOVINA D.O.O., KAMENČE 12 D, 3314 BRASLOVČE TEHNOLOG V PROIZVODNJI - M/Ž: TEHNOLOŠKA PRIPRAVA PROIZVODNJE POHIŠTVA, NAČRTOVANJE PROIZVODNIH PROCESOV, PRIPRAV TEHNIČNE DOKDMENTACIJE, STROKOVNO VODENJE PROJEKTOV, NEDOLOČEN ČAS, 22.I.20II: LES - EKO, PROIZVODNJA, GRADNJA IN TRGOVINA D.O.O., KAMENČE I2D,33I4 BRASLOVČE KLEPAR KLfPAR - M/Ž: IZDELAVA VENTIIACIJSKIH IN DIMNIŠKIH CEVI TER IZDEIAVA DRDGIH KlfPARSKIH IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, I0.I.20II: SIGMANOVA, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., CESTA ŽALSKEGA TAB0RA20,33I0ŽALEC KUHAR KDHAR - M/Ž: KDHANJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.1.2011: OSNOVNA ŠOIA PREBOLD, GRAŠČINSKA CESTA 7,33I2PREB0LD KDHAR - PICOPEK - M/Ž: PRIPRAVA IN PEKA PIC, POMOČ V KDHINJI, VZDRŽEVANJE KDHINJE, NEDOLOČEN ČAS, 22.I.20II: A-L, GOSTINSTVO, TRGOVINA, STORITVE, D.0.0.,BRASL0VČE 26,33I4BRASL0VČE TURISTIČNITEHNIK VODJA RECEPCIJE - M/Ž: VODJA RECEPCIJE, NEDOLOČEN ČAS, 26.I.20II: HOTEL ŽALEC D.0.0. ŽALEC, MESTNI TRG 3,33I0ŽALEC KOMERCIALNI TEHNIK ZAVAROVALNIŠKI ZASTOPNIK-M/Ž: SKLEPANJE POGODB, POSPEŠEVANJE PRODAJE, NEDOLOČEN ČAS, 10.1.2011: SKLEPANJE ZAVAROVANJ, ALMA MATJAŽ BASLE S.P., KAMENČE7,33I4BRASL0VČE EKONOMSKITEHNIK ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - M/Ž: SKLEPANJE AVTOMOBILSKIH, PREMOŽENJSKIH IN OSTALIH ZAVAROVANJ, NEDOLOČEN ČAS, I0.2.20II: ZAVAROVALNO ZASTOPANJE, MODRA TOČKA, CLADDIJA HOČEVAR, S.P., GRČE 26,3311 ŠEMPETERVSAVINJSKIDOLINI UNIVERZITETNAIZOBRAZBA REFERENT LOGISTIKE - M/Ž: ORGANIZIRANJE, PRIPRAVA LOG. DEJAVNOSTI IN DOKDMENTACIJE ZA DISPONIRANJE KDPCEM, DSKIAJEVANJE DOBAVNIH ROKOV S KDPCEM, VSAKODEVNI KONTAKT S KDPCEM ..., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.1.2011: ODELO SLOVENIJA, PODJETJE ZA RAZVOJ, PROIZVODNJO IN TRŽENJE AVTOMOBILSKIH DELOV, D.O.O., TOVARNIŠKA CESTA 12,3312 PREBOLD VODNIK TOREK, 18.1. 10.00 do 11.30 Knjižnica Velenje Bralni krožek in komunikacija za seniorje krožek vodi Sonja Bercko 10.30 (in 16.30) Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju demonstracija obrtnika čevljarja Antona Mužiča 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Tom Sawyer in vražji posli SLG Celje; za mladinski abonma in izven 17.00 do 18.30 Glasbena šola Celje Javni nastop nastop učencev od 4. do 8. razreda 18.00 Osrednja knjižnica Celje SLG Celje skozi čas odprte razstave fotografij; v kulturnem programu bo nastopil kitarist Aljaž Cvirn 18.00 Galerija Mercator Celje Obrazi odprtje fotografske razstavi Vilija Šustra 18.00 Velenjski grad Marjan Marinšek klepet pod arkadami 19.00 Knjižnica Šoštanj Indija, kot je potopisno predavanje Dejana Tonklija 19.19 Knjižnica Velenje Rodoslovci delovno srečanje 19.30 Celjski dom Godalni kvartet Sebastian A. Krpan in K. Ruiner - violina, N. Floreani - viola, Z. Ruiner - violončelo; koncert 19.30 Glasbena šola Velenje Karmen Pečar - violončelo in Marko Hatlak - harmonika abonma Klasika in izven SREDA, 19.1. 15.00 Glasbena šola Celje Javni nastop nastopajo harmonikarji, komorne skupine in dueti ter trobilci in tolkalci 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljica pri Mišku Knjižku pravljične dogodivščine z Dragico 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic pripoveduje Metka Pivk Srdič 18.00 Kulturni dom Rogatec Ljuljka v žitu predstavitev knjige Vladimirja Vekića, pogovor vodi Sergeja Javornik 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Adreja Vidmajer in Franci Rogač pogovor z ilustratorko in pisateljem bo vodila Irena Štusej 19.00 Knjižnica Tabor Pisane buče: okrasne, okrogle, okusne predstavitev knjige avtorice Tatjane Krejan Košan 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Mohorski večer gost bo klasični filolog akademik Kajetan Gantar; z njim se bo pogovarjal dr. David Movrin 19.30 Kulturni center Rogaška Slatina Krizantema na klavirju abonmajska predstava 19.30 Kulturni center Laško Tradicionalna mavrica z laškimi ansambli ČETRTEK, 20. 