fi Poštnina plačana v gotovini! GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE ILIRSKA BISTRICA LETO I 4 ŠTEVILKA 3 NOVEMBER 1962 CENA 20 DIN Tovariš NOVI SEKRETAR OB¬ ČINSKEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV ILIR. BISTRICA Tovariš EDVARD GREGORČIČ je bil rojen v Spodnji Branici, Koper. Osnovno šolo iskoval v Spodnji Branici Po končani šoli se je leta 1930 zapo slil ostal v Trstu vse do leta 1938, ko je na odsluženje rednega ka- odšel roka. Leta 1942 je aretiran in odpeljan v taborišče v južni Italiji, kjer je ostal v ka¬ zenski enoti vse do leta 1943. Le¬ ta 1943 se mu je uspelo prebiti k enotam NOV in že istega leta se je vključil v NOB. Po zmagi leta 1945 je ostal kot aktiven ofi¬ cir vse do leta 1959 v JLA in je bil istega leta upokojen kot zervni major JLA. Leta 196( re¬ je za tajnika sindikalnega sveta, leta 1961 pa za njegovega predsednika. Na tem delovnem mestu je ostal vse do julija 1962, ko je postal vršilec dolžnosti sekretarja občinskega komiteja ZKS. Za zaluge v NOB je bil odliko¬ van z redom za hrabrost, z me¬ daljo zasluge za narod, z ordenom za vojaške zasluge in z medaljo za hrabrost. Tovarišu Edvardu GREGORČI¬ ČU v imenu vseh bralcev in ured¬ niškega odbora iskreno čestitamo! UREDNIŠTVO občinske Ilirski konference Zveze komunistov 4 PRETEKLO SOBOTO JE BILA V ILIRSKI BISTRICI VI. RED- 4 NA . KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV ILIRSKOBISTRI- 4 SKE KOMUNE. UDELEŽILI SO SE JE VSI IZVOLJENI DE- 4 LEGATI, KI JIH JE BILO PO ŠTEVILU 83. KONFERENCI SO ™ 4 PRISOSTVOVALI SE TOVARIŠI JANKO RUDOLF, LJUDSKI ■ ■■■ ■■ ■ 1 III — — - — ■■ ■■■■■■ — ■■ ■ M , ■ ■ — ' I. ■ ■■ ■ kršilec dolžnosti sekretarja Ob- ♦ POSLANEC, FRANC KLOBUČAR, PODPREDSEDNIK OLO činskega komiteja ZK Ilirska Bi¬ strica, tovariš Edvard Gregorčič, ie v uvodnem delu referata ana¬ liziral delo Zveze komunistov ilir- ^ KRETAR OKRAJNEGA KOMITEJA ZKS KOPER, TOVARIŠ Bistrici 4 KOPER, TOVARIŠ MAUSAR IVAN, ORGANIZACIJSKI SE- ♦ SEKRETAR OBČINSKEGA KOMITEJA POSTOJNA IN skobistriške komune v enoletni mandatni dobi, zlasti pa izvajanje prenuiS^Kj ng vTej^zvS' je dl- ♦ SEKRET AR OBČINSKEGA KOMITEJA OPATIJA. jal, da so bili člani ZK pri svo¬ jem delu preveč enostranski in premalo dosledni, ker so izhajali iz ne dovolj ugotovljenih dejstev in premalo utemeljenih zaključ¬ kov. Preveč so uporabljali le ne¬ katere rutinirane metode dela in preveč so obravnavali le organi¬ zacijska vprašanja. Zategadelj je naglasil, da mora biti ocena dela komunistov in organizacijskih enot prav sedaj ostrejša kot kdaj¬ koli prej. To pa zato, ker čas in stopnja razvoja proizvajalnih sil in družbenih mehanizmov ne tr¬ pita zaostajanja ali kompromisne¬ ga delovanja komunistov kot vzgojno usmerjevalne sile družbe¬ ne zavesti. V ilirsko bistriški komuni živi in dela 13.886 prebivalcev. Od te¬ ga je 35 % kmečkega prebivalstva, 54 % je zaposlenih v ostalih dejav¬ nostih gospodarstva, 11 % pa je v (Nadaljevanje na 2. strani) redne konference ZK v Ilirski Tovarišica Miroslava Lavrenčič ) organizacijski sekretar občinskega komiteja ZKS Ilir. Bistrica Tovarišica MIROSLAVA LAVRENČIČ je bila rojena v Brezovici na Krasu , okraj Koper. Končala je višjo šolo socialno-kadrovskega sektorja v Ljubljani. me marca 1943 v organizaciji SKOJ in LMS na področju sedanje komune in Brkinov. Nato je leta 1944 stopila v ilegalo v Brkinih. Istega leta je bila aretirana in odpeljana v koncentracijsko taborišče v Nemčijo. Takoj po vrnitvi iz koncentracijskega taborišča leta 1945 se je vključila v aktiv¬ no politično delo in vseskozi po vojni opravljala razne poli¬ tične dolžnosti. Tako je bila sekretar za agitacijo in pro¬ pagando pri občinskem komiteju ZK, predsednik in sekre¬ tar občinskega odbora SZDL in opravlja še druge odgovorne naloge v političnem življenju. Za svoje delo je bila odliko¬ vana z medaljo zasluge za narod III. stopnje. Tovarišici MI RO S L AVI LAVRENČIČ v imenu vseh bral¬ cev in uredniškega odbora iskreno čestitamo! UREDNIŠTVO I I November 4 št. 3 (Nadaljevanje s 1. strani) izvengospodarskih dejavnostih. Ugotavljamo, da se socialna struk¬ tura hitro spreminja, zlasti pa po letu 1956. Proizvajalci ilirskobistriške ko¬ mune so ustvarili 8 milijard 144 milijonov dinarjev vrednosti ce¬ lotne proizvodnje, oziroma 3 mi¬ lijarde 559 milijonov narodnega dohodka, kar predstavlja 257.600 dinarjev narodnega dohodka na enega prebivalca. Od skupnega lizirala. Naglasil je, da znaša let¬ na obveza izvoza ilirskobistriških gospodarskih organizacij v 1. 1962 253 milijonov 955 tisoč deviznih dinarjev. Do 30. 7. t. 1. pa je bila dosežena realizacija za 36% let¬ nega plana. Na drugi strani pred¬ videvajo, da bodo do konca leta v podjetju Topol dosegli letni plan 100 %, tovarna TOK 125 % in Lesonit le za 53,5 %. Tovariš Gregorčič Edvard se je med drugim še dotaknil vprašanja komunistov v bile tehnično do take mere, da lahko aktivno posegajo v proces podružabljanja kmetijske proiz¬ vodnje tudi na podlagi zakonitih predpisov o racionalnem izkori¬ ščanju kmetijskih zemljišč. V zelo plodni razpravi, v kateri so med drugim sodelovali Janko Rudolf, Lado Škrlj, predsednik občinskega sindikalnega sveta, Ivan Lapajne, analitik iz tovarne Lesonit, ing. Leopold Mezgec, di¬ rektor kmetijske zadruge, ing. Jo- Ilirski Bistrici že Lenič iz tovarne Lesonit, Rudi Dujmovič, sanitarni tehnik pri ObLO, Ivo Mršnik, direktor Na¬ rodne banke, Jože Bubnič, direk¬ tor podjetja TOK, ing. Ivan Ku¬ kovec, predsednik ObLO, Ciril Lo¬ vec, kmetijski tehnik pri KZ in drugi, so bila izražena mnenja, da je treba na vseh delovnih me¬ stih doseči polno odgovornost sle¬ hernega člana delovnega kolekti¬ va. V razpravi je bilo izraženo, da bo treba mnogo več storiti za iz¬ obraževanje kadrov na delovnih mestih, zlasti pa bo treba mnogo več storiti za organizirano vklju¬ čevanje mlajših ljudi na določena vodilna delovna mesta v proiz¬ vodnji, kakor tudi v ostale organe družbenega upravljanja. Razprava je pokazala, da je bi¬ lo delo občinskega komiteja v Ča¬ su med V. in VI. konferenco zelo uspešno, kar je hkrati tudi doka¬ zala stoodstotna udeležba na kon¬ ferenci. Po končani razpravi je konferenca izvolila 19-članski ob¬ činski komite in 5-člansko revi¬ zijsko komisijo. Presenetljiva je ugotovitev, da je v novem občin¬ skem komiteju kar 6 članov Dru¬ štva inženirjev in tehnikov, opa¬ zili pa smo tudi odločno pomla¬ ditev ostalega članstva. Nato je konferenca izvolila še 5-člansko komisijo, ki naj bi se¬ stavila zaključke konference in jih predložila novemu občinskemu komiteju v potrditev. Takoj po končani konferenci se je sestal na krajšo sejo novoizvo¬ ljeni občinski komite, kjer so iz¬ volili za svojega sekretarja dose¬ danjega vršilca dolžnosti, za or¬ ganizacijskega sekretarja pa tova¬ rišico Mirko Lavrenčič, absolvent¬ ko višje šole socialno-kadrovskega sektorja v Ljubljani. joke Delovno predsedstvo VI. redne konference Občinskega odbora ZKS Foto: Maraš družbenega bruto proizvoda pa odpade na zasebni sektor le 28,6%, na socialistični sektor proizvodnje pa že 71,4 %. Ko je analiziral gospodarske uspehe, se je hkrati dotaknil ne¬ katerih gospodarskih organizacij in njih uspehov v gospodarskem letu 1961/62 in dejal, da kolektivi še nimajo ustaljenih in pravilno določenih meril delitve, ali pa od njih odstopajo. Tako je na primer avtoprevozniško podjetje Trans¬ port v letu 1961 zmanjšalo stop¬ njo rentabilnosti za 11 %, stopnjo ekonomičnosti za 16%, produktiv¬ nost dela povečalo za 15%, oseb¬ ne dohodke pa povečalo kar za 48 % v primerjavi z letom 1960. Iz tega sledi, da so izplačali 24,7 % preveč osebnih dohodkov. Tako se je v prvem polletju stopnja ekonomičnosti zmanjšala za 16 %, rentabilnost za 23 %, produktiv¬ nost je porastla za 18 %, osebni dohodki pa so se znižali za 15 %. Nato je primerjal Tovarno organ¬ skih kislin, ki je v letu 1961 v primerjavi z letom 1960 zmanjša¬ la stopnjo ekonomičnosti za 1,3 %, povečala stopnjo rentabilnosti za 43 % in produktivnost za 52 % in dejal, da je to jasen dokaz, da je delovni kolektiv podjetja TOK za boljše gosopdarjenje slabše stimu¬ liran kakor kolektiv Transporta. Pri obravnavanju izvozne poli¬ tike ilirskobistriških podjetij je tovariš sekretar dal dokaj ugodno oceno gospodarskim organizaci¬ jam za njihovo prizadevanje, da bi izvozni plan kar najboljše rea- kmetijske proizvodnje in hitrejše socializacije vasi. Poudaril je, da je za hitrejši razvoj in socializa¬ cijo vasi izključno odgovorna ko¬ muna. Zategadelj bodo morali de¬ lovati člani ZK pri oblikovanju zavestne aktivnosti kmetijskih proizvajalcev. Osnovni program kmetijskega in gozdarskega raz¬ voja ilirskobistriške komune je ilagi dejansko sestavljen na obstoječega stanja kmetijskega fonda in njegove proizvodnosti, na podlagi proučene strukture kmetijskega prebivalstva, stopnje produktivnosti in ekonomičnosti zasebnega in družbenega sektorja kmetijstva. Tako predvideva pro¬ gram zalo revolucionarne ukrepe, n. pr. izvedbo arondacije kmetij¬ skih zemljišč družbenega sektorja zaradi uvedbe intenzivnega in ren¬ tabilnega načina proizvodnje in razne agrotehnične in agromelio¬ racijske ukrepe za dosego racio¬ nalnega izkoriščanja vseh kmetij¬ skih zemljišč. Nadalje predvideva razne oblike in smeri proizvodne¬ ga sodelovanja med kmetijsko zadrugo in zasebnimi kmetijskimi proizvajalci ter sodelovanje med kmetijsko zadrugo in določenimi dejavnostmi gospodarstva. Ta pro¬ gram se bo izvajal le v korist ti¬ stih zemljišč, kjer bo podan po¬ goj, da bodo ukrepi učinkoviti, ter ob istočasni zagotovitvi vseh materialnih in tehničnih pogojev. Kmetijske organizacije so se moč¬ no okrepile variš Gregorčič je nadaljeval to- tako kadrovsko kot organizacijsko, ter so usposo- Postavili smo spomenike padlim junakom. Ob dnevu mrtvih bomo tja prinesli cvetje, posuli stezice z belim peskom, se za hip ustavili in pomislili na prestane vojne gro¬ zote in trpljenje. Orosile se bodo oči matere, ko bo zrla na vklesa¬ no ime svojega sina, sinovom in hčeram bo kakor iz sanj vstal bled spomin na očeta, ki jih je nekoč pestoval, potem pa odšel in se nikdar več ni vrnil. Ko smo postavljali spomenike žrtvam, nas je nehote spremljalo tiho upanje, da bo v kamenite sklade za vedno uklenjena velika sovražnica človeštva, strašna uni¬ čevalka življenja — VOJNA. No¬ čemo več klesati imena naših naj¬ dražjih na bele plošče spomeni¬ kov! Tak je glas milijonov, ki od¬ meva v vseh delih sveta. Upamo, da bodo tisti, ki jim je zaupana usoda ljudstev, poslušali ta klic! Nočemo več proslavljati nove in nove Dneve mrtvih! Slaviti hoče¬ mo Dan živih, Dan zmage nad ve¬ liko smrtjo — VOJNO! NOVEMBER 4 ST. 3 Kako rešiti gostinstva v Pred kratkim je posebna komi¬ sija pri občinskem ljudskem od¬ boru obdelala problematiko go¬ stinskega podjetja »SOČA«, ki je zlasti zadnje čase predmet vsako¬ dnevnih razprav. Znano je, da se¬ stavljajo podjetje obrati: Zmaga, Turist, Triglav, Šport, Soča in Ko¬ lodvor v mestu Ilirska Bistrica in zunanja obrata v Šembijah in na Premu. Način dela se v posameznih obratih, ki so se pred letom zdru¬ žili v eno podjetje, bistveno ni izpremenil. Poslovodje še vedno posamezno opravljajo razne na¬ bave, kar je vsekakor negativno. Tak način ne daje možnosti na¬ bave po ugodnih nabavnih cenah, ker