446
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 4
7/
20
03
 –
 4
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
A
N
O
S
A
N
O
S
A
N
O
S
A
N
O
S
A
N
O
S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
R
T
R
T
R
T
R
T
R
O
K
E
O
K
E
O
K
E
O
K
E
O
K
E GEODEZIJA V SLOVENIJI V OBDOBJU
1945–2000
(5. DEL)
(NADALJEVANJE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE GEODETSKEGA VESTNIKA
5 OBDOBJE KRIZE 1979–1985
V geodetskih vrstah so se razhajanja in krize vrstile ves čas po II. svetovni vojni. Zelo izrazite so
bile v obdobju do leta 1963, ko se upravni vrh ni mogel odlepiti od predvojne vloge in delokroga
geodetske dejavnosti, čemur je botrovala odvisnost od Beograda, pa tudi »zaostajanje za časom«.
Povojna generacija je z vso pravico želela uveljaviti pridobljeno znanje, iskala je priključke za
širšo uporabo podatkov, pretila je tudi brezposelnost. Ko je v 60. letih prišlo do menjave generacij,
so se za skupno mizo usedli nosilci sprememb iz upravne in izvajalske veje (GU SRS in GZ
SRS), zasnovali usmeritve nadaljnjega razvoja, pripravili izvedbene programe, pridobili finančna
sredstva za njihovo uresničevanje, se odlepili od federacije in predvsem postali enakovreden
sogovornik v širšem krogu uporabnikov geodetskih podatkov, s tem pa tudi v družbeno-političnih
krogih. Vendar je že v obdobju skupnega snovanja sprememb občasno prihajalo do razhajanj in
kar precej let je preteklo, da se je razkril pravi izvor. Enostavno, na vrhu ni bilo prostora za dva,
ki sta sicer potrebovala drug drugega, hkrati pa vlekla niti za primat. Danes lahko iz varne
časovne razdalje zapišemo, da med GU in GZ ni šlo za konflikte, ki bi prerasli v osebna razhajanja
vodilnih, temveč je bila srž v sistemsko nedorečenih razmerjih med državno upravo in delovnimi
izvajalskimi organizacijami, ki so imele položaj podaljška državne uprave v t. i. »svobodni menjavi
dela«, hkrati pa bile potisnjene na področje trga.
5.1 Razpad zavezništev v obdobju jubilejev (1979–80)
Izpuhtelo je navdušenje nad uspelim prodorom, navidezno ravnotežje so najprej porušila
razhajanja med samimi izvajalskimi organizacijami, med medobčinskimi geodetskimi zavodi in
republiškim zavodom (GZ SRS). »Uraden« izvor je bil v različnih tolmačenjih samoupravnih
pristojnosti med republiko in občinami, v ozadju pa je šlo za delitev pogače pri izvedbi obsežnih
geodetskih programov, katerih nosilec je bila GU SRS. Ko je v igri denar, so načela potisnjena
na stranski tir; pozabljen je bil »Samoupravni sporazum med geodetskimi zavodi« iz leta 1977 in
tudi stališča njihovih predstavnikov prek Zveze komunistov v letu 1978.
Intervencije GZ SRS v Skupščini SRS niso uspele, žoga je bila vrnjena na Izvršni svet SRS in je
pristala v obroču GU SRS. Po 15 letih »premirja« so se obnovila nasprotja med GU SRS in GZ
SRS, bivši zavezniki pa so tokrat stali vsak na svojem bregu – NIHIL NOVI SUB SOLE. OM.
 N
ap
ru
dn
ik
 - 
G
EO
D
EZ
IJA
 V
 S
LO
V
EN
IJI
 V
 O
BD
O
BJ
U
 1
94
5–
20
00
  (
5.
 d
el
)
447
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 4
7/
20
03
 –
 4
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
A
N
O
S
A
N
O
S
A
N
O
S
A
N
O
S
A
N
O
S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
R
T
R
T
R
T
R
T
R
O
K
E
O
K
E
O
K
E
O
K
E
O
K
Ezapletih, kjer ni manjkalo izigravanj in osebnih zamer, obstaja obsežen dosje uradnih »izmenjav
not« iz leta 1979, v razplete pa so se vključevali upravni, samoupravni in politični krogi. Začelo
se je s polemiko o podatkih geodetske službe pri pripravi prostorskih delov družbenih planov za
obdobje 1981–85. Nosilec planskih dokumentov Zavod SRS za družbeno planiranje (ZDP SRS)
je podpiral predloge GU SRS, medtem ko je GZ SRS s tiho podporo Republiškega sekretariata
za urbanizem (RSU) – ta je nemočno opazoval »degradacijo« urbanističnega in prostorskega
planiranja v sistemu družbenega planiranja – ponujal svoj širši izbor podatkov, tudi tistih, ki
niso sodili med uradne evidence geodetske službe, in tudi napovedal, da se bo vključil v izdelavo
prostorskih planov. S to ambicijo je GZ SRS za »Sedlarjevo srečanje – Nova Gorica, 1979« v
izvedbi Zveze urbanistov Slovenije pripravil kar sedem (7) referatov na temo priprav prostorskih
planov občin, kar je odprlo razprave o razmejitvi med podatkovnimi podlagami in strokovnimi
osnovami. Ob nepojasnjeni odsotnosti direktorja Raziskovalnega inštituta GZ SRS – avtorja
nosilnega referata – se sonosilci iz vrst inštituta niso vključili v pojasnjevanja, ostal je mučen vtis
o nerealnih ambicijah. Višek razhajanj in žal tudi nizkih udarcev pa se je odrazil v objavah dveh
gradiv za nov srednjeročni plan. GU SRS je poslala v obravnavo »Usmeritve za planiranje geo-
evidenc in razvoja geodetske službe v SRS za obdobje 1981–85«. Le mesec dni pozneje pa je GZ
SRS objavil gradivo »Geodetska služba v družbenem sistemu informiranja«, ki je vključevalo
tudi predloge GU SRS pod naslovom »Dela v obdobju 1981–85 v GEO-INFORMACIJSKEM
SISTEMU«, dodan je bil še predlog programa raziskav. GZ SRS je tudi razpisal obravnavo
svojega gradiva, na katero ni povabil GU SRS.