1. 10.30 (in 16.30) Muzej novejše zgodovine Celje_ 16.00 Knjižnica Šoštanj 18.00 Osrednja knjižnica Celje 18.00 Knjižnica Šentjur 19.00 Dom sv. Jožefa Celje 19.00 Likovni salon Celje 19.00 Narodni dom Celje Živeti v Celju demonstracija obrtnika krojača Franja Podbregarja Ačiiiha! pravljico pripoveduje Marjetka Blatnik Večer Huga Wolfa gosta bo predstavil Janko Germadnik Nataša Martinčič literarni večer Pojdite, poslani ste predavanje nadškofa dr. Marjana Turnška The Missing link odprtje razstave Tala Adlerja Brodski tamburaški orkester koncert tamburašev iz Slavonskega Broda 19.00 Don Boskov center Celje Izražanje jeze v družini staršem predava Jerneja Dimec, spec. ZDT 19.00 Knjižnica Laško Robert Friškovec večer z zaporniškim duhovnikom, mediatorjem in pevcem 19.19 Knjižnica Velenje Posvetilne pesmi predstavitev knjige Josipa Bačića; pogovor vodi Lado Planko 19.30 Mestni kino Metropol Chopin po velenjsko multimedijski projekt Staneta Špegla 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Ansambel Donačka in Ansambel Toneta Rusa za narodnozabavni abonma in izven; gosta: Cita in Jože Galič 21.00 eMCe plac Velenje Nikoli za vedno filmski večer KINO unmm Spored 18. in 19. 1. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Gremo mi po svoje - komedija 16.40, 18.50 Draga, počakaj, sem na poti - komedija 21.00 Tron: Zapuščina 3D - akcijska ZF-pustolov. 21.10 Življenje, kot ga poznaš - romantična komedija 15.40, 18.10, 20.40 Njuna družina - komedija 15.10, 17.20, 19.30, 21.40 Spusti me k sebi - grozljivka 20.30 Samova pustolovščina - animirana družinska komedija, sinh., 3D 15.05, 16.30, 17.05, 18.30, 19.00 Turist - triler/drama 16.05, 18.25, 20.50 Čas lova na čarovnice - avanturistična fantazijska drama 16.25, 18.55, 21.20 Mr. Joint - komedija 16.00, 18.35, 21.05 SREDA 20.00 Grozljivo srečen - triler/ drama MALI OGLASI - INFORMACIJE "TO ©wDtednik GRADBENO parcelo, v Zadobrovi, velikost 506 m^, prodam za 43.000 EUR. Telefon 041 796-366, Janko. 174 QlnraiitRQ iwnitiilïQiii HQIICQIPI cijdnlHil NaroCnlkî Novegs tednika boste lahko naročniške ugodnosti - a mcde ogkiM w Hawent teilnlini do W^ besed In eesHtko na Radhi Celie - izfcoilstil] [zkUuCno s svojo naročnSko kartico, naročniško polořnico oîiroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. ODDAM prenenjo v n»leAUe letol STROJI PRODAM KIPER prikolico, 4 t, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 728-301. Š 23 ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje ■ 03/5442-11 Mitja Udovč, s.p., Celje CENTER mesta Celja. Lokal na elitni lokaciji, Ljubljanska cesta, velika izložbena okna, velikost 61 m', oddamo. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n ZARADI bolezni oddam brezplačno v najem brajde na lepi, sončni legi, 8 km iz Celja. Telefon 5461-183. 169 STANOVANJE PRODAM KUPiM TRAKTOR, prikolico, trosilec, motokultiva-tor - priključke in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 162 POSEST PRODAM HIŠO v Lokrovcu, v izmeri 159 m', zemljišče 1.929 m', prodamo za 195.