nastopajo posamezni obrati kot drobni kupci, medtem ko bi centralizirana nabava za vse obra¬ te lahko izkoristila neštete ugod¬ nosti, kot so: nakupi neposredno pri grosistih ali pri proizvajalcih, izbira blaga, izkoriščanje rabata itd. Dosedanji način nabave, pre¬ puščene posameznim obratom, je v veliki meri otežkočal točno evi¬ denco in nadzor o gibanju blaga. Zaradi slabe organizacije dela v upravi podjetja ter pogoste odsot¬ nosti dosedanjih uslužbencev iz opravičljivih razlogov je tak sistem privedel do precejšnjega zastoja, onemogočil vodenje materialnega knjigovodstva, zaradi česar je bil polletni obračun dostavljen z eno¬ mesečno zamudo navzlic velikemu številu prekorednih ur. Da je podjetje v prvem polletju poslovalo z izgubo 2,048.000 din, je med drugim tudi posledica nepra¬ vilne stimulacije, ker se osebni dohodki obračunavajo še vedno na osnovi urnega in nadurnega si¬ stema, kar lahko omogoča napram dejanskemu vloženemu delu manj¬ še ali večje izplačilo. Podjetje je sicer pred izdelavo polletnega obračuna začelo z izdelavo pravil¬ nika o delitvi čistega dohodka in delitvi osebnih dohodkov, vendar je moralo zaradi pomanjkanja ele¬ mentov kvalifikacije s tem delom prenehati. Ker splošnega stanja podjetja kot celote ni mogoče izenačiti s stanjem posameznih obratov, je komisija obdelala vsak obrat po¬ sebej in dobila naslednjo sliko: Goslište s’prenočišči ..ZMAGU- Gostišče zaposluje 4 natakarice, 2 kuharja, 1 pomivalko, 1 soba¬ rico, 1 delavca in 1 snažilko. Za posle poslovodje je registriran in zadolžen direktor podjetja. Poleg tega ima gostišče po dva do tri vajence. Obrat je v prvem pollet¬ ju izkazal izgubo v višini 779.039 dinarjev in nič manj kot 190.398 dinarjev manjka. Obrat ima v svojem sestavu 3 skladišča. Komisija je ugotovila, da je upravljanje teh skladišč ze¬ lo pomanjkljivo, ker podjetje ni posebej zadolžilo osebo, ki bi iz- Ilirski Bistrici ključno odgovarjala za delo in stanje skladišča. Dostop v skladi¬ šče je možen vsakomur, kar pov¬ zroča nered ali nudi celo možnost osebnega okoriščanja. Prvo je do¬ kazano, za slednje pa sicer komi¬ sija ni našla dokazov, vendar daje primanjkljaj 190.398 din slutiti, da so zadeve v skladišču zelo dvom¬ ljive in neurejene. Šele pred krat¬ kim je bila služba skladiščnika poverjena osebi, ki vodi obračun¬ sko službo obrata, vendar se ta služba ne opravlja dosledno po načelih opravljanja skladiščne službe. V splošnem je v tem obratu opaziti veliko pomanjkanje reda, zamenjava posameznih zaposlenih se često pojavlja, skratka, čuti se potreba, da se v tem obratu za¬ posli poslovodja, ki bo zadolžen samo za obrat. Restavracija „S0fA« Ta obrat zaposluje registrira¬ nega poslovodjo, 2 osebi v kuhinji in 4 natakarice. K temu obratu pripada še vojaška kantina v Tr¬ novem z 1 prodajalko. V prvem polletju je obrat izkazal 1,228.950 dinarjev izgube, medtem ko je kantina v Trnovem izkazala 64.613 dinarjev čistega dohodka po krit¬ ju osebnih dohodkov. Kot v obra¬ tu Zmaga je tudi v tem obratu opaziti precej površno^ poslovanje. Iz zapisnika o zaslišanju poslo¬ vodje in prodajalke je ugotoviti, da sta ugotovljeni primanjkljaj v znesku 20.178 din ter višek v kan¬ tini Trnovo 69.842 din posledica nepravilne bremenitve. Gostilna ,.TRIGLAV« Zaradi slabe kalkulacije in evi¬ dence, preobremenitve s persona- lom ter zmanjšanje prometa ku¬ hinje zaradi novo' odprtega obra¬ ta družbene prehrane, je imel obrat v prvem polletju 259.578 din izgube. Obrat je v začetku leta zaposlo¬ val 11 ljudi, kasneje se je to šte¬ vilo zmanjšalo na 6. V obratu Tri¬ glav je negativna slika obrata predvsem posledica površnega in malomarnega poslovanja. Rezul¬ tati iz meseca julija in avgusta ter uvedba dnevnih obračunov, ki omogočajo nadzor nad poslova¬ njem kažejo, da bo ta obrat v ce¬ loti kril negativni saldo iz I. pol¬ letja ter ustvaril dohodek. Kavarna ,JURIST« Pričakovanja, da bo ta obrat deloval z uspehom, so se v I. pol¬ letju povsem izjalovila. Visoke investicije, ki so bile vložene v ta obrat, bo podjetje krilo le s te¬ žavo. Namen gradnje te kavarne je bil, da se v Ilirski Bistrici od¬ pre sodobno urejen obrat; uredi¬ tev prostorov je taka, da zahteva za nemoteno poslovanje najmanj 4 ljudi, kar pa promet, ki dnevno ne presega povprečja 20.000 din, ne prenese. Kavarna ..ŠP0RT« Obrat Šport zaposluje 3 osebe, od katerih je ena registrirana kot poslovodja. V prvem polletju je posloval z uspehom, ki pa bi bil z izboljšavo strežbe lahko še boljši. Obrat izkazuje po ugotovitvah komisije v I. polletju 51.985 din primanjkljaja. Gostilna ..KOLODVOR” To je eden najboljših tovrstnih obratov, saj je zaključil poslova¬ nje z dvema osebama v I. polletju po kritju osebnih dohodkov z ve¬ likim uspehom. Dosegel je 362.723 din čistega dohodka. Za razliko od ostalih obratov je pripomniti, da so se v tem obratu obračuni najbolje vodili. Obračunavanje je točno, prav tako tudi vsa ostala evidenca. Na drugi strani pa gre vsekakor največ pohvale proda¬ jalki vojaške kantine v Ilirski Bi¬ strici, ki je v prvem polletju izka¬ zala 687.329 din čistega dohodka po kritju osebnih dohodkov, z drobnim prometom pa realizirala preko 8 milijonov din prometa. Gostinsko podjetje »SOČA-« ima tako skupaj zaposlenih 46 ljudi. Na splošno je stanje kadra zelo problematično, zlasti pa je pre¬ malo storjenega za vzgojo mla¬ dega kadra. Podjetje tudi ni še našlo rešitve ozkih grl v času sezone in ima enako število zaposlenih skozi vse leto, kar je vsekakor nepravilno. Veliko je še problemov, ki bi jih bilo treba obdelati, toda občinska komisija, ki je reševala ta pro¬ blem skozi izdelano analizo, je mnenja, da bo treba prej ko slej pod vzeti odločnejše ukrepe za do¬ končano ureditev gostinstva v Ilirski Bistrici. Zaradi izredno problematičnega stanja je svet za gospodarstvo pri Občinskem ljud¬ skem odboru Ilirska Bistrica skle- nil na svoji seji predlagati ljud¬ skemu odboru, da nemudoma raz¬ piše mesto direktorja gostinskega podjetja »SOČA« in da se razpu¬ stita delavski svet in upravni od¬ bor, ker so v teh organih samo poslovodje obratov, ki niso nav¬ zlic številnim sklepom teh orga¬ nov ničesar ukrenili, da bi se se¬ danje kritično stanje vsaj ubla¬ žilo. joke cvetlica rt ta Komunalni gospodarski ustano¬ vi v Ilirski Bistrici se je v soboto, dne 20. oktobra 1962 uresničila že dolgo pričakovana želja — odprla je novo cvetličarno, prvo te vrste v Cankarjevi ulici v Ilirski Bistri¬ d enar n ih taba- a se je žal zataknilo pri sredstvih, ki so potrebna za vo mrliškega avtomobila. Ob otvoritvi zelo lepo urejene cvetličarne nam je vrtnarski stro¬ Direktor komunalno gospodarske ustanove v Ilirski Bistrici z vrt¬ narskim strokovnjakom ob otvoritvi cvetličarne v Cankarjevi ulici. ci. Ne samo komunalna gospodar¬ ska ustanova, temveč vsi občani smo te prve, dokaj lepo urejene cvetličarne zelo veseli. Direktor, tovariš Rudolf Vinšek je povedal, da bodo v najkrajšem času usta¬ novili tudi pogrebni zavod. Ta bi kovnjak tovariš Marino povedal še to, da bodo tu prodajali vse vr¬ ste cvetlic, raznovrstne lončnice, sadike, šopke, vence in nudili aranžmaje po konkurenčnih ce¬ nah. joke Vsa podjetja, organizacije in člane društva inženirjev in tehnikov obveščamo, da smo odprli pisarno društva inženirjev in tehnikov v prostorih obč. ljudskega odbora — provizo- rij, soba št. 17. Pisarna je odprta 2 krat tedensko in sicer ob torkih in petkih od ure. Društvo je pripravljeno prevzeti vsa dela pri izdelavi raznovrstnih gradbenih in dru¬ gih načrtov, urejevanje potrebne dokumentacije in podobno, tako za podjetje in ustanove, kot za zasebni sektor. Odprto imamo prav tako kopimico za kopiranje načrtov. Za vsa na¬ ročila se zglasite v pisarni društva ob navedenih dnevih, ob drugih dnevih pa v sobi št. 13 ObLO. Iz pisarne tajništva društva inženirjev in tehnikov Ilirska Bistrica. NOVEMBER 4 M. J Povečana kooperacija v živinorejski proizvodnji bo vplivala na povečano proizvodnjo in povečan izvoz živine in živalskih proiz¬ vodov v letu 1963. Obenem pa bo tudi vzrejena živina kvalitetneje pripravljena za tržišče. Živinorejska proizvodnja, pred¬ vsem govedoreja, je najvažnejša panoga kmetijstva v naši komuni. Imamo preko 5800 govedi. Stalež govedi je v zadnjih letih pred¬ vsem povečala kmetijska zadruga, ki ima že 680 govedi, kar je ne¬ kaj nad 11% govedi v komuni. Možnosti razvoja govedoreje so še neizkoriščene, saj še vedno pro¬ dajamo osnovno krmo. Proizvodni uspehi niso povsem zadovoljivi, ker ne upoštevamo tržnih pogojev. Tržne razmere morajo usmerjevati proizvodnjo, da bo uspešna. Kmetje proizva¬ jalci so že navajeni proizvajati poljedelske proizvode za trg, zato jih ne moti potrebna menjava ko¬ lobarja ali setvenega načrta. Hi¬ trejšo spremembo strukture črede pa zasledimo le pri nekaj kme¬ tovalcih. V živinorejski proizvodnji je zadnja leta močan poudarek tudi na reji mlade pitovne živine. Do¬ seženi so že določeni uspehi tudi na našem področju, ki pa jih mo¬ ramo še povečati. Čredo goveje živine moramo kvalitetno izbolj¬ šati, da se bomo prilagodili tre¬ nutnim tržnim razmeram. To bo- Zadeve s področja pokojnin¬ skega in zdravstvenega zavarova¬ nja urejajo naslednji zakoni: za¬ kon o pokojninskem zavarovanju (1958), zakon o invalidskem zava¬ rovanju (1959), zakon o organiza¬ ciji in finansiranju socialnega za¬ varovanja in zakon o zdravstve¬ nem zavarovanju (1962). Danes so zajeti v zdravstveno zavarovanje vsi državljani, torej tudi tisti, ki še niso obvezno zavarovani, obrt¬ niki, osebe, ki opravljajo razne samostojne dejavnosti itd. Ti ima¬ jo iste pravice kot delavci z edino izjemo, da jim gre nadomestilo za osebni dohodek ob bolezni in po¬ škodbi šele 61. dan začasne ne¬ zmožnosti za delo. Da bi se interes zavarovancev za pravilnejšo uporabo skladov zdravstvenega zavarovanja pove¬ čal, vpeljuje novi zakon nepo¬ sredno sodelovanje zavarovancev pri stroških za zdravila, predpi¬ sana na recept in pri neobveznem cepljenju. V obeh primerih je pri¬ spevek k stroškom obvezen, ob¬ enem pa zakon pooblašča ljudske republike, da lahko določijo pri¬ spevke k stroškom nastanitve in prehrane v stacionarnih zavodih za kopališka in klimatična zdrav¬ ljenja. Pomembne spremembe, ki jih novi zakon o zdravstvenem zava¬ rovanju prinaša v korist zavaro¬ vancev, so nastale tudi na pod¬ ročju denarnih dajatev zdravstve¬ nega zavarovanja. Dočim se je sedaj osnova za nadomestilo oseb¬ nega dohodka v času nezmožnosti za delo zaradi bolezni, poškodbe, nosečnosti, poroda in drugih pri¬ merov (nega druž. člana, izolacija) računala na podlagi povprečnega zaslužka zavarovanca v rednem delovnem času v zadnjih treh me¬ secih pred nastopom zavarova¬ nega primera, prilagaja novi za¬ kon izračun osnove za nadome* stilo obračunskemu obdobju v go¬ spodarski ali drugi organizaciji. Tako se izračuna osnova za nado¬ mestilo na podlagi osebnega do¬ hodka v zadnjih treh mesecih, če arska organizacija obraču- • Iti# gosi nava in izplača osebni dohodek vsak mesec, na podlagi prejšnjega obračunskega tromesečja, če go¬ spodarska organizacija obraču¬ nava osebni dohodek tromesečno ali na podlagi povprečnega oseb¬ nega dohodka prejšnjega leta, Če ima organizacija samo letni obra¬ čun, med letom pa izplačuje samo akontacije na osebni dohodek. V tem primeru se lahko na zavaro¬ vančevo zahtevo vzame kot osno¬ va za nadomestilo povprečni me¬ sečni znesek osebnega dohodka, izplačanega v zadnjih treh mese¬ cih pred nastankom zavarovanega primera, če je to za zavarovanca ugodnejše. Novost v korist zavarovanca po¬ meni tudi določba, da se zavaro¬ vancu, ki je nezmožen za delo že več kot 1 leto, poveča na zahtevo nadomestilo osebnega dohodka, če se je medtem v organizaciji, v ka¬ teri je, povečalo splošno povpreč¬ je osebnih dohodkov najmanj za 5 odstotkov. Novi zakon zagotavlja 100 % nadomestilo osebnega dohodka tu¬ di v primerih vseh obolenj od 61. dneva nezmožnosti za delo. Ob¬ enem se zvišuje tudi odstotek na¬ domestila med zdravljenjem v bolnišnici ali kakšnem drugem stacionarnem zavodu. Tako bo prejemal zavarovanec, ki ne vzdr¬ žuje nobenega družinskega člana, 60% nadomestila (prej 50%), če vzdržuje 1 člana 80% (prej 75%), če vzdržuje 2 člana 90% (prej isto) in 100% nadomestila, če vzdržuje 3 ali več družinskih članov. 