V tem kriznem letu, ko so se na ravni republike odnosi docela ohladili, so slovenski geodeti našli
skupni jezik le še v nastopanju izven meja republike:
• Kar s sedmimi (7) nosilci referatov – tudi z uvodnim – so sodelovali na »Posvetovanju o
znanstveno-raziskovalnem delu in izobraževanju kadrov v geodetski stroki«, ki je konec oktobra
v Jajcu potekal v organizaciji Zveze geodetskih inženirjev Jugoslavije ter Bosne in Hercegovine.
Naš Peter Svetik je v obravnavanih temah v Geodetskem vestniku (št. 1, letnik 24, 1980)
objavil daljši zapis s kratkimi vsebinami vseh 51 referatov, vključno z objektivno oceno, da je
predvsem Slovenija podala prispevke o dejanskih raziskovalnih rezultatih.
• V začetku novembra je »združena delegacija« GU SRS, GZ SRS in predstavnikov občinskih
geodetskih uprav obiskala vodilne geodetske ustanove na Bavarskem. Morda so tudi po skoraj
četrt stoletja nekatere dejavnosti – iz geodetsko najbolj razvite države naše celine – vredne
vnovične proučitve. To so:
- banka podatkov o zemljiščih (danes se je udomačil izraz statistika zemljišč), ki jo tvorijo
kataster nepremičnin, zemljiška knjiga in vrednostni podatki (cenilstvo); kot uporabniki
pa nastopajo na sektorski ravni t. i. prostorske panoge, na makro ravni pa finančni,
planski in statistični državni sektor (prebivalstvo);
- računalniško vodenje in povezovanje zemljiške knjige in zemljiškega katastra z izjemo
poglobljenega zapisa Andreja Bilca (Bilten GU SRS, let. 2, št. 4), kar bi lahko izkoristili
tudi danes;
- vrednotenje mestnih zemljišč kot nepogrešljive osnove pri izdelavi urbanističnih in M
. N
ap
ru
dn
ik
 - 
G
EO
D
EZ
IJA
 V
 S
LO
V
EN
IJI
 V
 O
BD
O
BJ
U
 1
94
5–
20
00
  (
5.
 d
el
)
448
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 4
7/
20
03
 –
 4
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
A
N
O
S
A
N
O
S
A
N
O
S
A
N
O
S
A
N
O
S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
R
T
R
T
R
T
R
T
R
O
K
E
O
K
E
O
K
E
O
K
E
O
K
E zazidalnih načrtov, pri določanju odškodnin, pri ocenjevanju gradbenih načrtov in pri
usmerjanju zemljiške politike. To delo opravljajo izšolani strokovnjaki za cenilstvo raznih
profilov, vodilni so gradbeniki in geodeti;
- urejanje kmetijskih zemljišč in poselitev, ki je že davno preraslo svoje korenine klasičnih
komasacij kmetijskih zemljišč, tj. nepovezane ukrepe na ožjih območjih. Sodobni e-
pristop je nedvoumen: urejanje kmetijskih zemljišč je uresničevanje prostorskih načrtov
na podeželju, povezano s preobrazbo naselij, gradnjo infrastrukturnih objektov in naprav
(pri gradnji avtocest je takojšnja ureditev zemljišč zakonsko obvezna). Prestrukturiranje
kmetijskih posestev zadeva tudi nekmetijsko prebivalstvo, ki je zaposleno v industriji
in živi na kmetijskih območjih, vključuje cone rekreacije in turizma ter ima poleg
prostorsko-ureditvenega predznaka tudi gospodarski, socialni in kulturni predznak. In
pri nas: zaostanki na področju urejanja prostora in prešibka podpora pobudnikom s
FGG-ja (Prosen) za prehod iz komasacij v urejanje podeželja.
• Za zaključek 1979 je v decembru »združena geodetska srenja« gostila Komite za kartografijo,
statistiko in terminologijo Evropskega sveta, ki je zasedal v prostorih GZ SRS in je predstavil
dosežke na področju fotointerpretacije, poslušal kratek prispevek GU SRS o razvoju geodetske
službe v SR Sloveniji in si ogledal razstavo – skupni prispevek »starih zaveznikov«. Toda, že
slab teden po uspeli – za stroko in tudi republiko – demonstraciji napredka geodezije se je z
izstavitvijo računa GZ SRS za »ogled zavoda, desetminutne predstavitve opravljenih raziskav,
nabave cvetja, fotografiranja konference in kuhanja kave« vrnilo v tirnice razhajanj, ki so se le
še poglobila.
Pri vseh razrahljanih živcih pa se ni pozabilo na jubileje. Internim proslavam ob 150-letnici
arhiva v letu 1977 in 30-letnici Zveze geodetov v letu 1978 je v letu 1979 sledilo uradno proslavljanje
35-letnice geodetske službe v SR Sloveniji. Za začetek organiziranega delovanja smo geodeti
prevzeli 20. januar 1944, ko je bila z odredbo Glavnega štaba Narodno osvobodilne vojske
(NOV) ustanovljena geodetska sekcija. Sekcija in geodetski referenti v štabih korpusov, divizij in
brigad so oskrbovali enote s kartami, jih razmnoževali, reambulirali, izdajali napotke za čitanje
topografskih kart, pripravljali so tudi podatke za topniško streljanje. Osrednja proslava je bila že
decembra 1978 v Ljubljani, ki so se je poleg predstavnikov geodetskih upravnih organov in
delovnih organizacij udeležili vidni predstavniki Predsedstva SRS, Skupščine in Izvršnega sveta
SRS, zastopniki samoupravnih skupnosti ter predstavniki geodetskih uprav iz drugih republik.