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n NA Frankolovem prodamo zaradi bolezni novo stanovanjsko hišo, cena 175.000 EUR. Telefon 041 876-316. 59 V TRNOVLJAH, prodam en del dvojčka, zgrajen do 3. pdf (zunanjost izgoto-vljena), 140 m', parcela 362 m', cena 138.000 EUR. Telefon 041 531-618, Barbara. 174 CELJE, Teharska cesta. Prodajalno, servis in skladišče + 4.484 m' stavbnega zemljišča, prodamo za 570.000 EUR, možna prodaja posameznega dela kompleksa - po dogovoru. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n GRADBENO parcelo, 760 m', v okolici Dobrne, z vso dokumentacijo, elektriko in vodo, prodam. Telefon 5778-790 in 031 397-595. 74 MANJŠO hišo, v Zadobrovi, na parceli 450 m', prodam za 95.000 EUR. Telefon 041 796-366, Janko. 174 CELJE, mesto. Petsobno stanovanje na Savinjskem nabrežju, v izmeri 121 m' ter podstrešje v izmeri 50 m', pogled na celjski Stari grad, potrebno obnove, prodamo za 130.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n CELJE, Lava. Trisobno stanovanje, 74,12 m', 8. nadstropje, prodamo za 100.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n z izkušnjami za samostojno delo (a la cart, malice, kosila). Informacije natel. 041-666-726, MARJAN BOHORC H!TRO NAROČITE NOVI TEDNIK Dvakrat na teden, ob torkih in petkili, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej; ■ H 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, J 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednilia. Naročniln imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. 1 tudi letnik2011 caTHTTTl TA J prilogo TV-OKNO! ^^ ^^ Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. r[ti'jiii>];iii Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj: Datum rojstva: Uiica: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika CELJE, na Zelenici. Dvoinpolsobno stanovanje, 55 m', 2. nadstropje, adaptirano 2006, klimatizirano, opremljeno, prodam za 89.000 EUR. Telefon 041 762-160. p KuPiM TRI ali štirisobno stanovanje (lahko slabše ohranjeno) kupi mlada družina. Telefon 040 533-850. 5462 ODDAM STANOVANJE v stanovanjski hiši v Arclinu oddam. Telefon 041 726-516. 167 DVOINPOLSOBNO stanovanje v Novi vasi, Škapinova 8, Celje, dam v najem. Telefon 031 491-827. 5490 DVOSOBNO opremljeno stanovanje v Žalcu oddamo. Telefon 041 342-400. 180 NAJAMEM 181 KuPiM PRODAM VODOVOD - KANALIZACIJA JAVNO PODJETJE, d.0.0.. Lava 2a, 3000 Celje razpisuje prosto delovno mesto pomožni delavec za katerega lahko kandidirajo vsi, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: končana osnovna šola ali dve leti poklicnega izobraževanja, znanje slovenskega jezika. Drugi pogoji za zasedbo: sposobnost prenašanja fizičnih naporov, delo z nevarnimi snovmi, delo s fekalijami, smrad. Kratek opis del: izvajanje ročnih izkopov in zasipov, pripravljalna in zaključna dela, vzdrževanje čistoče v objektih, košnja trave, enostavnejša monterska dela, pomožna kanalizerska dela, pomoč pri zahtevnejših monterskih in kana-lizerskih delih, upravljanje s kompresorjem, vibracijsko ploščo, ročnim motornim nabijačem, čiščenje strojev in orodja ^ Kandidati naj pošljejo pisno vlogo z življenjepisom do 24.1. 2011 na naslov podjetja. OPREMLJENO garsonjero ali enosobno stanovanje vzamem v najem. Telefon 031 848-104. INVALIDSKI skuter, akumulatorski, smero- ZA vas opravljam storitve čiščenja že tri kazi, luči, nov, prodam za 1.200 EUR oz. po dogovoru. Telefon 031 854-030. ODDAM PRODAM HLADILNIK, steklo keramični štedilnik, pralni stroj, kotno sedežno in zamrzovalno omaro prodam. Telefon 040 869-481. 