100%-no nadomestilo je zagotov¬ ljeno tudi zavarovancem, ki so zavarovani po posebnih zveznih predpisih. To so imetniki parti¬ zanskega spominskega znaka 1941, odlikovanci z redom narodnega heroja, vojaški vojni invalidi, vo¬ jaški mirovni invalidi (če so se odločili za to svojstvo) in drugi. Nadomestilo osebnega dohodka se tem zavarovancem ne zmanjša tudi v primerih, ko se zdravijo v bolnišnici ali kakšnem drugem stacionarnem zavodu. Svojstvo vo¬ jaškega in vojaškega mirovnega invalida, na podlagi katerega lah¬ ko ti invalidi uveljavljajo pravico do 100%-nega nadomestila oseb¬ nega dohodka, dokazujejo s potr¬ dilom, ki ga v te namene izda občinski organ (referat za inva¬ lidske zadeve) ali pa z invalidsko izplačilno knjižico. Te nove določbe o zdravstve¬ nem zavarovanju se uporabljajo že od 1. 7. 1962 dalje. Vendar pa se bodo določbe o uveljavljanju mo dosegli z naslednjimi ukrepi: zmanjšati moramo prodajo dobre krme v druge kraje, vzporedno pa povečati proizvodnjo sena na zboljšanih travnikih in njivskih površinah. Še naprej moramo vr¬ šiti odbiro osnovne matične črede krav in jo povečati. Prodajati je treba le tista teleta, ki niso pri¬ merna za plemensko rejo ali pi¬ tanje. Pravočasno moramo odpro¬ daj ati junice, ki nimajo plemen¬ ske vrednosti in so še sposobne za dopitanje. S tako ureditvijo črede bomo zmanjšali odprodajo nedopitanih telet, iz črede pa bo¬ mo odstranili manj produktivne živali, povečali proizvodnost krav in stalež mlade živine. V kooperacijskem sodelovanju so velike možnosti, predvsem za rejo mlade pitovne živine. V tej dejavnosti so doseženi že določeni uspehi. Ta način proizvodnje mo¬ ramo močno pospešiti, da bomo lahko izvršili postavljene proiz¬ vodne naloge. Kmetijska zadruga je prejšnji mesec pričela s pospešenim skle¬ panjem kooperacijskih pogodb v reji mlade pitovne živine. Uspeh je zadovoljiv, kmetovalci posa¬ meznih vasi so pokazali prav do¬ bro razumevanje in ugotovili ko¬ ristnost sklenjene pogodbe. Do 20. oktobra so bile sklenjene koope¬ racijske pogodbe za 139 komadov mlade govedi iz 22 vasi. Največ pogodb je sklenjenih v zadnjem mesecu v Veliki Bukovici in Vr¬ bovem. V px>sameznih vaseh je trenutno naslednje število govedi v pitanju po kooperacijski pogod¬ bi, ki so sklenjene v mesecu sep- tembru in oktobru: Velika Bukovica Vrbovo 23 kom. 22 kom. Jasen Doljni Zemon Vrbica Smrje Zabiče 14 kom. 12 kom. 10 kom. 8 kom. 7 kom. Celje, Topx>lc, Koseze po 5 kom., Jablanica, Pograje po 4 kom., Dol. Bitnja, Mala Bukovica, Knežak po 3 kom., Trpčane, Kilovče, Ja¬ neževo brdo po 2 kom. in Kute- ževo ter Tominje po 1 kom. Za¬ stopniki zadruge še niso obiskali vseh vasi in kmetovalcev, kar pa bodo v kratkem. Omeniti moramo, da se sedanje kooperacijske pogodbe nekoliko razlikujejo od dosedanjih. Novost je v tem, da zadruga garantira najnižjo odkupno ceno, ki je višja od dnevne cene na dogonu ter da žival zavaruje pri DOZ-u, so pa tudi px>drobnejše px>stavke o kva¬ liteti dop>itane živali in o ostalih medsebojnih obvezah. Pogodbe so zahtevnejše, zato zadruga v določenih vaseh ni do¬ segla zaželenega uspeha. Upamo, da bodo kmetovalci iz jelšan- skega območja videli vzgled v so¬ sednih vaseh in jih tudi posne¬ mali. Malo sklenjenih pogodb je tudi na knežaškem, to pa zato, ker so v I. polletju dopitali večje število mlade živine in se niso še pripravili na novo ' sezonsko pita¬ nje. Z organiziranim pitanjem bomo dosegli tudi organizirano prodajo. Z območja kmetijske zadruge »4. junij« moramo v letu 1963 vzre¬ diti pitovne živine in prodati v izvoz v vrednosti preko 88 mili¬ jonov dinarjev. Ta postavka bo tudi dosežena ob dobrem sodelo¬ vanju kmetov in zadruge. J. MUNDA Novo Volitve v samoupravne organe socialnega zavarovanja so za na¬ mi. V komunalno skupnost zava¬ rovancev za območje občin Seža¬ na, Postojna, Ilirska Bistrica in Herpelje so zavarovanci v času od 5. do 10. oktobra izvolili 43 članov. Le-te čakajo važne in od¬ govorne naloge pri gospodarjenju s sredstvi, ki so namenjena zava¬ rovanim osebam. Na predvolilnih sestankih, ki so jih sklicale sindikalne podružnice večjih gospodarskih organizacij in ustanov, so bili prisotnim zavaro¬ vancem px>sredovani podatki o na¬ raščanju stroškov, posebno sklada za zdravstveno zavarovanje. Ker so ti stroški na našem območju narasli v zadnjih šestih letih za več desetin milijonov dinarjev, je zdravstvenega varstva, o uveljav¬ ljanju nadomestil, podpor in dru¬ gih pravic iz zdravstvenega zava¬ rovanja, o uveljavljanju pravic v zvezi z zdravstvenim varstvom v tujini, o zapadlosti pravic in rokih za uveljavljanje pravic, uporab¬ ljale šele od 1. I. 1963, ko bodo že ustanovljene komunalne skup¬ nosti socialnega zavarovanja in izvoljene njihove skupščine, ki bodo morale do konca leta 1962 sprejeti pravilnike o uveljavlja¬ nju zdravstvenega varstva. M. T. to seveda pri zavarovancih zbu¬ dilo precejšnjo pozornost in dis¬ kusijo, kar bo vsekakor pripo¬ moglo, da bodo tudi zavarovanci sami začeli gledati poslovanje so¬ cialnega zavarovanja, ki stopi v veljavo s 1. I. 1963. Ta namreč predvideva, da bodo morali zava¬ rovanci gospodarske organizacije, ki bi izkazovali nadpovprečni sta¬ lež bolnikov, kriti višje izdatke zdravstvenega zavarovanja iz sredstev za prosto razpolaganje. Seveda pa ta zakon tudi stimulira tiste gospodarske organizacije, ki uspejo s> pravilnim odnosom do zavarovancev prihraniti pri sred¬ stvih, ki jih bo pristojni zavod za socialno zavarovanje določil za zdravstveno varstvo, da se višek sredstev, ki bi pri tem nastal, po¬ rabi za osebni dohodek ali pa v druge namene v korist delovnega kolektiva. Vse to je bilo prediskutirano na predvolilnih sestankih in reči mo¬ ramo, da so zavarovanci to dobro razumeli in v komunalno skup¬ nost izvolili 9 članov, kolikor je po številu zavarovancev določenih za našo občino. To so res taki ljudje, ki imajo v samoupravlja¬ nju v socialnem zavarovanju tudi precejšnje izkušnje in se v to ra¬ zumejo. Saj je od devetih članov NADALJ. NA 5. STR. NOVEMBER * ST. 3 oktober dan V varcevania Svetovnemu dnevu varčevanja se iz leta v leto posveča več tako na povečanje zaposlenosti. pozornosti. Praznujejo ga vsi tisti narodi, ki se zavedajo, da pomeni varčevanje temelj dobrega gospodarskega in družbenega razvoja« Znano je, da varčevanje ustvarja in razvija eno izmed osnov bla¬ ginje. V našem družbenem sistemu je v nekaterih razvitih državah ima varčevanje posebno mesto, vlagatelj že vsak tretji državljan. saj temeljijo načrti države in po- Naši vlagatelji imajo vloženih sameznika prav na varčevanju. nad 130 milijonov dinarjev pri- Nedvomno je, da ima naš človek hrankov, na katere bo letos izpla- v socializmu še poseben odnos do čanih okrog 7 milijonov dinarjev družbene lastnine, zato mora biti obresti. tudi temu primerno vzgojen, da Nesporno dejstvo je, da si brez lahko nastopa kot samoupravlja- hitrega obtoka denarja ne more- lec te lastnine. Ena izmed oblik mo predstavljati napredka. Vlo- te vzgoje pa je prav gotovo de- ženi prihranki imajo širši značaj, narno varčevanje. kot si ga predstavljamo z oseb- Danes zajema to varčevanje de- nega gledišča. Vsa vložena denar- lavce, mladino, uslužbence, neko- na sredstva neposredno služijo liko manj pa kmetovalce. pri razvijanju gospodarske in kul- V letu 1961 je bilo izplačanih turne dejavnosti. Kako se odraža vlagateljem pri Komunalni banki vpliv denarnih vlog v naši občini Ilirska Bistrica 5 milijonov 104 ti- na odpiranje novih dejavnosti, soc dinarjev obresti. Pretežni del naj vam osvetli naslednji primer: Od 130 milijonov din hranilnih vlog se po predpisih lahko upo¬ rablja 20% za dolgoročne naložbe, glavnica, ki bo letos še povečala kar znaša 26 milijonov. Ta znesek obračunanih obresti je bil pripi¬ san na hranilne knjižice, zaradi česar se je marsikomu povečala samo sebe. omogoča, da je v naši občini o- Na območju naše komune je krog 50 ljudi več zaposlenih, na- skupno 2200 vlagateljev, kar pred- daljnji 104 milijoni pa se stalno stavlja le 16% prebivalstva ali obračajo v obliki kreditov v na- vsakega šestega prebivalca, dočim šem gospodarstvu, kar vpliva prav lil NADALJ. S 4. STR. pet takih, ki so bili člani prejšnje skupščine, dva pa sta člana celo od vsega začetka samouprave so¬ cialnega zavarovanja, to je od le¬ ta 1952 dalje. Novi zakon o orga¬ nizaciji zavodov za socialno zava¬ rovanje tudi predvideva, da mora biti vsaj polovica članov iz prejš¬ njih skupščin. Taka izbira kandi¬ datov nam zagotavlja, da bodo zavarovanci in gospodarske orga¬ nizacije kot tudi zavod za social¬ no zavarovanje v našem območju dobro zastopani. Prvo zasedanje novo izvoljene skupščine je bilo k0. t. m. v Po¬ stojni. Že na tem prvem zaseda¬ nju skupščine je bila predvsem obravnavana problematika troše¬ nja sredstev sklada zdravstvenega zavarovanja. Razprava s tem v zvezi ie bila zelo živahna, sodelu- sta- joči v razpravi pa so se najbolj zanimali, zakaj je stalež delane- zmožnih v zadnjih mesecih tako narasel in kaj je temu vzrok. Da¬ nih je bilo tudi nekaj predlogov, kako Dristoniti k temu. da se od- ventivno zdravstveno službo. Iz podatkov staleža delanezi nih za naš okraj se vidi, da sprejemanju zavarovancev v lež delanezmožnih nekaj ni v re¬ du. V septembru 1962 je bil stalež delanezmožnih sledeč: v Ilirski Bistrici 5,70% od skupnega števila aktivnih zavarovancev, v Kopru 5,64%, v Piranu 5,35%, v Izoli 5,23%, v Postojni 4,59%, v Sežani in Herpeljah pa 3,88%. Iz gornje lestvice se vidi, da je bila Ilirska Bistrica v tem pogledu na prvem mestu. Vprašati se moramo, ali je res v območju naše občine takšno zdravstveno stanje zavarovancev? Da je stalež na obalnem področju višji, je nekako razumljivo, ker je tam zaposlenih veliko število žensk (Izola, Koper) in pa tudi zato ker se je tam naselilo precej delavcev, ki bolujejo za raznimi takimi boleznimi, ki se lahko zdra¬ vijo le v obmorskih krajih. Čuden pojav je tudi ta, da je stalež dela¬ nezmožnih v mesecu oktobru kar naenkrat zelo občutno padel brez škode za zavarovance. Od izloče¬ nih iz staleža se namreč nihče ni pritožil, kar pomeni bila V • „ stotek navidezno obolelih zniza. Večina diskutantov je namreč ugotovila, da največkrat dobijo stalež bolnih delavci iz vrst pol- proletarcev. Ti namreč za vsako poljsko delo izsilijo od zdravnika bolniški dopust, ki ga