Slovesni nagovor je imela Mara Žlebnik, podpredsednica Izvršnega sveta SRS – vse v superlativih,
kot se za svečane prilike spodobi. Tričlanska delegacija je položila vence na pomnike padlim
geodetom v NOB-ju na GZ SRS in na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Še
pomnite, tovariši! Predsednik Predsedstva SRS Sergej Kraigher je sprejel delegacijo geodetov
(ob rob: v razgovoru se je predsednik zavzel, da bi namesto katastrskega dohodka morali kot
osnovo za obdavčenje uvesti dejanski dohodek). Ob zaključku je podpredsednica Mara Žlebnik
priredila sprejem v dvorani Izvršnega sveta, ki se ga je poleg predstavnikov iz geodetskih vrst
udeležila kar polovica članov takratne republiške vlade. To je bil odraz vpetosti geodezije v
področja davkov, kmetijstva, obrambe, pravosodja, urbanizma in družbenega ter prostorskega
planiranja. Poleg osrednje proslave se je po Sloveniji zvrstilo še sedem regijskih proslav zM
. N
ap
ru
dn
ik
 - 
G
EO
D
EZ
IJA
 V
 S
LO
V
EN
IJI
 V
 O
BD
O
BJ
U
 1
94
5–
20
00
  (
5.
 d
el
)
449
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 4
7/
20
03
 –
 4
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
A
N
O
S
A
N
O
S
A
N
O
S
A
N
O
S
A
N
O
S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
R
T
R
T
R
T
R
T
R
O
K
E
O
K
E
O
K
E
O
K
E
O
K
Erazstavami (Slovenj Gradec, Maribor, Krško, Novo mesto, Lipica, Bled in Celje). Samo razstave
pa so bile postavljene na Ptuju, Ravnah na Koroškem, v Postojni, Kopru in Novi Gorici.
Organizirane proslave in razstave so imele velik odmev pri udeležencih kot tudi v sredstvih
javnega obveščanja, razstave si je ogledalo prek 20 000 obiskovalcev, več kot polovica je bilo
šolske mladine.
Svečanosti in govorci so pozabljeni, izjemno bogata razstavna gradiva iz obdobja 1944–1979 so
romala na police arhivov. Kot trajnejši pomnik so ostale publikacije »35 let geodetske službe v
SR Sloveniji«, predvsem pa knjiga Branka Korošca »Naš prostor v času in projekciji«, ki jo je ob
tej priliki izdal GZ SRS v sodelovanju z GU SRS in ki opisuje zgodovinski razvoj zemljemerstva
in kartografije na Slovenskem od prvih začetkov pred našim štetjem do začetka druge svetovne
vojne na naših tleh.
Ne pozabimo, da so na svetu zelo redki narodi – države, ki imajo tako bogato strokovno-kulturno
izročilo o neki dejavnosti, kot je knjižno delo zgodovinarja in pokojnega sodelavca v geodetskih
vrstah, Branka Korošca.
Premirje – v dobesednem pomenu te besede – se je z zaključkom geo-proslav izteklo, v letu 1980
pa so se konflikti pospešeno nadaljevali. Že v januarju je uprava GZ SRS objavila oceno
»Usmeritev za spremembo geodetske zakonodaje – GURS« s sporočilom, da bi »uresničitev
predlaganih sprememb geo-zakonodaje imela vrsto negativnih posledic, ki bi usodno vplivale na
nadaljnji razvoj geo-službe«. Podrobneje je GZ utemeljeval nasprotovanje sprememb določil, ki
bi zmanjšale njegov izvajalski položaj, ironija pa je bila v naštevanju istih določil iz Zakona o
sistemu družbenega planiranja, na katerih je utemeljevala spremembe tudi GU SRS. Koliko
prelitega črnila – vidikov samoupravljanja, na vseh ravneh in pri vseh subjektih!
Dan po objavi ocene GZ SRS je zasedal njegov najvišji samoupravni organ (Svet zavoda) in po
pripombah zunanjih članov sveta, delegatov ustanovitelja, ki jih je imenoval IS SRS, sklenil, »da
je treba pred sklepanjem o oceni uprave GZ SRS uskladiti nejasna stališča«. Odločanje je preložil
na naslednje zasedanje in nastale so prve razpoke med upravo in organi samoupravljanja v
samem zavodu, ki so v nekaj letih pripeljale do zahteve po zamenjavi direktorja GZ SRS. Kako
se zgodovina ponavlja (prva generacija zavodnih samoupravljalcev je morala v začetku 50. let
izsiliti sklic Delavskega sveta in zgodba se je končala z razrešitvijo direktorja). Uprava zavoda je
iskala podporo za svoja stališča na Republiškem komiteju za zakonodajo, ki je sicer podprl
stališča GZ SRS, vendar s pripombo, da »gre tudi za eventualni riziko, če bi družba spustila iz
rok ne samo tehnične izvajalce, ki jih je sama usposobila in opremila, pač pa – vsaj deloma –
tudi upravni del dejavnosti«.
Medsebojna obtoževanja so se v tem letu iztekla z obvestilom GZ SRS, da bo prisiljen prekiniti
vsa terenska dela po pogodbi z GU SRS, z obrazložitvijo, da »je po Zakonu o začasni prepovedi
razpolaganja z delom družbenih sredstev, omejitve za izplačila figurantov že izčrpal«. GZ SRS
je najavil, da bo moral pogodbe za nedoločen čas podaljšati. GU SRS je obvestilo zavoda razumela
drugače – znano je bilo, da je GZ SRS sklenil vrsto pogodb na drugih geodetskih delih v Sloveniji
in tudi v tujini (v Libiji) in da ni šlo za figurante, temveč za strokovni kader. S stališča GZ SRS
– razpetega med družbeno in tržno dejavnostjo – razumljivo, s stališča GU SRS, ki je morala M
. N
ap
ru
dn
ik
 - 
G
EO
D
EZ
IJA
 V
 S
LO
V
EN
IJI
 V
 O
BD
O
BJ
U
 1
94
5–
20
00
  (
5.
 d
el
)
450
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 4
7/
20
03
 –
 4
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
A
N
O
S
A
N
O
S
A
N
O
S
A
N
O
S
A
N
O
S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
R
T
R
T
R
T
R
T
R
O
K
E
O
K
E
O
K
E
O
K
E
O
K
E polagati račune v IS SRS, nesprejemljivo. V naslednjem proračunu republike so se sredstva za
geodetska dela občutno zmanjšala.