185 ŽIVALI PRODAM PUJSE, težke od 25 do 130 kg, prodamo po ugodni ceni. Možnost dostave. Telefon 041 655-528. š 834 PRAŠIČE, od 30 do 120 kg, možna tudi dostava, prodam. Telefon 031 839090. š 792 SVINJO, za zakol, težko približno 200 kg, lahko zakol in prevoz, prodam. Telefon 041 295-239. 161 PRAŠIČA, 190 kg, krmljenega z naravno hrano, prodam. Telefon 031 465-719. 166 BIKCA, 260 kg, prodam. Telefon 041 541773. 173 KRAVO, staro 5 let, pasma limuzin, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 041 661-767. 171 AVTODOM Adria Matrix 680, za 4 osebe, oddamo. Telefon (03) 490-4777. n ZAPOSLITEV IŠČEMO motivirane sodelavce s čutom odgovornosti do dela, blaga in strank za delo v skladišču. Od kandidatov pričakujemo najmanj 4. stopnjo izobrazbe, vsaj 2 leti delovnih izkušenj, izpit za viličarja ter vestno in marljivo delo. Vse zainteresirane kandidate, ki jih veseli delo v ambicioznem in hitro rastočem podjetju, ki se ukvarja s prodajo gradbenih materialov in keramičnih ploščic, vabimo, da pošljejo cenjene ponudbe na naslov: Hojnik, d. o. o., Leskovec 15, 3202 Ljubečna- desetletja: čiščenje tapisonov, preprog, sedežnih garnitur, stolov, lamelnih zaves, jogijev in pvc talnih oblog. Telefon 041 743-306, (03 ) 5461-103, 031 743-306. Rudi Vengust, s. p., Na gmajni 2, Ljubečna. 71 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE ima preko 2000 oglasov. Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni. 035726319,031836378 031505495,0906286(i,99EUWn) Leopold Grešnik, s.p., Prebold 148 RAZ POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. POLAGAM keramiko, kamen in ostala dela. Julius Razpotnik, s. p., Turje 33, Dol pri Hrastniku, telefon 040 816869. L 16 ODKUP ZLATA PO NAJUGODNEJŠI CENI! PLAČILO TAKOJ! 03/544 33 33, Stanetova 22 Celje 03/710 40 60, Šlandrov trg 39, Žalec Brežnik Dejan, s. p., Stanetova 22, Celje VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647223. Š 832 KRAVE in telice, suhe in debele, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 841 OSTALO BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p VISOKO kakovostni bukovi briketi Fishner in drva iz sušilnice, dostava, prodam. Telefon 051 828-683. p DRVA, bukova in mešana, možen razrez in dostava ter suhe deske colarice, za streho, prodam. Telefon 031 351-666. 168 I PODJETJE, Iščemo več kvalificiranih delavcev: - ZIDARJE - TESARJE - MIZARJE - SLIKOPLESKARJE - POLAGALCE KERAMIKE Delovna razmerja bomo sklenili za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Pisne prijave z vašimi izkušnjami in življenjepisom pričakujemo na naslovu Remont, d. d., Oblakova 30, Celje, v 8 dneh po objavi. Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Mateja Jazbec, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška T. Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si p n Z^A.ls.L./vvttV'^'Ct't/ ZANIMlUOSTil 70 let Marjana Marinška V četrtek, 13. januarja, so v Galeriji Velenje slovesno odprli razstavo Marjana Marinška Ustvarjalne poti. Ob tem ter ob 70-letnici so mu čestitali številni prijatelji, znanci, kulturniki, občani Velenja in Kozjega ter drugi, med njimi tudi župana Občine Kozje Dušan A. Kocman ter Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Marjan Marinšek iz Velenja je zagotovo eden vidnejših kulturniških ustvarjalcev