uporabijo za obdelavo svoje zemlje. Tako večina zavarovancev neupraviče¬ no v staležu delanezmožnih. Nič čudnega torej, če beleži zavod za socialno zavarovanje v Ilirski Bi¬ strici še vedno porast izdatkov iz sklada zdravstvenega zavarova¬ nja. Izdatki tega sklada so narasli od 37,200.000 din leta 1956 na 147,300.000 din v letu 1961, število aktivnih zavarovancev pa se je v tem času povečalo le za 646. Novo izvoljena skupščina komu- darske organizacije. Nadalje je nalne skupnosti zavarovancev bo bilo predlagano, da se uvedejo naletela na precej težav, če bo hotela te tako visoke izdatke zni- službe socialnega zavarovanja se organi žira laična kontrola to naj bi organizirale večje gospo pregledi po zdravniški komisiji z; vse tiste zavarovance, ki breme mo za stalež bolnikov, ne pa tiste, ki bolujejo : 30 dni. Predlagali so še en ukrep žati na neko realno povprečje; bo pa to nujno potrebno, ker sledi tem izdatkom tudi škoda v proiz¬ vodnji, ki znaša samo za naše obratnih ambulant, območje preko 750 milijonov di- Ta primer nam nazorno pove, da imajo hranilne vloge ne samo tovalci še vedno bojazen, da bi v denarni zavod vložena sredstva propadla, kot se je to včasih do¬ gajalo. Danes do tega ne more več priti. Za vložene prihranke ne jamči samo zavod, ampak naša družbena skupnost. Vsestransko koristno bi bilo, če dvojni pomen, temveč vsestran- bi proslavili svetovni dan varče- ski. Očitno je, da vsako zadrže- vanja tako, da bi se aktivno vanje denarja na domu zavira vključili v vrste vlagateljev, kar napredek, brez katerega tudi bla- naj bi postalo v bodoče stalna gostanja ni. Morda je med kme- praksa. A. SIMClC Splošno gradbeno podjetje »Pri¬ morje« v Ilirski Bistrici je pred kratkim dobilo več kot sto milijo- jem, šefom tega gradbišča, smo izvedeli, da je ta način gradnje stanovanj za tržišče v sedanjih nov kratkoročnega posojila pri pogojih najemanja kreditov šele SGB LRS za gradnjo stanovanj za začetek. V nadaljevanju te vrste tržišče. Zidanje stanovanj za tr- gradenj bo verjetno prišlo do kre- žišče pomeni zidati za še nežna- ditiranja, tako da bodo gradbena nega kupca in se objekti, ki so podjetja dobila stalna obratna gotovi, prodajo interesentom. Ta- sredstva, brez razlike, kje se bo~ ko se je tudi naše gradbeno pod- do stanovanja za tržišče gradila. Buldožer pri kopanju kanalov v Primorje do meseca oktobra 1963 Prešernovi ulici, kjer bo SGP zgradilo štirideset novih stano¬ vanj za tržišče jetje »Primorje« odločilo za to- Ta način kreditiranja bi bil za vrstno gradnjo pri nas v Prešer- naše podjetje zelo pozitiven in novi ulici, kjer bo od oktobra pri- bomo prav zategadelj morali še hodnjega leta zgradilo dve stolp- mnogo storiti, da bomo to vrsto niči po dvajset stanovanj. V raz- gradenj še pocenili. govoru s tovarišem Štemberger- joke y. vi začela gradnja dveh stolpičev po 20 stanovanj v Prešer- kjer naj bi bil bodoči stanovanjski center. Na sliki sta vršile predvsem pre narjev letno. T. K. tmldožer in mali bager SGP Primorje Foto: S. Maraš NOVEMBER + ST. 3 I Čeprav obstoja Tovarna organskih kislin ali kratko TOK že polni dve leti, ve¬ čina domačinov še vedno uporablja njen prejšnji na¬ slov Zadružnik ali samo Mlekarna. Res je, tempo razvoja podjetja raste iz¬ redno hitro, tako da mnogi sploh ne poznajo celotnega predmeta poslovanja pod¬ jetja oziroma njenega pro¬ izvodnega programa. Tovarna, ki je bila prvotno zgrajena za predvideno proizvod¬ njo organskih kislin v letu 1957 v skupni količini 64 ton, ima v letu 1962 planirano skupno proizvod¬ njo 354 ton teh proizvodov. Po količini je proizvodnja organskih kislin od leta 1957 do leta 1962 narasla za 5 in polkrat, to je let¬ no povprečno za 90 ton, odnosno za 40%. Že samo ta bežna primer¬ java lahko pokaže, kako hitro ra¬ ste proizvodnja. Za doseganje pro¬ izvodnje v tej višini je bilo po¬ trebno izkoristiti vsak razpolož¬ ljivi prostor v majhni zgradbi to¬ varne, izboljšati način proizvod¬ nje, kontrolo dela in uvesti vrsto ukrepov do vključno vzgoje delav¬ ca v proizvodnji. V letu 1957 je znašal bruto produkt podjetja 295,000.000 din, za leto 1962 pa je planiran bruto produkt 695,000.000 dinarjev. Povprečno letno poveča¬ nje vrednosti bruto produkta od leta 1957 do leta 1962 je ca. 16%. Proizvodni program Podjetje je v sodelovanju s stro¬ kovnjaki kemijskega oddelka Fa¬ kultete za naravoslovje in tehno¬ logijo v Ljubljani uvedlo v svoji proizvodnji tehnološke procese, ki so se razvili iz lastnega razisko¬ valnega dela in so bili kot povsem originalni zavarovani pri Jug. pa¬ tentnem uradu. Poleg že vsem poznanih proiz¬ vodov Mlekarne obsega program proizvodnje: ' vinsko kislino s planirano pro¬ izvodnjo za leto 1962 118 ton, citronsko kislino s planirano proizvodnjo za leto 1962 94 ton, mlečno kislino (tehnično) s pla¬ nirano proizvodnjo za leto 1962 132 ton, mlečno kislino (tehnično) s pla¬ nirano proizvodnjo za leto 1962 132 ton, mlečno kislino (prehrambeno) s planirano proizvodnjo za leto 1962 10 ton, kazein, kazeinska lepila, razne soli vinske, citronske in mlečne kisline, metavinsko kislino itd. Mlečna in citronska kislina se pred tem v Jugoslaviji nista pro¬ izvajali in ju je bilo potrebno uvažati. Z osvojitvijo proizvodnje je podjetje vsekakor vplivalo na znižanje deviz za uvoz. Povečana proizvodnja teh artiklov omogoča tudi izvoz, za kar obstojajo realne možnosti, kolikor upoštevamo po¬ vpraševanje na zunanjem trgu in kontakte z uvoznimi podjetji. Podjetje je za leto 1962 plani¬ ralo izvoz v vrednosti 65.000 do¬ larjev. Po sedanjih izgledih bo ustvarjen izvoz za 14.000 dolarjev večji od planiranega, kar znaša 79.000 dolarjev. Z ozirom na mož¬ nosti izvoza citronske kisline je podjetje predvidelo za izvoz v tem letu tudi 20 ton tega artikla. Kolikor bodo izvozna podjetja sklenila prodajo v tem letu, bo ustvarjena dolarska vrednost iz¬ voženega blaga znatno presegla predvideno vrednost. VINSKA KISLINA. Osnovna surovina za proizvodnjo vinske kisline je odpadek v vinarstvu — vinski kamen, vinske droži ali vinska gošča, ki jih odkupuje pod¬ jetje širom po državi. Vinska kis¬ lina prihaja v promet v obliki brezbarvnih kristalov, klasiranih po velikosti. Uporablja se v pre¬ hrambeni industriji, kemični in¬ dustriji in farmaciji. Največjo po¬ trošnjo zabeleži prehrambena in¬ komo peso. Melasa je gosto te¬ koča masa, ki jo prevažajo v ci¬ sternah. Za vskladiščenje te su¬ rovine je podjetje izdelalo velik rezervoar s kapaciteto ca. 700 ton, v katerega je speljan cevovod z železniškega razkladalnega pro¬ stora. Citronska kislina je na po¬ gled enaka vinski in tudi poraba je razmeroma enaka. Uporablja se pri proizvodnji brezalkoholnih pijač in v farmacevtski industriji. V gospodarstvu služi citronska kislina kot nadomestek limone za limonade, čaje, kompote itd. V ta namen bo podjetje dalo v promet citronsko kislino pakirano v male celofan vrečke po 10 gr, ki jih bo Razstavni prostor tovarne organskih kislin na VIII. mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani 1962 dustrija za proizvodnjo bonbonov, brezalkoholnih pijač, kompotov, sirupov itd. Razvoj proizvodnje vinske kis¬ line v tonah v posameznih letih: 1957 42,2, 1958 52,3, 1959 82,5, 1960 91,4, 1961 92,6 1962 118 (plan). Povprečno letno naraščanje pro¬ izvodnje vinske kisline je znašalo 15 ton ali 23,5%. CITRONSKA KISLINA. Osnov¬ na surovina za proizvodnjo je melasa — odpadek pri proizvodnji sladkorja. Melaso imajo na razpo¬ lago tovarne sladkorja v jesen¬ skem času, ko predelujejo slad- mogoče dobiti v trgovinah v pri¬ hodnjem mesecu. Razvoj proizvodnje citronske kisline v tonah: 1959 1, 1960 6,8, 1961 45,4 1962 94 (plan). Proizvodnja citronske kisline poteka po postopku, ki so ga stro¬ kovnjaki podjetja sami razvili v instalacijah lastne konstrukcije. Polna obremenitev instalacij je bila dosežena šele med letom 1962. Proizvodnja tega artikla do sedaj v naši državi ni bila še uvedena in ni strokovnjakov, ki bi razpo¬ lagali z izkušnjami v industrijski proizvodnji, zato je uspeh toliko V • • večji. MLEČNA KISLINA (prehram¬ bena). Osnovna surovina je sirot¬ ka, ki jo dobimo kot ostanek pri predelavi mleka. Proizvod je brez¬ barvna ali svetlorumena tekočina in se uporablja v prehrambeni in¬ dustriji, farmaciji, kakor tudi v kemični industriji. MLEČNA KISLINA (tehnična). Kot za prehrambeno kislino je tudi za ta proizvod osnovna suro¬ vina sirotka. Končni proizvod je temno rjave barve in se uporab¬ lja predvsem v usnjarski indu¬ striji. Kot prehrambena prihaja tudi tehnična mlečna kislina v promet embalirana v steklenih balonih. Razvoj proizvodnje mlečne kis¬ line v tonah (prehrambena ip teh¬ nična): 1957 22,2, 1958 56,8 1959 50,4, 1960 94,1 1961 150,1 1962 142 (plan) Znižanje plana za letošnje leto napram 1961 je predvsem posle¬ dica znižanja plana odkupa mleka. KAZEIN. Proizvaja se iz posne¬ tega mleka. Je droben rumenkast granulat m se uporablja pred¬ vsem za lepila, v kožarski indu¬ striji in pri proizvodnji umetnih mas. KAZEINSKA LEPILA. Proizve- dena so na bazi kazeina in služijo predvsem v lesni industriji. META VINSKA KISLINA. Pro¬ izvedena je iz vinske kisline in služi v vinarstvu. Na osnovi ugotovljenih možno¬ sti za povečanje proizvodnje je podjetje še povečalo prvotni pro¬ izvodni plan v letu 1962. V sep¬ tembru mesecu je bil dosežen po¬ večani plan proizvodnje z 80,4%, stari plan z 93,6 %. Realizacija plana organskih kislin do septem¬ bra meseca: mlečna kislina (tehnična) skup¬ no 112 ton ali 85,1%, mlečna kislina (prehrambena) skupno 11 ton ali 107%, vinska kislina skupno 104 tone ali 88,5%, citronska kislina skupno 82 ton ali 88%. Dani so vsi pogoji, da bo pod¬ jetje izpolnilo tudi povečani pro¬ izvodni plan pred koncem leta. S. BATISTA Na območju bistriške in herpelj- ske občine delajo ščetinarji pre¬ cejšnjo škodo. Največ teh nadlež- nežev ima lovska družina Zemon. Ta ima že precej izurjenih lov¬ skih tovarišev, tako imenovanih praščarjev. Preganjajo jih poleti, pa vseeno se jih ne morejo rešiti. V glavnem jih uplenijo sami, vi¬ šek pa pošiljajo v sosednje dru¬ žine. Lovci na ščetinarje bi imeli več uspeha in škoda, ki jo ti povzro¬ čajo, bi se zmanjšala, če bi kme¬ tovalci redno in hitro obveščali lovce, kje se škodljivci zadržujejo in kje so jih opazili. Pomoč kme¬ tov bi bila prav koristna tudi pri pogonih. Uspeh lova bi bil boljši, škoda na polju manjša, kmetje, ki bi sodelovali pri pogonu, bi pa do¬ bili enak delež plena kakor lovski tovariši. Za pomnožitev in osvežitev div¬ jadi v našem lovskem bazenu so se lovske družine dovolj trudile. Nabavile so večje število fazanov, ki so v pravem razmerju za kme¬ tijstvo celo koristni. Uspehi te nasaditve niso še taki, kakršne bi želeli, vendar upamo, da se bo stvar izboljšala. Glede na nizek stalež zajcev so lovske družine tudi sklenile, da bodo poskrbele za osvežitev krvi, saj moramo verjetno prav v tem iskati vzrok za tako stanje. Res pa je tudi, da uničujejo divjad razne kemikalije, največ pa lov¬ ske cevi nediscipliniranih lovskih tovarišev. Naš bazen, ki ima 6 lovskih družin, je prejel tudi 13 inozem¬ skih lovskih gostov. S temi ima¬ mo precej truda in včasih celo ne¬ prijetnosti. Vendar pa je z gospo¬ darskega in turističnega vidika stvar donosna in koristna, saj pri¬ naša našim lovskim družinam let¬ no do pol milijona lir dohodka. F. DERENCIN NOVEMBER * ST. 3 7 TAKOJ PO OSVOBODITVI NAŠE DOMOVINE IN ŠE DO PRED NEKAJ LETI SMO LAHKO Z VESELJEM UGOTAVLJALI LEPO ŠTEVILO OBISKOVAVCEV KINO PREDSTAV V KNEŽAKU. DANES PA OPAŽAMO, DA SE PREDVSEM V SOBOTO SKORAJ NE SPLAČA PREDVA- knjižnica pred ureditvijo IIVIIfllllilllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIItltlllllVlIllllVIIHflVffflllllVIIIIIUIIIIIIflllltlMIIIIIIIIIimMMIIIIIIIIIimillllllllllllfllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllrlllllllllirillllllllflltlflllltlllllllllllllllllllltllM JATI FILMOV. KAJ JE TEMU VZROK? o predavanju filmov v Knežaku Upravni odbor Ljudske knjiž- članov, ki so knjižnico obiskali niče je imel dne 12. 