Propad »sporazuma« med geodetskimi zavodi je »izkoristila« GU SRS in v začetku 1980 povabila
na sestanek vse geodetske zavode na temo izvajanja del. Dan pred datumom sklica so se na
pobudo GZ SRS sestali direktorji vseh geodetskih zavodov in GZ SRS je pozval k skupni odpovedi
udeležbe, česar pa drugi zavodi niso sprejeli. Sledil je sestanek v odsotnosti GZ SRS, ki je poslal
pisni protest z znanimi obrazložitvami »o odvečnosti spreminjanja določb zakona o geodetski
službi, ki zadevajo operativno izvajanje del« (izvajalec del iz republiškega programa je bil izključno
GZ SRS).
Krog se je širil in GZ SRS je poslal protest Zvezi geodetov Slovenije, češ da je pri izboru referatov
o bodoči vlogi zemljiškega katastra na 13. geodetskem dnevu »zapostavljeno geodetsko združeno
delo, še posebej GZ SRS«. Pismo predsedniku ZGS se je končalo z navedbo, da »ignoriranje
združenega dela ne govori v čast organizatorjem sklica, niti Zvezi geodetov Slovenije«. Pismo se
je končalo z napovedjo, da »se bo Zavod solidarnostno udeležil geodetskega dne le kot opazovalec«
in da »v odgovoru pričakuje po možnosti resnično, objektivno ali vsaj verjetno pojasnilo«. V
svojem odgovoru je predsednik ZGS, Janez Kobilica, pojasnil, da je osnovni namen posveta
srečanje z uporabniki zemljiškega katastra, zato »so nosilci prvih treh tem strokovnjaki s področja
planiranja, zemljiške politike in pravosodja, v četrti temi o razvoju katastra v tehničnem pogledu
in vsebinski razširitvi pa je nosilec GZ SRS«. Epilog: GZ SRS je odpovedal tudi svoj nosilni
referat.
In za zaključek je GZ SRS samoupravne organe Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo (IGF)
opozoril o konceptni napaki nabave stereokartirnega aparata iz družbenih sredstev in izpostavil
vprašljive rešitve, ki jih IGF ponuja občinskim geodetskim zavodom pri izdelavi razvojnih
programov, ter opozoril na konkurenčna in nedodelana mnenja za usmerjanje investicij na
območju SR Bosne in Hercegovine in SR Črne Gore. Krog je bil sklenjen.
Tako kot v prejšnjih letih so bile ob prestopu republiške meje razprtije pozabljene, »združena«
delegacija slovenskih geodetov je maja 1980 sodelovala na posvetu Zveze GIG Jugoslavije v
Hercegnovem, v decembru pa sta GU SRS in GZ SRS izvedla srečanje s predstavniki geodetske
upravne službe italijanske dežele Južne Tirolske, ki so na povabilo naše vlade (IS SRS) dopotovali
v sestavi njihove vladne delegacije. Epilog je bil konstanten: po uspešnem srečanju sta si GU in
GZ izmenjala »komplimente« o nekorektnosti predstavitve razvoja geodezije v Sloveniji.
Več kot potreben obliž na opisane razmere smo v tem letu dobili na raziskovalnem področju.
Povojne nacionalizacije stavbnih zemljišč in agrarne reforme so bile preteklost, zemljiški kataster
je začel ponovno dobivati prvotno težo. Zveza geodetov Slovenije je v Novi Gorici izvedla XIII.
geodetski dan o »Vlogi in pomenu zemljiškega katastra« kot osnovi za oblikovanje baz podatkov
o zemljiščih, pomembnih pri pripravi občinskih urbanističnih programov ter pri urejanju
kmetijskih in gozdnih zemljišč. Ivan Urh pa je v GV 2/1980 objavil predlog projekta večnamenske
klasifikacije in valorizacije stavbnih zemljišč kot osnove za oblikovanje stavbno-zemljiške politike,
vključno z zajemanjem mestne in komunalne zemljiške rente. Še vedno vroča tema!
M
. N
ap
ru
dn
ik
 - 
G
EO
D
EZ
IJA
 V
 S
LO
V
EN
IJI
 V
 O
BD
O
BJ
U
 1
94
5–
20
00
  (
5.
 d
el
)
451
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 4
7/
20
03
 –
 4
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
A
N
O
S
A
N
O
S
A
N
O
S
A
N
O
S
A
N
O
S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
R
T
R
T
R
T
R
T
R
O
K
E
O
K
E
O
K
E
O
K
E
O
K
EZa nadaljnji razvoj stroke pa je bil pomemben izčrpen prikaz raziskovalnega dela v zadnjih
desetih letih (M. Črnivec, ml.). Uspešen prodor mladih raziskovalcev je odprl vrata geodeziji v
Raziskovalno skupnost SRS, kjer je bila ustanovljena Komisija za geodezijo, ki je združevala
raziskovalne organizacije in uporabnike, vodila postopke razpisov in jih do polovice tudi
sofinancirala. Zelo pomembno je bilo, da je takratna generacija raziskovalcev znala pritegniti v
obdelavo geodetskih raziskav tudi eksperte drugih strok, predvsem iz vrst matematikov,
agronomov, gozdarjev, urbanistov in ekonomistov. Veliko jih je bilo pogodbeno ali pa stalno
zaposlenih v geodetskih raziskovalnih institucijah (IGF, RI GZ SRS in FAGG). Še en pokazatelj
takratne širine delovanja stroke.
5.2 Razreševanje na politično-oblastni ravni (1981–82)
Tudi leto 1981 se je začelo z obtožbami. Na seji Sveta GZ SRS (19. 2. 1981) je predstavnik GU
SRS odprl vprašanje o konfliktni situaciji med obema vrhovoma v stroki, ki je celotni dejavnosti
povzročila moralno škodo – padec težko pridobljenega ugleda – in prerasla v materialno škodo,
saj je bilo na IS SRS odloženo sprejemanje »Programa geodetskih del 1981–85«. IS SRS je
ustanovil delovno skupino, da bi se ugotovile dejanske razmere; skupina je zadolžila GU SRS,
da bi na Svetu GZ SRS poskusili doseči soglasje o gradivu GU SRS: »Pristop k spremembam in
dopolnitvam zakonov s področja geodetske službe«. Svet GZ SRS se je odzval s pisnim odgovorom,
da »ne obstajajo objektivni razlogi za sistemske spremembe geodetske zakonodaje in da bi
obnavljanje razprav GZ smatral kot izraz samoupravne nezrelosti …« (ves čas je bil v igri
»monopolni« položaj GZ, uzakonjen v prvih geo-zakonih v SR Sloveniji).