Šaleške doline. Lahko se pohvali, da je idejni in ustvarjalni dolgoletni vodja Pikinega festivala, prijatelj Astrid Lindgren, pravnik, kulturnik, publicist, pisatelj, urednik, prevajalec, glasbenik - citrar, svetovni popotnik, fotograf, zbiralec, častni član Citrarskega društva Slovenije, prejemnik nagrade MO Velenje ter častni član Občine Kozje, kjer se je rodil. Konec januarja bo do- polnil sedemdeseto leto burnega življenja, ob tem tudi izjemno bero svojih javnih nastopov, knjižnih izdaj, izvedb številnih prireditev po vsej Sloveniji in različnih tematskih razstav. S posebnim spričevalom »odlično pet plus«, vgra-viranim v kristal, se ga je spomnil tudi njegov učitelj Franci Bizjak iz Kozjega. O Marinšku so zapisali izjemne kritike in laskave ocene dr. Matjaž Kmecl, Tone Partljič, mag. Ivan Sivec, Drago Medved, Vlado Vrbič in številni drugi. Sam pa je v časopisih in revijah objavil več kot 340 člankov in reportaž, o njem pa so drugi avtorji zapisali vsaj 400 člankov. Poleg dejstva, da je pripeljal lik Pike Nogavičke iz pravljičnega sveta Astrid Lingren v Šaleško dolino in Slovenijo, je prvi zbral 492 Gasparijevih razglednic in izdal knjigo z njimi. Z raz- ličnimi predstavitvami in nastopi je prepotoval dežele Evrope, Južne Amerike, Avstralije in ZDA, kot pustolovec, fotograf in raziskovalec pa številne eksotične kraje po vsem svetu. Kulturniški večer ob otvoritvi razstave Ustvarjalne poti Marjana Marinška je sooblikovala televizijska voditeljica Tanja Postružnik, prva festivalska in Marinško-va Pika Nogavička, z glasbo in s pesmijo pa so polepšale praznični dogodek citrarke Univerze za tretjo življenjsko obdobje Marjanke iz Velenja s svojim učiteljem Marjanom Marinškom ter pevkami. Večer so mu popestrili tudi ekološki kmetovalec Miha Zakošek iz Lesičnega ter članice Društva kmetic Ajda Kozjansko. Razstava njegovih zbirk, knjižnih del in fotografij je na ogled do 29. januarja. JOŽE MIKLAVC Marjan Marinšek, kulturnik in vsestranski ustvarjalec iz Velenja, je obeležil 70-letnico življenja, ki jo bo dočakal konec meseca. Tisoč tristo pohodnikov zdravju naproti Prireditev je vodila Tanja Postružnik, prva festivalska in Marinškova Pika Nogavička. Planinsko društvo Polzela je v soboto pripravilo 29. pohod Zdravju naproti na Goro Oljko, ki je eden iz- FOTO TEDNA Foto: TimE med najštevilčnejših zimskih pohodov pri nas. Tudi tokrat je posebni vlak pohodnike pripeljal iz Celja do Polzele ali naprej proti Velenju, od koder je bil prav tako voden pohod. Sicer pa so pohodniki lahko na Goro Oljko krenili še iz andraške, šoštanjske in šmarske strani. Vseh je bilo letos okrog 1.300 iz cele Slovenije, Hrvaške in celo iz Estonije. Tudi vreme jim je bilo naklonjeno, saj je bilo prijetno sončno, nič kaj zimsko. Že po tradicijo so pohodniki pri planinskem domu dobili trdo kuhana jajca in čaj, lahko pa so se v domu okrepčali tudi s čim drugim. Pohodnikom, ki so se pohoda udeležili desetič ali dvajsetič, so podelili posebna pisna priznanja. Med pohodniki se jih je prvič podalo na to pot 89, na vseh 29 pohodih pa sta bila Štefka Jordan iz Šempetra in Ferdinand Glavnik s Polzele. TT UUt Če želite veseli dogodek deliti z bralci Novega tednika, nam pišite na Prešernovo 19, Celje, na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali nas pokličite na 4225-154. Na naš elektronski naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in materi. Zraven lahko priložite tudi fotografijo. Nova zvezda na Olimpu m