9. 1962 raz- 2.500-krat ter si izposodili 4.700 'širjeno sejo, katere so se udele- knjig. Izposojevalnina je znašala žili tudi predstavniki političnih 47.750 din. organizacij ter zastopniki ObLO. 1960. leta je bilo že 2.175 knjig, Dnevni red je obsegal le dve število članov je naraslo na 678, točki in sicer: reorganizacija ki so obiskali knjižnico 4.733-krat knjižnice ter določitev novih pro- in si izposodili 6.889 knjig. Izpo- storov. Vzroki, ki so narekovali sklica- sojevalnina je znašala 119.270 din. 1961. leta je knjižni fond nara- nje razširjene seje so v tem, da stel na 3.193 knjig, 948 članov Marsikoga sem že slišal, da so vedno sposobno za delovanje, danes ljudje, predvsem mladina, Proti razgrajačem bi morali na- bolj motorizirani in odhajajo v stopiti; če ne bi pomagale lepe druge kraje na zabavo, da pred- besede, pa z ostrejšimi ukrepi, vajajo v Knežaku zelo slabe fil- Ozvočenje je treba popraviti, na¬ me, da je na vasi v poletnem ča- baviti nove plošče, tako da bi su mnogo dela itd. Jaz sem nasprotnega mnenja. Vzroke majhnega števila obisko- vedrila, želi nemoteno slediti film- se obiskovavci udobno počutili. Vsak človek si po delu želi raz- vavcev je treba iskati drugje. Ko prideš v kino dvorano, takoj opaziš, da vlada v njej včasih skrajna nedisciplina. Otroci se derejo kot na pašniku, govorijo celo med predstavo. Pred pričet¬ kom predvajanja igrajo vedno iste plošče že nekaj let, tako da jih že ptice znajo na pamet. Ozvo- ski predstavi; kdor je drugačnih misli, nima mesta v kino dvo¬ rani. Tudi po vedenju na javnih pro¬ storih ocenjujemo vzgojenost in splošno kulturnost prebivavstva. Ali ste že gledali kino predstavo v večjem kraju? Tam čaka na začetek predstave do tisoč gle- davcev — pa tudi mnogo mladi- — toda slišiš lahko cen j e v dvorani je tako glasno, ne je vmes da bi si moral dati vato v ušesa, le tepetanje po dvorani! Glavna nevednost pa je nenehno prekinjanje filma, kar slabo vpli- Trdno sem prepričan, da bi se va na razpoloženje ljudi in ni stanje popravilo, če bi za kino • dvorano to upoštevali in po fi¬ nančni zmogljivosti v začetku vsaj nekaj ukrenili. Kdor bi ob- Pogled v notranjost Ljudske knjižnice v Ilirski Bistrici čudno, da marsikdo pravi: »Me ni bilo v dvorano šest mesecev, sedaj me pa ne bo eno leto.« sam upravni odbor ni pristojen je obiskalo 6.353-krat knjižnico in reševati pereča vprašanja. Glavni si izposodilo 9.307 knjig. Izposo- pogoj za nadaljnje tispešno delo jevalnina je znašala 176.089 din iskal predstavo, bi imel nekaj od so novi prostori. Z ozirom na raz- ali 237 odstotkov-več kot je bilo Kinoprojektor bi bilo treba tega, želel bi obiskati še nasled- nujno popraviti, tako da bi se njo predstavo. Sedaj se ti pa zdi voj knjižnice v zadnjih letih se¬ danji prostori ne odgovarjajo več planirano 1962. leta je 3.300 knjig, od no- predvajali tudi dobri filmi. Ljudi, še tako dober film slab in se ti svojemu namenu. Majhen pregled vega leta dalje pa 130 novih čla- ki upravljajo z aparatom, bi mo- zdi čas, ki ga presediš v dvorani, razvoja od selitve knjižnice v se- rali bolje plačati, da bi se bolj izgubljen. zanimali za svoje delo in apara¬ turo vzdrževali v redu, čisto in A. Polak dan ji prostor: 1959. leta je imela knjižnica 1411 knjig. Vpisanih je bilo 560 Naši invalidi V Za zbližan je in boljše med seboj- skom krajev, znanih iz NOB in V nedeljo, 9. septembra, smo no spoznavanje invalidov prireja spoznavanju lepot naše ožje do- se s Slavnikovim avtobusom od občinski odbor invalidov v Ilirski movine in bližnje okolice. Tako peljali že zelo zgodaj. Bilo nas y Bistrici vsako leto izlete v razne smo že obiskali bolnico Franjo, kraje naše domovine. »-Nam ni cilj dolino Trente in izvir Soče, lani osebnih invalidov iz obeh Knjižnica je imela samo stare omare; od teh se je kmalu po preselitvi od starosti ena se¬ sula, ostali dve pa le delno služi¬ ta svojemu namenu. Zastopniki organizacij in obla¬ sti so se zavzeli za rešitev vpra¬ šanja in so sprejeli naslednji sklep: Knjižnici je treba dodeliti pri¬ merne prostore, imenuje strokovna komisija, ki bo la situaciio in možnosti ti se staršev padlih bor- lagala ustrezno rešitev. izlet sam,« pripoveduje predsed¬ nik, tovariš Širok Ivan, »ampak so vsi izleti namenjeni tudi obi- članov ni videl.« smo si ogledali Istro, letos pa Šta¬ jersko, saj je še nobeden od naših cev.« Darinka Žbogar »Čeprav je bila šele 3. ura zju¬ traj, ko smo krenili, je bilo raz¬ položenje zelo živahno. Na poti skozi Postojno in Ljubljano je bi- ugotavljali člani drugače kot na našem Krasu, so . ... *. ...... .w.y.v.w.v.N> v>,\ _ .tm .... .«,...... ......... lo bolj dolgočasno, saj vsi pozna¬ mo kraje; toda naprej od Ljub¬ ljane (bil je že lep dan), je za nas postajalo vse bolj zanimivo. Prva Maribora smo se peljali na rje. Doživetje za nas stare je vožnja z vzpenjačo. Sprva so >i nekako bali, enostavno niso postaja je bilo Velenje. Tam nas zaupali ladjicam na železni vrvi, je pričakal predsednik tamkajš- vendar — malo zaradi tega, ker jih je bilo sram, malo iz rado- niih invalidov, nam zaželel dobro¬ došlico in se z nami zadržal dalj vednosti so sedli c asa. Novo Velenje! To je bilo doži¬ vetje za naše člane. Krasna, nova poslopja, ob njih zeleni nasadi, lepi parki, povsod mnogo zelenja, nikjer najmanjše nesnage. Ogle¬ dali smo si tudi novo cvetličarno. Bili smo ugodno presenečeni nad takim redom in lepoto. Vse v Ve- ljenju je naredilo na nas prijeten vtis. Ko smo se odpeljali proti Mari- gondole in se odpeljali. Verjetno io malo strah, ko so gle¬ dali nad m pod nami ležečo boru, smo bili še vedno pod vtisi dolino, vendar je vse to minilo ob kosilu v domu na Pohorju, odko¬ der je bil krasen razgled na Mari¬ borski otok in okolico. Popoldne smo se vračali skozi Celje. Vsi so bili izredno zadovolj¬ ni nad sliko, ki so si jo lahko ustvarili o naši lepi Štajerski. Iz¬ let je izredno uspel. Škoda le, da ni mogoče organi¬ zirati takega izleta za vseh naših iz Velenja. Vsa okolica lepe, bo- 392 članov, gate Štajerske je pustila našim Poli MOTORNIH VOZIL PRI AVTO-MOTO DRUŠTVU ljudem posebno prijetne spomine. Lepa in urejena polja, nasadi hmelja, sadovnjaki, vse je bilo re volje in novih spo¬ znanj smo se zvečer razhajali in že kovali nove načrte.« M. P. NOVEMBER + ST. 3 Že več časa razpravljajo organi družbenega upravljanja v šolstvu o potrebni reorganizaciji v na¬ šem obveznem šolstvu. Sedanja organizacija namreč nikakor ne ustreza sodobnim smotrom in na¬ predku šolstva. Zlasti so postale problematične nerazvite šole, ki se ne morejo uveljaviti kot samo¬ stojne ustanove niti v smislu upravljanja niti pri realizaciji mnogih reformnih načel. Zato je nujnp povezati nerazvite šole z osrednjimi šolami v admini¬ strativnem, finančnem in pedago¬ škem pogledu. Na konferenci upraviteljev ter na seji sveta za šolstvo so se izoblikovali nasled¬ nji zaključki: K centralni osnovni šoli Ilirska Ob začetku Na osnovni šoli v Ilirski Bistri¬ ci so začeli novo šolsko leto s starimi težavami in problemi, še bolj kot prejšnja leta se bodo morali boriti z mnogimi težkoča- mi. število učencev se je poveča¬ lo, dočim so prostori ostali isti. Prav zaradi pomanjkanja šolske¬ ga prostora so morali omejiti vpis v prvi razred. Povečalo pa se je število učencev v višjih raz¬ redih, ker so prišli novi učenci iz vasi. Tako ima v tem šolskem letu šola 34 oddelkov s skupno 1.160 učenci. Posamezni oddelki so natrpani in daleč presegajo normalno število. Pri takem sta¬ nju šolskih prostorov, ko so učil¬ nice v dveh stavbah, ki pa še zdaleka ne odgovarjajo osnovnim pedagoškim in sanitarnim zahte¬ vam, ko ni prepotrebnih kabine¬ tov in drugih stranskih prosto¬ rov, pri pomanjkanju učnih in pomožnih prostorov, se ne more¬ jo razvijati vse dejavnosti in ob¬ like dela ,ki jih narekuje sodob¬ na šola in sam učni program ter življenje današnjega časa. Učenci in učitelji ter vse pre¬ bivalstvo se že tri leta ozirajo na gradbišče nove šole — res le na gradbišče, šolniki pa tako težko čakajo na novo šolsko stavbo, v kateri bi z manjšim naporom veliko več naučili. Za¬ to naj gradbišče zopet zaživi in do drugega šolskega leta dokonč¬ no dogradimo novo šolo! Vložene investicije komunske skupnosti ObLO, »Lesonita«, »To¬ pola« in drugih podjetij se bodo nedvomno visoko obrestovale. Res, da ne takoj, pač pa čez leta, ko bodo učenci, ki bodo šli skozi to šolo, dobivali solidno osnovno izobrazbo ter se na podlagi te naprej izobraževali. Postali bodo tehniki in inženirji, dobri delav¬ ci in uslužbenci, sodobni kmeto- vavci, mojstri svojega poklica in bodo zasedli delovna mesta ter nadaljevali z izgradnjo socializ¬ ma. Vse te investicije bodo nalo¬ žene za otroke, za naše otroke. Prav zato bi človek pričakoval več prizadevanja in razumevanja podjetij in ustanov, delavskih sve- strica se priključijo sedanje osnovne šole Dolnji Zemon, Vrbo¬ vo, Veliko brdo 'in Harije. K os¬ novni šoli Knežak se priključi osnovna šola Šembije. K osnovni šole Jelšane se priključi še osnov¬ na šola Novokračine. K osnovni šoli Prem se priključita osnovni šoli Prelože Osnovna šola Kuteževo ostane sa¬ mostojna popolna osemletna šola. Da bo bralcem zadeva bolj jas¬ na, moramo poudariti, da bodo vse priključene šole s to reorga¬ nizacijo postale podružnične šole centralnih šol in bodo imele*neka¬ tere svoje organe upravljanja. Pe¬ dagoško je ta reorganizacija v glavnem že urejena, finančno pa bo s 1. januarjem 1963, to je z no¬ vim proračunom. Občinski ljudski odbor Ilirska Bistrica se tudi tru¬ di, da bi vse naše šole dobile čim- prej zadostno število kvalitetnega učnega kadra. Poudariti moramo, da so nekatere naše šole, zlasti na podeželju, kadrovsko slabo zase¬ dene. Predvsem primanjkuje pred¬ metnih učiteljev za pouk na višji stopnji osnovnih šol. Zaradi takega stanja štipendira občinski ljudski odbor Ilirska Bi¬ strica 20 dijakov na učiteljišču, 5 na VPŠ, 4 na filozofski fakul- šolskega leta tov in upravnih odborov, oblast¬ nih in političnih organov ter vsa¬ kega posameznika pri zbiranju sredstev za dograditev nove šol¬ ske stavbe, saj gre za naše mlado pokolenje, za našo bodočnost. RF Občinski odbor Rdečega križa v Ilirski Bistrici se iskreno zahva¬ ljuje vsem, ki so v dneh 11, 12. in 16. oktobra kakorkoli sodelo¬ vali v krvodajalski akciji v Ilirski Bistrici in Knežaku. Posebno pa se zahvaljuje tistim, ki so prosto¬ voljno oddali svojo kri za rešitev življenja drugega. Za odvzem krvi se je odzvalo 365 ljudi in sicer 217 moških in 148 žena. Od tega je 171 delavcev, 107 uslužbencev, 9 kmetov, 10 obrtnikov, 46 gospo¬ dinj, 10 upokojencev, 4 zdravstve¬ ni in 8 prosvetnih delavcev. 