Vendar je imela citirana »samoupravna nezrelost« širše dimenzije, gospodarske in politične. Po
15 letih poskusov uveljavljanja »humanega socializma« je prebilo spoznanje, da bo neuspele
poskuse treba plačati – danes bi temu rekli DDV na samoupravljanje. Poraba visokih družbenih
sredstev prek samoupravnih interesnih in lokalnih skupnosti – brez finančnega kritja – je
povzročila krizne razmere v gospodarstvu, inflacija je vrtoglavo naraščala, visoka stopnja
zadolževanja v tujih bankah je streznila politične vrhove. Razglašena je bila gospodarska reforma,
država je prenehala »odmirati«, upravi se je vrnilo odločanje.
V tej luči je treba v letu 1982 razumeti razplet krize tudi v geodetskih vrstah. Takratna predsednica
Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora (bivši Republiški sekretariat za
urbanizem) Marija Vičar je sklicala razgovor s predstavniki GZ SRS in GU SRS. Začela ga je z
napovedjo, da bo o rezultatih obvestila predsednika IS SRS – vlado je takrat vodil Janez Zemljarič,
znan kot odločen človek, s katerim se ni dalo sklepati kompromisov.
Po nekaj poizkusih GZ SRS o »blokiranju samoupravnih pravic« je predsednica presekala razgovor
z zaključki, da mora GZ SRS takoj sklicati Svet zavoda in sklepati o podpisu »Dogovora o
srednjeročnem planu geodetskih del za obdobje 1981–85«, ki ga je pripravila GU SRS (tega so
podpisali že vsi udeleženci iz vrst financerjev del in izvajalcev, GZ SRS z dvotretjinskim deležem
pri izvedbi del pa je podpis odklonil z utemeljitvijo vmešavanja GU SRS pri oblikovanju
normativov in cen). Predsednica Vičarjeva – država je pač prevzemala vajeti nazaj v svoje roke
– si je dovolila tudi poduk, »da mora Svet GZ SRS v bodoče imeti aktivnejšo vlogo pri usklajevanju
M
. N
ap
ru
dn
ik
 - 
G
EO
D
EZ
IJA
 V
 S
LO
V
EN
IJI
 V
 O
BD
O
BJ
U
 1
94
5–
20
00
  (
5.
 d
el
)
452
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 4
7/
20
03
 –
 4
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
A
N
O
S
A
N
O
S
A
N
O
S
A
N
O
S
A
N
O
S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
R
T
R
T
R
T
R
T
R
O
K
E
O
K
E
O
K
E
O
K
E
O
K
E različnih pogledov, osnovna organizacija Zveze komunistov GZ SRS pa mora v roku 14 dni
obravnavati razmere v geodetski dejavnosti skupaj s komunisti – zunanjimi člani«. No, to so bili
tudi zadnji izdihljaji partije pri odločanju na področju gospodarstva in družbenih odnosov v
okviru Slovenije.
Tako se je začelo iztekati obdobje krize med GZ SRS in GU SRS na republiški ravni in se v dveh
letih – z odhodom direktorja GU SRS na drugo funkcijo v državni upravi in z izrekom razrešitve
direktorja GZ SRS na Svetu GZ SRS – tudi izteklo.
V tem kriznem obdobju so slovenski geodeti ponovno zmogli strniti svoje vrste, tokrat na projektu
»Vače 81 – geometrično središče Slovenije«. Vače, zaselek južno od Spodnje Slivne v občini
Litija, so bile že dolgo razpoznavne kot arheološko najdišče z znamenito vaško situlo. Takratni
predsednik občinske skupščine Litija, zagovornik novih umeritev v geodeziji (Jože Drnovšek),
je v poslovnih razgovorih z vodstvom Geodetskega zavoda SRS navrgel, da leži v njihovi občini
»središče Slovenije«. GZ SRS je prisluhnil in pobuda je začela dozorevati. Toda najprej je bilo
treba to domnevo potrditi. Naloge se je lotil vedno zagnani raziskovalec Marjan Jenko in z
grafično-analitično metodo, izračunom površin po vzporednih pasovih ter s pomočjo okolnih
trigonometričnih točk izračunal Gauss-Krugerjeve koordinate težišča SR Slovenije in nato s
transformacijo izračunal geografske koordinate. Domneva je bila potrjena, Slovenija je dobila
svoje središče, geodeti svoje svetišče. Zagnancem, s Petrom Svetikom na čelu in z materialno
pomočjo geodetskih organizacij in upravne službe, se je središče fizično označilo, postavile so
se označbe in kažipoti, izdelal se je vodnik, sledili so prospekti, spominki in karte. Naša geodetska
x in y sta prispevala tudi k oživitvi širšega območja in postala strokovno, turistično ter kulturno
izročilo za celotno Slovenijo. In naš Peter je še vedno neumoren, vsako leto poskrbi za srečanje
na našem knežjem kamnu – GEOSS-u, kjer si podajajo roke planinci, kulturniki, znanstveniki in
v zadnjem času tudi politiki. (Podrobneje o izvajanju projekta »Vače 81« lahko preberemo v
Geodetskem vestniku št. 3/81 izpod peresa Petra Svetika.)