333 krvodajalcem je bilo odvzeto teti ter 2 na glasbeni akademiji; skupno štipendiramo 31 bodočih učnih moči. Te učne moči bodo postopoma vsako leto prihajale iz šol na svoja delovna mesta. Zato lahko rečemo, da bomo imeli v J dobi petih let morda razen profe- predmetnih učiteljev V bodoče bomo v glavnem štipendirali učni kader na višjih ali visokih šolah. Poudariti moramo, da kljub temu, da dajemo tem štipendistom mi¬ nimalne štipendije, stanejo Občin¬ ski ljudski odbor Ilirska Bistrica 4 milijone dinarjev letno. Kar se tiče šol prve stopnje, bo¬ do, kakor vidimo, s to reorgani¬ zacijo urejene. Odpira pa se drug nov problem, ki ga obravnavamo že več let in ki se pojavlja še marsikje v naši domovini. Kam s Pred tremi leti je sindikalna podružnica dala pobudo za izde¬ lavo kočic ob morju. Prvo leto so člani letovali v Kostreni. Prostor je bil sicer lep, vendar brez elek¬ trike in s slabo preskrbo vode. Tudi zabave ni bilo nobene, tako da so morali letovalci že zgodaj zvečer spat, kolikor se niso odlo¬ čili za zabavo v zelo oddaljeni Martinščici. Vse te okolnosti, po¬ sebno pa slabe prometne zveze, so vplivale na to, da je podjetje za leto 1961 sklenilo pogodbo s Tu¬ rističnim društvom Opatija za do- 114.009 ccm ali 114 litrov krvi, plan pa realiziran za 82,76 % na- pram pri j avl jen cem in 75,49 % na- pram odvzemom. Med akcijo pa smo tudi ugoto¬ vili, da so med nami še posamez¬ niki, ki poleg tega, da sami ni¬ majo humane zavesti, ovirajo, da bi ta zavest prišla do izraza pri drugih. Te bi opomnili na to (po¬ sebno, če so šoferji in motoristi), da z motornim vozilom dnevno tvegajo svoje življenje, ki jim ga bo morda nekoč rešila prav kri prostovoljnega krvodajalca. tisto mladino, ki konča osemletno šolo? Precejšen odstotek je mla¬ dine, ki ima določene pogoje in ki bi rada študirala na srednjih ali visokih šolah, kar pa jim v mno¬ gih primerih ni omogočeno, ker ne dobijo štipendije, starši sami pa jih ne morejo vzdrževati, primer¬ no zaposlitev pa tudi težko dobijo. V zvezi s tem se kaže nujna po¬ treba po ustanovitvi kake ustrez¬ ne strokovne šole ali vsaj gimna¬ zije. Za odpiranje takih šol imamo poleg finančnih težav tudi pro¬ blem s prostori. Ko pa bo dogra¬ jeno novo šolsko poslopje v Ilir-*, ski Bistrici, bodo dane možnosti za ustanovitev take šole, s katero bi v večji meri rešili problem mladine. F. GUSTINČIČ delitev prostora v Moščeniški dragi. Mirno, prijazno ribiško in leto¬ viško naselje, 7 km južno od Lov- rana na vzhodni istrski obali z lepo plažo in gozdnato okolico, leži ob manjšem zalivu pod mo¬ gočno Učko. Poleg velikega šte¬ vila tujcev srečamo v Moščeniški dragi dosti Slovencev, saj tu letu¬ jejo tudi Lesonit iz Ilirske Bistri¬ ce, Tesar, Litostroj, Denarni za¬ vodi LRS iz Ljubljane, Emajlarna Celje in drugi. Iz Moščeniške drage so številne redne avtobusne zveze za Lovran in Opatijo (13 km), ki sta središči Kvarnerske riviere. Kdor ljubi iz¬ lete v gore, lahko obišče 1396 me¬ trov visoko Učko. Južno od Moš¬ čeniške drage na visokem hribu pa ležijo srednjeveške Moščenice, ki jih obdaja mestno obzidje. Ohranjeni sta mestna loža iz 15. stoletja in plošča z glagolskim na¬ pisom. V cerkvi so freske iz 17. stoletja. Namen počitniških domov je predvsem v organizaciji cenenega oddiha, ki omogoča vsakemu de¬ lovnemu človeku razvedrilo in krepi delovno sposobnost. Turi¬ zem in potovanja širijo kulturno obzorje, omogočajo spoznavanje ljudi, njih navad itd. Kolektiv naj vzpodbuja k letovanju tudi tiste, ki izkoriščajo dopuste za razna domača dela. Ravno takim bi le¬ tovanje omogočilo popolno spro¬ stitev. Naše kočice z 12 ležišči stojijo v borovem gozdičku, nedaleč od morja. V letu 1961 je ‘letovalo 41 članov, letos pa je število naraslo na 63 članov. Porast števila leto¬ valcev lahko pripišemo predvsem urejenim razmeram. V letošnjem letu je bila urejena notranjost ko¬ čic, za prehrano pa smo dobili polno razumevanje pri počitni¬ škem domu Denarnih zavodov LRS, katerim smo v zameno za uslugo dovažali mleko in mlečne izdelke kakor tudi ostala potreb¬ na živila iz Ilirske Bistrice. Članom, ki so izkoristili dopuste za letovanje, je bil priznan dnev¬ ni regres za kritje stroškov v vi¬ šini 350 din, otrokom pa 200 din. Sodeč po uspehih, doseženih v tem letu, bo verjetno v letu 1963 v primeru ugodne sezone letovalo okrog 90 članov, kar je v seda¬ njih pogojih kapacitete ležišč in prehrane maksimalna možnost. S. BATISTA sorjev m in Ostrožno brdo. . dovolj učnega kadra. Krvodajalci čakajo na vpis Foto: Maraž NOVEMBER * 8T. 3 Nekaj o čebelarjih in čebelarjenju v naši občini V naši občini je čebelarstvo precej razvito, saj je ni vasi, da ne bi našli v njej 2 do 3 pa tudi več čebelarjev. Vsi čebelarji uporabljamo žni- drašičev panj. Ne samo zato, ker je bil Žnidaršič naš ožji rojak, doma iz Ilirske Bistrice, temveč tudi zato, ker je ta panj doslej najboljši glede dela s čebelami, kakor tudi glede dobrega izkori¬ ščanja prostora, glede prevaža¬ nja itd. Ni čudno, da je Žnidarši¬ čev panj prodrl daleč v svet, po Evropi, Ameriki in celo v Av¬ straliji. Današnji čebelarji gojijo čebe¬ le le za pridobivanje medu, do čim so se včasih bavili tudi z vzre¬ jo in prodajo čebeljih družin. V novejšem času pridobivamo če¬ belarji tudi matični mleček, ki je zelo cenjen v modemi medicini. Posebna lastnost, ki jo mora imeti dober čebelar, je ljubezen do pridnih živalic. S skrbno ro¬ ko mora urejati svojo družino ne samo takrat, kadar mu prina¬ ša korist, temveč še bolj takrat, kadar je treba čebelam zaradi slabe paše pomagati. V zvezi s tem moram kritizirati nekatere čebelarje, ki so pripeljali čebele na pašo v gozd, niso pa poskrbeli za vodo, ki jo čebele nujno po¬ trebujejo, ko predelujejo nektar v med. Po večini pa smo čebelarji v naši občini vestni in požrtvoval¬ ni. Skrbimo za dobro prezimova¬ nje čebel in preprečujemo naj¬ bolj pogoste bolezni, ki napadajo čebelje družine. Vsako leto ima¬ mo občni zbor čebelarskega dru¬ štva, na katerem se temeljito po¬ govorimo o vseh težavah. Tudi sporečemo se včasih, pa nič zato, saj je zdrava kritika vedno do¬ brodošla. Naše društvo prireja polnjujemo svoje strokovno zna- tudi strokovna predavanja s nje. predvajanjem filmov; tako izpo- A. Polak Čebele na paši • ••• • m 9999 9999 ZA NASE GOSPODINJE 1. Konzerviranje jušne zelenja¬ ve iz zelenjave za omake: a) 1 kg peteršilja 1 kg zelene y 2 kg čebule 1 kg rdečega korenjčka 35 dkg soli malo olja % kg ohrovta V 4 kg čebule y 2 dkg zmletega popra 50 dkg soli malo olja b) K kg rdečega korenja y 2 kg rumenega korenja y 2 kg peteršilja y 2 kg zelene y 2 kg kolerabe Vso zelenjavo dobro operi. Zmelji jo na mesoreznici. Dobro premešaj s soljo. Z njo nadevaj kozarce. Na vse nalij malo olja. Pokri s celofanom. 2 . Mešana zimska solata 2 kg zelja 2 kg rdečega korenčka 2 kg zelenega paradižnika Konzerviranje Zelenjava in sadje morata biti sestavni del naše prehrane. V zimskem in spomladanskem, času nastopi primanjkljaj sveže zele¬ njave in sadja, ker so trgovine prazne ali pa cene tako visoke, da si jo povprečen državljan dnevno težko nabavi. Pri tem mislim na cene minule pomladi. Zelenjava in sadje vsebujeta mno¬ go vitaminov in rudninskih snovi. Ker organizem ne sme trpeti de¬ ficita teh snovi, moramo svežo zelenjavo in sadje nadomestiti s konzerviranim. S konzerviranjem preprečimo propad teh živil, ker vsa nimajo dolge življenjske dobe in jim podaljšamo obstoj. S konzerviranjem skušamo usta¬ viti delovanje fermentov, ki jih 2 kg paprik 2 kg kumar 1 kg čebule 2 pesti soli 1 dkg popra 31 kisa 3 A l olja Vso zelenjavo dobro operi. Zreži jo na rezance in korenček nastrgaj na ribežnik. Tako nare¬ zano zelenjavo premešaj s so¬ ljo in pusti, da počiva do 2 uri. Kis, olje in poper prekuhaj. Med vrenjem dodaj dobro ožeto ze¬ lenjavo. Kuhaj 10 do 15 minut. Vroče nadevaj v vroč kozarec. Rob kozarca in celofan razkuži z alkoholom in takoj zapri. 3. šipkova osvežujoča pijača: 3 y 2 1 vode 1 y 2 kg sladkorja 2 l šipka šipku odstrani peclje in muhe. Stresi ga v steklenico s širokim vratom. Vodo in sladkor preku¬ haj ter poberi pene. Mlačno zlij preko šipka. Shrani na mlač¬ nem prostoru, da se izvrši vre¬ nje. čez nekaj dni je pijača god¬ na za pitje. Z. Polak živilo vsebuje in uniči mikroorga¬ nizme, ki povzročajo kvar živil. Živila, ki jih bomo konzervirali, morajo biti zdrava in čista. Seve¬ da ne smemo pozabiti tudi na predmete, ki pridejo v dotik z ži¬ vili; tudi ti morajo biti čisti. Kon¬ zerviranje naj poteka tako kakor narekuje recept, vendar naj bo čim krajše, da izgubimo čimmanj snovi. Pri tem bi vas opozorila na pranje zelenjave in sadja. Peremo vedno cele komade in nato nare¬ žemo. Kuhanje traja kratek čas, zato mora vreti na vsej površini posode, da v kratkem času izhlapi čimveč vode. Pri pridobivanju sadnih sokov (za manjše količine) je najboljša uporaba sokovnika, ker tak sok ohrani največ vita- elenjave in sadja Smo v času, ko drvi skoro v vsako našo vas avtobus po enkrat ali celo večkrat na dan. Toda kljub temu so še predeli, ki sicer imajo avtobus, pa jim ne pomeni veliko. Bralci se bodo sicer tej naši trditvi čudili. Razložili bi radi problem, ki tare prebivalce Brkinov. Pred leti je mladina zgradila lepo cesto tja do Prelož. Tudi avtobusno podjetje Slavnik je lansko leto uredilo prebivalcem ugodne avtobusne zveze, toda le¬ tos je drugače. Avtobus sicer še vedno prihaja v omenjeni kraj dvakrat dnevno, toda njegov ur¬ nik ne zadovoljuje potrebe prebi¬ valcev. V jutranjih urah, ko naj¬ bolj potrebuješ avtobusno zvezo za potovanje ali službo, je nimaš, kajti v Ilirsko Bistrico pripelje šele okrog osme ure. Ob tem času pa avtobusi iz Ilirske Bistrice že odpeljejo proti Kopru in Postojni. Prav tako nimajo prebivalci Brki¬ nov v večernih urah nobenega avtobusa za povratek. Upamo in želimo, da bi ome¬ njeno podjetje imelo razumeva¬ nje in spremenilo umike. Prizadeti prebivalci BRKINOV DOBRO POUČEN — No, Jurček, bi mi ti ve¬ del povedati, kaj nas uči čebela? — čebela nas uči, da moramo biti pridni in da si moramo med delati sami. mina C in mineralnih snovi. Če pridobivamo sok iz večje količine sadja, stiskamo sadje na stiskal¬ nici. Še isti dan sok konzervi¬ ramo. Tak sok bo ohranil še pre¬ cej vitaminov. Konzervirana ži¬ vila spravimo v suho in hladno shrambo. Enkrat tedensko jih mo¬ ramo pregledati. Konzerve, ki se kvarijo, odstranimo, jih očistimo in postopek konzerviranja še en¬ krat ponovimo. (Uvodni del članka »►Nekaj re¬ ceptov za naše gospodinje«) TOLAŽBA — »Hm, tako majhna klobasa za 160 dinarjev, povrh pa še smrdi!« — »Kaj pa se zato razburjate, če bi bila večja, bi pa še bolj smrdela.« V RESTAVRACIJI — želite kosilo? — Ne, samo pivo, čakam neko znanko! — Kakšno? Svetlo ali črno? — Kaj vas pa briga! REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Vodoravno: 1. Zavist, 6. omo- tek, 11. in 12. prekadim, 15. se, 16. lak, 18. planet, 19. rep, 20. Amor, 22. erar, 23. šoja, 24. Ren, 25. OF, 26. bat, 27. slak, 29. Oton, 31. hote, 34. lek, 35. Oziris, 37. ran, 38. aa, 39. prenašam, 41. le, 42. pritok, 43. atenej. \iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiutimiiiiiiiiiiiiiiUMAUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiKtiimiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiit Osnovna šola v Jelšanah % i Pionirji v Jelšanah delamo! Lepa je naša šola, nova — toda pionirji kljub temu nismo zado¬ voljni. Veste, zakaj ne? Naše te¬ lovadne ure se začnejo in kon¬ čajo med brinjem in kamenjem. Res, da tam lahko skačemo čez naravne ovire, spoznavamo orien¬ tacijske igre, se veselo prekopi¬ cujemo itd., toda vse to je za nas premalo. Mi bi radi še vec! Radi bi včasih preizkusili naše sposob¬ nosti tudi na telovadnem orodju, o katerem smo slišali, da ga ima¬ jo na drugih sodobno urejenih šolah. Kako lepo bi bilo, če bi se lahko vesili po drogu, kolebali na krogih, lovili ravnotežje na gredi... O, velike so naše želje! Zato smo sklenili, da jih bomo delno sami uresničili. Vsi pionir¬ ji smo se vključili v delovno ak¬ cijo. Sami bomo uredili igrišče ob šoli. Pri ureditvi pa bodo tudi stroški. Minuli torek smo nabrali 217 kg šipka in dobili zanj 9.765 dinarjev. S tem denarjem bomo lahko začeli — dokončali pa ne! Zato bomo morali s podobnimi pionirskimi akcijami še nadalje¬ vati. O tem pa drugič. Pionirski odred »Slovan« v Jelšanah Uredniški odbor glasila »SNEŽNIK« je sklenil za izbolj¬ šavo lista razpisati nagradno anketo bralcev, ki naj bi s svojimi predlogi dopolnili naš list. Nagradna anketa 1. Ali Vam časopis »SNEŽNIK« ugaja? . 2. Kakšne predloge imate glede na izboljšavo lista? .•. 3. Katera rubrika Vas najbolj zanima? . 4. Kakšne rubrike bi še želeli, da bi bil list pestrejši? 5. Ali je slikovnega gradiva preveč ali premalo? 6. Ali bi uvedli tudi podlistek in kakšen? . 7. Morda bi vam ugajala tudi otroška slikanica?. 8. Ali imate kakšne pripombe glede oblike, vsebine in pestrosti lista? . 9. Želite, da bi list izhajal 1. ali 15. v mesecu? . OPOMBA: PROSIMO, DA SVOJE PREDLOGE POŠ¬ LJETE NA NASLOV: OBČINSKI ODBOR SZDL, URED¬ NIŠTVO »SNEŽNIK« ILIRSKA BISTRICA. Človeška kri je dragocena te¬ kočina. S krvjo rešujemo člo¬ veška življenja. Kadar se kdo ponesreči je največkrat kri prvo zdravilo. Pri opeklinah, pri porodih in pri operacijah je večkrat po¬ trebna kri, da rešijo zdravniki človeku življenje. V naši dr¬ žavi je veliko ljudi, ki dajejo kri prostovoljno. Ti ljudje so vredni pohval. Tudi v naši va¬ si je veliko krvodajalcev. Tudi moja mamica je krvodajalka. Za 5-kratno oddajo krvi dobi krvodajalec srebrno medaljo, za 10-kratno oddajo pa dobi zlato medaljo. Seveda, zlato medaljo si je zaslužil, ker je oddal veliko krvi. Vtisnil se mi je v spomin dogodek, ki sem * ga videla v filmu, ko je ležal ponesrečenec na bolniški postelji nezavesten, skoraj mrtev. Poleg njegove postelje je ležal drugi človek, ki mu je dajal svojo kri. Ko je ponesrečenec dobil dovolj krvi, se je začel prebujati in se je končno prebudil. Videla sem tudi majhnega otroka, ki je bil ves opečen in nezavesten. Ko pa je dobil kri, je znova zaživel. Nekoč, ko niso vedeli za to dragoceno zdravilo, je veliko več ljudi umrlo. Koliko mamic je pustilo svoje otroke in ko¬ liko ponesrečenih očetov je umrlo! Moja rojstna vas Sredi Brkinov leži na hribu stara vas Prem. Skupno šteje 84 hiš. Dobro je poznana po starem premskem gradu. Grad je bil tudi prva hiša naše va¬ si. Zgrajen je na hribu, pod katerim teče reka Reka in se vije glavna cesta Postojna — Reka. Še danes si lahko ogledaš podzemeljske ječe, v katerih so umirali tlačani pod biči biričev in trdosrčnih graščakov. Vsako poletje si grad ogleda mnogo turistov. Skozi vas vodi cesta, ki so jo gradile mladinske delovne brigade. Ta cesta je zelo po¬ membna za vse Brkine, ker sedaj lahko sadje in druge pridelke vozijo na trg, prej pa so morali vse nositi. Naša vas je znana po pesni¬ ku Dragotinu Ketteju, ki se je v njej rodil. Po njem nosi ime tudi naša šola. Med NOB je naša vas mno¬ go pretrpela. Dala je veliko partizanov. Naši očetje so se hrabro borili in mi mladi smo ponosni nanje. Sedaj uži¬ vamo svobodo, ki so nam jo oni priborili. Gašperšič Ivica, 3. razred osnovne šole Prem Kako je to lepo, da človek člo¬ veku pomaga s krvjo. Se takrat, ko sem v filmu gledala, kako re¬ šuje kri življenje, sem sklenila, da bom tudi jaz postala krvo¬ dajalka. Gašperšič Lidija, V. razred osnovne šole, Prem ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ 4 4 ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ 4 ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ O ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ 4 ♦ ♦ ♦ ♦ 4 Počitniški dogodek Bilo je poleti v Njivicah. Lepe¬ ga popoldneva nas je ribič Ive povabil, naj gremo z njim ri¬ barit. Rekel je, da naj tudi mi vzamemo s seboj trnke. Hitro smo se odpravili in odhiteli v pristanišče. Ive je bil že v barki in je ravno vžigal motor. Poska¬ kali smo na barko, jo odvezali in odbrneli iz pristanišča. Lovit smo šli v »Naš zaliv«. Tako smo imenovali zaliv, v katerem so nam najbolj prijemale ribe in za¬ to smo si ga skoro prisvojili. Ta večer pa niso in niso hotele pri¬ jeti. Tedaj smo na morju zagle¬ dali, kako nekaj plava. Pustili smo ribolov. Ive je vžgal motor. Z največjo brzino smo rezali va¬ love proti plavajočemu predme¬ tu. Ko smo se mu približali, smo mislili, da je to mina, ker so zju¬ traj tam okoli pluli ribiči vojne mornarice... Na srečo smo imeli na barki dva oficirja. Ta dva sta si prav po vojaško ogledala ta velik železen predmet in ugoto¬ vila, da je to plavajoča boja (ta¬ ko se reče po hrvaško takemu železnemu predmetu, na katerega se priveže barke in čolne). Ko sta oficirja ugotovila, da je tisto železo plavajoča boja, se je Ive kar nasmehnil. V trenutku je vrv zavezal na zarjavel obroč na plavajoči boji. Drugi konec vrvi pa je zavezal na barko. Spet smo šli z največjo brzino proti obali, a železo je težko, pa nas je zato prehitel ne¬ ki ribič, ki je veslal. Otroci smo se veselili ostrig, ki so bile na plavajoči boji. Bilo jih je za eno večerjo, toda bile so strupene, ker so bile na železu. Bili smo že tik pred pomolom, ko se je boja odvezala od barke, motor pa se nam je pokvaril, ker je bil prevroč. Ko smo lovili bojo, smo videli dolžino njene verige. »Bo¬ ja in veriga sta se najbrž odtr¬ gali od sidra«, je povedal Ive te¬ daj, ko je poskušal vžgati mo¬ tor. Naposled ga je le vžgal. Na pomolu so bili skoraj vsi vašča¬ ni, ki so gledali, kako čudo vle¬ čemo za seboj. Plavajočo bojo smo privezali sredi pristanišča na nekakšen pomolček, na katerega se lahko pride samo s čolnom. Neka ženska ,ki je na obali čisti¬ la ribe, je na nas kričala, da smo neumni. Pravila je, da bo ponoči vse eksplodiralo. Mi pa smo se samo nasmejali, najbolj pa ribič Ive, ki take velikanske »ribe« ni še nikoli v življenju ulovil. Mitja Lamut, 4. c r. osn. šole v Ilirski Bistrici November 4 št. 3 11 Vas Jelšane poznate prav goto¬ vo vsi občani. Ne pozna pa vsak¬ do ljudi, še manj pa drobnega življenja v njej. Dogodek, s katerim vas želim ~Uijok če, kako da ste dočakali ta¬ ko lepo starost 95 let?« Trdno je bilo tisto blago; lah¬ ko smo se prevalili čez bodičevje »I, potrpljenja je treba imeti, in trnovo grmovje, pa ni bilo ni- pa gre!« kjer nič poznati. Moj oče do- Tak recept nam je dal eden čakal je čez 90 let je pnpove- najstarejših možakov v naši ob- doval o časih, ko so še hodili na čini, Baričič Vincenc iz Podgraj, tlako v zabiško graščino. Rabota št. 59, ko smo ga te dni obiskali so rekli temu. In vsak deseti in ga poprosili za »intervju«, iz volne izdelovali domače sukno. snop z njive je šel graščini.« »Se spominjate kakih starih V ase go te tut V * »Potrpljenja pa mladi ljudje nimajo. Nikoli niso zadovoljni, hočejo vedno več in več«, je po¬ vedala nevesta pri hiši — no, ne¬ vesta, ki ima že sina, starega 37 let! navad in običajev, ki so danes že izumrli?« »Kaj ne! Danes tega ni več. Spominjam se še, ko smo otroci koledovali za novo leto. Od hiše do hiše smo hodili, voščili srečo Še vedno trdna in dobro razpoložena po 70 letih zakonskega življenja seznaniti, je res izreden in prav gotovo edinstven v naši občini. To je visoka obletnica skupne¬ ga življenja, ki jo praznujeta 21. novembra zakonca Štemberger. Katarina in Jože Štemberger sta poročena in živita skupaj natan¬ ko 70 let. Oba sta še zdrava, oče sicer nekoliko manj, mama pa je tako podjetna in živahna, da je neverjetno. Tudi spomin ima tako dober, da bi jo človek kar poslu¬ šal, ko začne pripovedovati, kak¬ šno je bilo življenje pred 70 in več leti v Jelšanah. Rojena je v Jelšanah 2. decem- iubitai stopnik raznih zavarovalnih družb in naj zadnje tudi našega DOZ. Še marsikaj zanimivega iz nju¬ nega življenja bi se lahko napi¬ salo. Med drugim, da nista bila nikdar pri zdravniku, kako sta se prvič peljala z vlakom, ko sta šla kupovat poročne prstane, očetove lovske dogodivščine itd. »Kaj hočete, svet gre naprej«, in peli pesmi — teh pa ne pame- je nadaljeval oče Vincenc (prav- tim več. zaprav že 10 let praded). »Videl sem dosti sveta, poznam Evropo in Ameriko in moram reči, da se je v mojem času veliko spreme¬ nilo. Poglejte, že pri nas: ko sem imel že štirideset let in čez, v vasi niti kolesa nismo poznali; zdaj se že vsak fantin vozi z mo¬ torjem.« »Saj res, oče, povejte kaj o svo¬ jem popotovanju po svetu!« »E, to bi bile dolge zgodbe, šli smo po svetu s trebuhom za kru¬ hom, kakor pravijo. Doma nas je bilo dosti otrok. Komaj osem¬ najst let mi je bilo, ko sem šel v Bosno drvarit.« »Kako pa je bilo tam?« »I, tako, delati je bilo treba. Ljudje so bili dobri, hočem reči moški, žensk pa nismo mogli spo¬ znati, ker so bile zakrite in so be¬ žale, če so nas le od daleč za¬ gledale. Pa tudi nevarno je bilo za njim laziti Mama še vedno hrani svojo po- poznali šale.« njih možje niso bra 1872 kot hči številne kmečke ročno obleko, ki si jo prosvetno družine. Tudi oče je pristen Jelša- društvo Sloga z veseljem izposoja nec, rojen 21. avgusta 1871. Dvorazredno šolo sta obiskovala za razne prireditve. Še to: mama še zdaj rada vza- v Jelšanah. To je bila po teda- me v roke Delo ali kak drug časo- njem običaju nedeljska šola. p is, ki ga prinese sin iz Bistrice. Poročila sta se 21. novembra Ko sem jo vprašala, kako je z vi- »V Ameriki ste tudi bili?« »V Ameriki, v Rusiji ...za vsa¬ ko delo je bilo treba prijeti.« »Nazadnje ste se pa le vrnili domov.« »Povsod je lepo, doma je naj- Baričič Vincenc iz Podgraj 1892. Tri leta po poroki sta odprla lastno gostilno. Mama se spomi¬ nja, ko je bilo v vasi kar osem gostiln. Gostilno sta imela do le¬ ta 1932, ko so jima jo Italijani dom, če rabi očala za branje, je lepše«, je menil oče Vincenc. odgovorila: »Ma, očala so mi ne¬ kam slaba zadnje čase, pa berem mladosti!« »Povejte nam še kaj iz svoje rajši brez njih.« Vsi sorodniki iz Jelšan in vsi zaradi politične osumljenosti vze- občani pošiljamo obema slavljen¬ ji. V svojem zakonu sta imela šti- cema iskrene čestitke, ri otroke: dva sinova in dve hčeri. »Precej drugače je bilo tedaj. Spominjam se še, ko nismo ku- Ob ženitovanju so fantje po¬ stavili na visok drog jabolko in s puškami streljali vanj.« »Pa ste imeli puško?