5.3 GEODEZIJA – v primežu družbenega planiranja (1983–1985)
V začetku 80. so se uredili odnosi znotraj delovanja geodetske službe v zadevah pristojnosti in
organiziranosti, odprla pa se je nova stran, neprimerljivo pomembnejša in vplivna na razvoj
celotne stroke. Vedno govorimo o geodeziji kot »proizvajalki podatkov za določenega uporabnika«
(od davkov do evidentiranja hišnih številk), bogastvo podatkov (od kartografskih prikazov do
klasifikacij zemljišč) pa so vedno tržili drugi. V 70. letih smo se s ponudbo razširjenega fonda
podatkov – kategorizacije zemljišč, podatkov o komunalnih napravah in zgradbah – kot
enakopraven sogovornik uvrstili na področje urbanističnega in prostorskega planiranja kot
interdisciplinarne dejavnosti, kjer je vrsta strok delila odgovornost za pravilnost odločitev pri
posegih v prostor. Sledilo je obdobje sistema družbenega planiranja v 80. letih, ki se je izživljal
v t. i. družbenem dogovarjanju med samoupravljavci iz vrst teritorialnih in interesnih skupnosti
ter organizacij združenega dela (koliko novih izrazov in tvorb!), strokovne službe pa so postale
servis. Regionalno-prostorsko planiranje se je transformiralo v prostorsko področje družbenega
planiranja, kjer je prevladovalo družbeno-ekonomsko področje. Degradacija prostorskega
M
. N
ap
ru
dn
ik
 - 
G
EO
D
EZ
IJA
 V
 S
LO
V
EN
IJI
 V
 O
BD
O
BJ
U
 1
94
5–
20
00
  (
5.
 d
el
)
453
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 4
7/
20
03
 –
 4
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
A
N
O
S
A
N
O
S
A
N
O
S
A
N
O
S
A
N
O
S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
R
T
R
T
R
T
R
T
R
O
K
E
O
K
E
O
K
E
O
K
E
O
K
Eplaniranja na sporazumevanje z nad tisoč t. i. subjekti – brez sprejete osnovne strokovne zasnove
o bodoči izrabi prostora in razporeditvi osnovnih funkcij na področju socialne, komunalne in
infrastrukturne oskrbe – je tudi geodetsko dejavnost spet degradirala na »proizvajanje« podatkov.
V letu 1983 si je vrh geodetske službe (GU SRS) začel »prilaščati« nov organ v republiški upravi,
in sicer Republiški komite za družbeno planiranje, predvsem organ v njegovi sestavi, zadolžen
za izdelavo družbenih planov, tj. Zavod za družbeno planiranje SRS. Ta je imel dnevno odprta
vrata v vladne in politične sobane, naš bivši geodetski »mentor« Republiški komite za varstvo
okolja in urejanje prostora (prejšnji Republiški sekretariat za urbanizem) pa je na področju
prostora ostal brez moči. Škoda »družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja«
ni izmerljiva ne v finančnem obsegu in ne prek geodetskih posnetkov; okolje, prostor, narava
imajo zgodovinske, kulturne, predvsem pa človeške dimenzije. V teh razmerah se je geodezija
soočila z oblastjo s področja družbenega planiranja, ki je tudi uradno geodetsko službo razglasila
za informacijsko službo. In odprli so se konflikti na relaciji med Zavodom za družbeno planiranje
SRS (ZDP) in GU SRS, ki so segli do vrhov v Izvršnem svetu SRS 1.
ZDP je oblikoval pripombe prav na vse predloge »Odloka o program geodetskih del za leto
1983«, z utemeljitvami, da niso usklajeni z konceptom »homogenega prostorskega informacijskega
sistema – PIS«, da je treba »standarde in minimum enotnih prostorskih kazalcev« objaviti v
Uradnem listu SRS in podobna družbena leporečja. Zgodba se je uradno zaključila na vladni
ravni, ki je junija l983 podprla predloge GU SRS s stališčem, »da ni nujno formatizirati vsepočez«.
Na izraženo oceno s strani GU SRS, da se »ZDP izživlja v birokraciji in da razume svoj mandat
v opozarjanju občin ter republiških upravnih organov, ne pa v kreativnem delu na vsebini planskih
dokumentov«, se je pričakovano odzval ZDP. Njegov predstavnik, direktor prostorskega sektorja
(po izobrazbi geodet), je označil delo GU SRS za »konzervativno, neučinkovito, nesmotrno,
zgrešeno in brez koncepta« (potem je najbrž zmanjkalo superlativov). Zopet je reagirala GU
SRS, na ZDP naslovila zahtevo za utemeljitve navedb v pisni obliki, odgovora pa ni bilo. S tem
se je končala zgodba na relaciji državnih organov.
Ni pa se še končala zgodba v geodetskih vrstah: bacili družbenega planiranja so zastrupili tudi
Zvezo geodetov Slovenije, ki je »na podlagi referatov in javne razprave« na 16. geodetskem
dnevu (14.–15. oktobra 1983 v Novem mestu) sprejela priporočila, da je »po Zakonu o družbenem
sistemu informiranja geodetska služba opredeljena kot informacijska služba in da je nujno doseči
standardizacijo evidenc, se opredeliti o nosilcih osnovnih evidenc …« itd. Odvijala se je tiha
vojna, ki so jo v vrstah ZGS vodili »družbeni planerji«, v vrstah GU SRS pa prostorski.
Tudi leto 1983 se je izteklo na ravni države in v »sožitju« vseh republik in vseh geodetskih
subjektov. Po ukinitvi Zvezne geodetske uprave v letu 1973 je bilo z novo Ustavo SFRJ v letu
1Agonija na področju prostorskega planiranja in njen vpliv na geodezijo, se je iztekel šele slabih dvajset let pozneje. Z osamosvojitvijo smo
uveljavili nov družbeno-gospodarski sistem, na področju urejanja prostora pa kar podaljševali z Ustavo sicer ukinjeni sistem družbenega planiranja.
Šele po dobrih 10 letih bomo dobili osnovni državni dokument s področja urejanja prostora »Strategija urejanja prostora«, pred tem pa, v posmeh
znanosti in strokovni logiki sprejeli prav vse sektorske strategije, ki bi jim morala biti za izhodišče prav prostorska. Še nekaj let bo potrebno, da
se bomo otresli toliko »poveličanih prostorskih sestavnih družbenih planov« - zakon o urejanju prostora pa je bil sprejet še z večjo zamudo v
decembru 2002. Na okoliščino, da je bil v letu 1974 takratni Skupščini SRS predložen v sprejem »Regionalno-prostorski plan SRS«, ki zaradi
ideologije družbenega planiranja ni bil nikoli sprejet, pa smo že pozabili. Ostane pa vprašanje, kako je – tako časovno dimenzioniran razplet –
vplival na usmerjanje geodetske dejavnosti, ne toliko v »proizvodnji geodetskih evidenc«, kolikor v tržni izrabi v lastnih vrstah. M
. N
ap
ru
dn
ik
 - 
G
EO
D
EZ
IJA
 V
 S
LO
V
EN
IJI
 V
 O
BD
O
BJ
U
 1
94
5–
20
00
  (
5.
 d
el
)
454
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 4
7/
20
03
 –
 4
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
A
N
O
S
A
N
O
S
A
N
O
S
A
N
O
S
A
N
O
S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
R
T
R
T
R
T
R
T
R
O
K
E
O
K
E
O
K
E
O
K
E
O
K
E 1974 sprejeto določilo, da »federacija določa elemente kartografskih podatkov, pomembnih za
obrambo in za splošno uporabo kartografskih publikacij«. Ta določila je Zvezni sekretariat za
ljudsko obrambo prek Zakona o splošni ljudski obrambi razširil na zaščito določenih podatkov
izmer, aerosnemanj in uporabo aeroposnetkov, kartografskih publikacij in tudi osnovnih
geodetskih točk. Tako si je vojska (JLA) zagotovila oblast tudi na področjih, na katerih so republike
utemeljevale ukinitev zveznih pristojnosti. Republikam in pokrajinam je preostala samo še
možnost, da sklenejo načelni »Dogovor o sodelovanju na področju geodetske dejavnosti«, ki so
ga podpisali Izvršni sveti v letu 1977 z namenom, da se »vzpostavi stalna oblika sodelovanja pri
realizaciji skupnih interesov – planiranju del, v izdajateljski dejavnosti, raziskovalnem delu,
ohranjanju geodetske dokumentacije in sodelovanje z zveznimi ter mednarodnimi organi«.
Dogovor pa ni določal, katere so naloge skupnega interesa, tudi ne načina – postopkov sprejemanja
predpisov, s katerimi bi se zagotovila enotnost geodetskih podatkov. V ta namen so republike in
pokrajine ustanovile Medrepubliško-pokrajinski kolegij, ki so ga sestavljali direktorji geodetskih
uprav. Ta je v letu 1983 na svojem zasedanju lahko le ugotovil, da se je v obdobju 1977–83
sodelovanje odvijalo zgolj v medsebojnem informiranju.
V domačih logih pa se je Rudi Zavrl razpisal na temo »Avtorskega pravnega varstva v kartografski
dejavnosti«, opozoril je, da geodetski predpisi (23. člen Zakona o geodetski službi) varujejo le
»moralne avtorske pravice«, ter izpostavil osnove, ki jih prinaša Zakon o avtorskih pravicah
SRS. Na koncu je oblikoval pobudo, da bi se avtorske pravice uredile z akti v samoupravnih
organizacijah in skupnostih. Tudi po 20 letih je problem avtorskih pravic še kako pereč, le
preobleka je nova – gre za tržno izkoriščanje uradnih podatkov geodetske službe s strani geodetskih
podjetij in številnih računalniških hiš.
Žiga Drinovec pa se je lotil problematike inženirske geodezije in predlagal, da bi se s posebnim
zakonom normativno uredil položaj geodeta kot projektanta, izvajalca in nadzornega organa.
Tudi še aktualno?
V začetku leta 1984 so slovenski geodeti strnili svoje vrste in izdali skupno vabilo (GU SRS,
FAGG, SGOZD –Skupnost geodetskih organizacij združenega dela) na proslavo 40-letnice
delovanja geodetske službe v Sloveniji – 20. januarja 1944 je bila pri Glavnem štabu Narodno-
osvobodilne vojske ustanovljena geodetska sekcija. Osrednji del proslave je bil namenjen ogledu
razstave o uporabnosti podatkov geodetske službe in o geodetski dejavnosti med narodno-
osvobodilno vojno. Ob tej priliki so slovenski geodeti tudi podpisali dogovor o izdaji nove knjige
Branka Korošca »Partizanska kartografija«. Svečani govornik je bil »stari zaveznik« Vinko Hafner,
to pot kot predsednik Skupščine SR Slovenije. Proslave so potekale v skoraj vseh slovenskih
občinah (le pet občinskih geodetskih uprav ni izvedlo samostojne proslave), proslave so bile
združene z informacijskimi dnevi o uporabnosti geodetskih podatkov, prikazanih na razstavah.
Predvsem lokalni časopisi so proslavam namenili veliko pozornosti in prostora.
Tudi v letu 1984 se je na raziskovalnem področju uspešno nadaljeval »prodor v prostor«, pogojen
z določili Zakona o temeljni geodetski izmeri in Zakona o zemljiškem katastru, s členi o
prostorskem katastrskem operatu. V tem letu je bila objavljena bilanca raziskav, ki jih je izvedel
v letu 1970 ustanovljeni Inštitut GZ SRS:M.
 N
ap
ru
dn
ik
 - 
G
EO
D
EZ
IJA
 V
 S
LO
V
EN
IJI
 V
 O
BD
O
BJ
U
 1
94
5–
20
00
  (
5.
 d
el
)
455
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 4
7/
20
03
 –
 4
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
A
N
O
S
A
N
O
S
A
N
O
S
A
N
O
S
A
N
O
S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
R
T
R
T
R
T
R
T
R
O
K
E
O
K
E
O
K
E
O
K
E
O
K
EBilanca je segala od digitalnega modela reliefa (1972–75), dokumentacijskih osnov naravnih
virov (1974), kategorizacije kmetijskih in gozdnih zemljišč (1975), evidence naravnih virov v
prostorskem katastrskem operatu (1977), uporabe fotointerpretacije pri zbiranju podatkov o
naravnih virih (1978–1981) do zaključnega poročila o rezultatih raziskave Evidenca naravnih
virov (1984), ki je vključevalo temeljne podatke o naravnih razmerah (reliefnih, geoloških,
hidroloških, klimatoloških, pedoloških in vegetacijskih) ter temeljne podatke o naravnih bogastvih
(rudninskih, lesnih, o naravni dediščini ter živalskem svetu). Predložen je bil tudi predlog sistema
topografsko-kartografskih osnov za izdelavo tematskih kart v merilih od 1 : 5000 do 1 : 750 000
s klicem Borisa Breganta, nosilca zaključne raziskave, »da je potrebno geodete za dejavnost
inventarizacije prostora načrtno usposabljati, kakor bi bilo treba usposobiti katerokoli drugo
službo, ki bi prevzela nosilstvo evidence, ki vključuje različna strokovna področja« (B. Bregant,
GV, št. 1–2, letnik 28/1984). Pozor – po dvajsetih letih govorimo o banki podatkov o zemljiščih
kot perspektivni tržni niši!