« »Imeli, največ naskrivaj. Tudi divji lovci rekli — raubšici smo jim niso bili redki. Toda ob- povali blaga za obleke. Sejali last je pazila nanje. Spominjam Starejši sin je že upokojen, drugi sin pa je v službi pri Topolu v Ilirski Bistrici. Starejša hči živi z družino v Jelšanah, dočim je mlajša že 33 let v Ameriki, ven¬ dar jo je ljubezen do staršev in domovine pripeljala že trikrat na¬ zaj na obisk v »stari kraj«. Oba zakonca sta bila ves čas zavedna človeka. Kjerkoli sta mogla, sta delala za narod in nje¬ gove pravice. Oče je bil tudi član vseh tedanjih društev in organi- C. UDOVIČ smo lan, predli in doma tkali platno. Dosti ovac smo imeli in se še logarja ferštner smo ga imenovali, pisal se je pa za No¬ vaka, ki je imel v bukvah vse ta¬ ke lovce popisane. Toda kaj, ko ga je bilo treba dobiti pri delu. Temu so se pa znali spretno iz¬ mikati.« še in še bi pripovedoval oče Vincenc. Vprašali smo ga še, če Vsem, ki poznamo tovarno »Le- ukrep. Črnega dima ni več in saj j e JjH jcdaj bolan. »Nikdar. Ne- tudi ne. Okolica tovarne je posta- fcoč sem si zlomil nogo v gozdu. bomo še dolgo vdihovali dim? sonit«, je pred očmi njen visok dimnik. Kadarkoli smo se vanj ozrli, vselej smo lahko opazovali, la bolj prikupna in bolj zdrava. Približno tristo metrov od to- kako se iz njega valijo ogromne varne »Lesonit« je tovarna »Tok«, gmote črnega dima, ki je s sajami ki »konkurira« svoji sosedi. S svo- zacij; posebno velja omeniti Pro- zasipaval vso bližnjo okolico. Na jim dimom okužuje vso ulico To- stovoljno gasilsko društvo in Pro- račun teh saj je bilo mnogo pri- neta Tomšiča. Kot da bi bil pre- svetno društvo Sloga. Hoteli so mi jo odrezati, pa ni¬ sem pustil. Pa se je kar sama lepo zacelila.« »Ste kdaj kadili ali pili?« »Tudi ne. Nekoč mi je v Ame- Kot vsakemu zavednemu člove¬ ku, ni tudi njemu druga svetov¬ na vojna prizanesla. Že leta 1940 tožb, jeze, nerganja in slabe volje računan boljši učinek zakajeva- riki nekdo ponudil tobaka za in to upravičeno, saj je razumlji¬ vo, da je okoliško prebivalstvo bridko občutilo vse nevšečnosti nja, je dimnik zgrajen nižje kot so nekatere stavbe v sami tovarni in kot so bližnji stanovanjski blo- zvecenje. žvečil sem tisto li- želodec stje, potem mi je pa otekel in od takrat tobaka nisem je bil interniran v Italijo, od ko- onesnaženega ozračja. Danes je ta ki. Rezultat tega je, da se vsem več pokusil.« der se je vrnil šele po treh letih, nadloga že odstranjena. Podjetje sosednjim hišam izmenoma kadi Leta 1940 so se namreč bersaljeri je iz odpadnega materiala naba- skozi okna, če so ta odprta. Ce še nastanili v Jelšanah in bližnjih vilo izločevalec za saje. Vse ostale pomislimo, da namerava »Tok« vaseh in internirali nekaj najbolj pritikline, ki so potrebne za dimni vzdolž ulice še nadalje širiti svoje zavednih ljudi, med njimi tudi filter, so bile narejene doma. Ta- objekte, potem bodo morali odgo- ko je sedaj v obratovanju filter, vorni ljudje v podjetju nujno mi- Poslovili smo se od živahnega in čilega moža in mu zaželeli, da bi dočakal najmanj še svojo sto¬ letnico. »Ne vem, kako bo. Zdrav sem očeta Štembergarja. w _ _ __ r _ _ Najbolj zanimivo v njegovem ki izloča okrog 90 % vseh saj. Š šiiti, da preprečijo* to okuže vanje še > tudi delal bi rad, pa kaj, ko življenju pa je to, da je opravljal tem se je ugodilo vsem prizade- zraka, ki je nadležno in zdravju noge ne dajo!« 57 let isto delo. Bil je namreč za- tim, ki že dolgo čakajo na ta škodljivo, SL L. F. M NOVEMBER + ŠT. 3 Stanje v I. slovenski košarkar¬ ski ligi se je od zadnje številke »Snežnika« nekoliko spremenilo. Tokrat smo lahko veseli, ker se je spremenilo v prid našega pred¬ stavnika, ki se je kar trdno zasi¬ dral na 5. mesto. S tem si je Ilir¬ ska Bistrica že skoraj zagotovila obstoj v ligi. Potrebno je namreč osebnih napak in je moral iz igre. Vrnil se je šele nekaj minut po¬ zneje, ko so odkrili napako. Naslednjo nedeljo so igrali na Jesenicah in slavili zmago 45 : 39 (24:24). Iz rezultata je razvidno, da tekma ni bila lahka. Tekmo so igrali v močnem dežju in v takih pogojih mnogokrat odloča takti č- Prvenstvena košarkarska tekma in moštvom 1 pojasniti, da se zaradi razpada II. zvezne lige vsi slovenski pred¬ stavniki v tej konkurenci vrnejo v I. slovensko ligo in zato ostane v sedanji ligi v nadaljnjem tek¬ movanju le pet prvo plasiranih ekip. V zadnjih tednih je bila naša ekipa dvakrat v gosteh, dvakrat pa je sprejela goste. Najprej je 7. oktobra na doma¬ čem igrišču podlegla vodeči ekipi AŠK Tivoli. Tekma je bila izgub¬ ljena šele v zadnjih minutah igre, deloma tudi zaradi nesporazuma pri zapisnikarski mizi, kjer so na¬ pačno objavili Štembergarju pet med moštvom Nanosa iz Postojne rska Bistrica na igra, pa tudi sreča. Največ ko¬ šev je dosegel Grl j R. 18, Štem- berger 10, Lenarčič 9 in Šuštar 8. V sredo, 17. okt., so odigrali v Domžalah zaostalo tekmo in iz¬ gubili šele v podaljšku z rezulta¬ tom 61:64 (33:31). Skoraj vso tek¬ mo so bili Bistričani boljši. Tek¬ ma se je v regularnem času kon¬ čala neodločeno 54:54 — šele po¬ daljšek je prinesel domačinom zmago. Rezultat bi bil lahko dru¬ gačen in ne moremo reči, da ne bi bil obraten, če ne bi morali za¬ radi petih osebnih napak zapu¬ stiti igrišče ravno Mitja Grlj in Štern berger, medtem ko Prosen 1. Dne 12. 10. 1962 ob 18,20 je voznik osebnega avtomobila RI-38 -40 DINAMIKA Vitomir iz Reke zaradi vinjenosti povzročil pro¬ metno nesrečo, na cesti 11/312 pri Zemonski vagi. Ker je vozil vinjen z neprimerno hitrostjo, ni mogel zavoziti zavoja pravilno po svoji desni in se je tako zaletel v na¬ proti vozeči tovornjak NS-31-81. Materialna škoda znaša približno 200.000 dinarjev. 2. Dne 17. 10. 1962 ob 01,30 je vozil šofer podjetja »Transport« Ljubljana tovorni avtomobil LJ- 41-03 poln tovora proti Reki. Ker so bile avtogume izrabljene in ne¬ si gume za vožnjo, je na cesti II/ 312 pri vasi Koseze prišlo do iz¬ praznitve ene izmed levih zadnjih avtogum. Ker je pod težkim tovo¬ rom prišlo do močnega trenja, je zaradi tega izbruhnil požar. Na vozilu j« nastalo Škodo aa nad 500.000 dinarjev. S hitro in vestno intervencijo so gasilci Gasilskega društva Ilir¬ ska Bistrica preprečili večmilijon¬ sko škodo. 3. Dne 17. 10. ob 01,30 uri je JAKSIČ Stjepan iz Reke prijavil, da pri vasi Koseze na cesti gori tovornjak. Takoj po prijavi so bili gasilci alarmirani z električno si¬ reno. Še predno je sirena utihnila, so požrtvovalni gasilci že hiteli s svojim vozilom na kraj požara. Pohvale vredna je njihova hitrost, kakor tudi organizacija gašenja. Po 15 minutah po izbruhu požara na tovornjaku pri vasi Koseze je že brnela njihova brizgalka. S hi¬ trim in požrtvovalnim delom so kmalu pogasili goreči tovornjak in razložili več kubičnih metrov lesa. Z vestnim in hitrim delom so ob¬ varovali večmilijonsko družbeno premoženj«. sploh ni igral. Zadnjo nedeljo so domači gle¬ dalci — ljubitelji košarke — prišli na svoj račun. Z ozirom na po¬ men srečanja, ki je odločalo o obstanku v ligi, so se naši košar¬ karji potrudili in z visokim re¬ zultatom 62:45 (25:14) odpravili gosta Rudarja iz Trbovelj. Tekma je bila v začetku nekoliko nervoz¬ na in so gostje celo povedli. Po¬ zneje so se domačini otresli treme in pričeli nizati koš za košem. Šu¬ štar, ki je sam dosegel 24 točk, Grlj Rajko 18, Prosen 12, Štem- berger 6 in Lenarčič 2 ter drugi so se razigrali in se za trenutek kar žonglersko obračali okrog go¬ stov. AŠK Tivoli Domžale Elektra Branik 21 Ilirska Bistrica 22 Svoboda 21 Proletarec Moste Rudar Jesenice Škofja Loka Na lestvici so sedaj z 22 toč¬ kami na petem mestu. Preostane jim še zadnja tekma z ekipo Na¬ nosa v Postojni. Srečanje bodo morali vzeti zelo resno, kajti Na¬ nos zna marsikdaj presenetiti in nekatere razočarati. Šele zadnji pisk v Postojni bo dokončno od¬ ločil, ali ostane Ilirska Bistrica v ligi; seveda mora zmagati, ker tesno za petami jim je ljubljan¬ ska Svoboda, ki jih utegne pre¬ skočiti. Vsekakor upajmo na naj¬ bolje in spremimo naše skromne športnike z najboljšimi željami. Odboj kaši iz Jelšan so v Pre¬ stranku zaigrali bolj ubrano in zasluženo zmagali s 3:0 (15:12, 12:12). Takoj naslednjo tekmo so zopet dobili in to brez borbe, ker se ekipa Partizana iz Kopra ni po¬ javila na igrišču. Rezultat se gla¬ si, kot vedno v takih primerih 3:0 K. O. Zadnjo tekmo so odigrali v nedeljo, 20. okt., z glavnim riva¬ lom za drugo mesto, s Sežano. Kot gostje so tudi tokrat zmagali in s tem zasedli drugo mesto v ome¬ njeni odbojkarski ligi. Čestitamo z željo, da jim bi drugo leto šlo še bolje od rok. H. DEBEVEC Lestvica košarkarske lige 20 20 21 21 21 21 21 21 12 15 14 14 11 10 9 9 8 6 5 4 5 7 7 10 11 12 12 13 15 16 1330 : 1073 1328 : 1236 1323 : 1170 1296 :1179 1157 : 1156 1214 : 1148 1262 : 1259 1214 : 1306 1160 : 1305 1271 :1477 1213 : 1363 32 -f 257 30 + 92 28 -f- 153 28 + 117 22 + 1 20+66 18 + 18 16 12 10 3 92 145 206 150 ROJSTVA V Ilirski Bistrici se je rodil Pe¬ terlin Teo. POROKE Fatur Andrej, kmet iz Smrj in Nad oh Marica, gospodinja iz Ja¬ neževega brda; Kastelic Jože, de¬ lavec iz Divače in Kaluža Sonja, gospodinja iz Janeževega brda; Kandare Viktor, šofer iz Ilirske Bistrice in Šestan Dorica, šivilja iz Podgraj; Gustinčič Pavel, pek iz Nadanjega sela in Valenčič Zo¬ ra, blagajničarka iz Gornje Bit¬ nje; Ul jan Alojz, gozdni delavec iz Kuteževega in Šestan Danica, delavka iz Kuteževega; Wesiak Ervin, uslužbenec iz Lovrana in Fugina Milena, uslužbenka iz Re¬ ke; Rozze Ferruccio, elektro-me- hanik iz Labina in Batista Aloj¬ zija, delavka iz Zarečice; Podob¬ nik Jože, pogonski električar iz Ilirske Bistrice in Gombač Dani¬ ca, uslužbenka iz Ilirske Bistrice; Vrh Stanislav, zidar iz Dolenjega Zemna in Dolgan Antonija, delav¬ ka iz Doljnega Zemna; Stopar Ivan, delavec iz Velikega brda in Pugelj Anica, gospodinja iz Veli¬ kega brda; Vodovnik Franc, livar iz Raven na Koroškem in Cuk Antonija, delavka iz Knežaka. SMRTI Umrl je Grl Jože, kmet iz Ve¬ like Bukovice 26, star 72 let; Šu¬ štar Neža, gospodinja iz Jabla¬ nice 22, stara 75 let; Čekada Jože, elektrovarilec iz Jelšan 20, star 43 let; Samokec Žarko, šolarček iz Doljnega Zemna 77, star 9 let; Vrh Marija, gospodinja iz Gor¬ njega Zemna 21, stara 76 let; Štembergar Jožefa, gospodinja iz Kosa* 33, stara 67 lat. NOVEMBER 1962 1. 11. jugoslovanski film SER¬ VISNA POSTAJA I. del, 3. do 4. 11. italijanski kinemaskop. barvni film ANA IZ BROOKLYNA, 7. do 8. 11. jugoslovanski film NOBE¬ DEN KAKOR TI..., 10. do 11. 11. ameriški vi s ta Vision barvni film KONJENIKI, 14. do 15. 11. ameri¬ ški kinemaskopski kriminalni film ULICA FRIDERIK 10, 17. do 18. 11. italijanski kinemaskop. barvni film BELE SENCE, 19. do 20. 11. ameriški kinemaskopski barvni film DOBER DAN, ŽALOST, 21. do 22. 11. angleški zabavni film V SOBOTO ZVEČER IN NEDE¬ LJO ZJUTRAJ, 24. do 25. 11. ju¬ goslovanski film PESEM, 26. do 27. 11. (V počastitev 29. novembra predvajamo za mladino po zniža¬ nih cenah oba dneva ob 10. uri dopoldne in 3. uri popoldne prav¬ ljični kinemaskopski barvni film ČAROBNA VODNICA), 28. do 29. 11. italijanski vista Vision krimi¬ nalni film S. O. S. RADIO TAXI. Glasilo SNEŽNIK izhaja enkrat mesečno. Izdaja ga občinski odbor SZDL Ilirska Bistrica - urejuje uredniški odboi Glavni in odgo¬ vorni urednik Jože Keuc, člani uredništva: Franc Munih, Janko Sabec, Lado Skrij, Ivan Šuštar, Stane Cesnik, Milko Primc in Da¬ nilo Gerk. Tehnični urednik: Janko Novak. Tisk: Tiskarna CZP »»Ko¬ čevski tisk« — Kočevje. Letna na¬ ročnina 240 dinarjev. Tekoči račun pri NB v Ilirski Bistrici številka 602-13-3-101, rokopisov in risb n« vračamo.