Na strokovnem področju pa so v letu 1984 prevladovale teme o teledetekciji, cikličnem
aerosnemanju, mikroračunalnikih, mikrofilmih, računalniški grafiki, novih tehnologijah v
kartografiji ter dvobarvni metodi merjenja dolžin.
Razpletla pa se je tudi zgodba na zvezni ravni. Po 6 letih izmenjav informacij je Medrepubliški-
pokrajinski kolegij geodetskih uprav objavil oceno, da se dela na osnovnih geodetskih mrežah
izvajajo parcialno – z metodološkega vidika nesprejemljivo in da je neusklajeno povezovanje z
vojaško geodetsko službo pripeljalo do dvojnosti pri izdelavi vojaških in civilnih kart. Pomembna
je bila ocena, da poteka izdelava načrtov in programov na področjih zaščite okolja, kmetijstva,
gozdarstva, razvoja infrastrukture in vodnega gospodarstva brez ustreznih geodetskih osnov,
neobhodno potrebnih pri planiranju na ravni federacije. Kritično je kolegij ocenil, da je Zvezna
skupščina sprejela zakona o osnovah družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije (1977),
ki vsebujeta tudi določila o geodetskih osnovah, za katere pa ni nosilca. Kritična je bila tudi ocena,
da se pripravlja »Družbeni dogovor o osnovah zemljiške politike Jugoslavije« brez predstavnikov
geodetskih služb, čeprav bi dogovor pomembno vplival na razvoj geodetske dejavnosti na področjih
evidenc o nepremičninah, bonitiranja, komasacij zemljišč in zemljiškega katastra.
V sodelovanju z Zvezo geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije, Poslovno skupnostjo
geodetskih organizacij Jugoslavije in Vojno-geografskim inštitutom je kolegij sklenil, da je na
nekaterih področjih (standardi za osnovna geodetska dela, sistem kartografskih projekcij, meril
in minimalne vsebine kart, kataster nepremičnin in prostorske evidence) treba zagotoviti enotnost
na ravni Federacije. Kolegij je predlagal, da bi bilo nujno na ravni Federacije planirati in izvajati
dela na izdelavi prostorskih evidenc za potrebe Federacije, kartografskih osnov v merilu
1 : 1 000 000, na astronomsko-geodetski mreži, trigonometrični in nivelmanski mreži višjih redov,
pri satelitskih merjenjih in pri zagotovitvi merskih enot metra in sekunde. Vse to naj bi se
zagotovilo s »posebnim zveznim zakonom«, medtem ko ostanejo evidence, katastri in karte
geodetske službe v pristojnosti republik in pokrajin. Za zaključek je sledil poziv Zveznemu
izvršnemu svetu, »da iznadje najpovoljniji oblik organizovanja i izvršavanja pomenutih poslova
iz geodetske delatnosti«. Salomonsko! M.
 N
ap
ru
dn
ik
 - 
G
EO
D
EZ
IJA
 V
 S
LO
V
EN
IJI
 V
 O
BD
O
BJ
U
 1
94
5–
20
00
  (
5.
 d
el
)
456
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 4
7/
20
03
 –
 4
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
A
N
O
S
A
N
O
S
A
N
O
S
A
N
O
S
A
N
O
S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
R
T
R
T
R
T
R
T
R
O
K
E
O
K
E
O
K
E
O
K
E
O
K
E Geodetski zavod SRS pa je zopet »soliral«. Izvršnemu svetu SRS je naslovil pismo, da »stremi
Geodetska uprava SRS k ponovni vzpostavitvi zveznih pristojnosti«, in predlagal, da bi vlogo
koordinacije na zvezni ravni prevzela Skupnost geodetskih delovnih organizacij Jugoslavije, kar
bi pomenilo ukinitev Medrepubliško-pokrajinskega kolegija geodetskih uprav in prevzem »oblasti«
s strani samoupravljalcev. Nihil novi sub sole. Pri tem pa je bil GZ SRS član skupnosti, ki je
soglašala s pozivom kolegija uprav.
Prišlo je leto 1985, začetek sprememb v takratni skupni državi. Izredno težavne razmere v
gospodarstvu, z visoko stopnjo inflacije in padanjem gospodarske rasti, so narekovale temeljite
spremembe gospodarskega sistema, ki so bile pogojene tudi s spremembami družbeno-politične
ureditve. V Sloveniji so se težnje za spremembe iz začetka 70. let (obdobje Kavčiča) obnovile
najprej v mladinskih vrstah in sindikatih. Te pobude je prevzela z ustavo ustoličena »stranka«, tj.
Socialistična zveza delovnega ljudstva (SZDL), ki se je odmaknila od »pokroviteljstva« Zveze
komunistov in se v izteku 80. let na pobude in pritiske vzniklih demokratičnih gibanj zavzela za
uvedbo večstrankarskega sistema, kar se je v začetku 90. let izteklo z osamosvojitvijo.
V tem letu so se stvari razpletle tudi v geodetskih vrstah, in sicer s kadrovskimi spremembami v
vrhu obeh vodilnih geodetskih hiš v GU SRS in GZ SRS2. Ostala je le še bilanca, najprej skupnih
naporov in uspehov za renesanso geodetske dejavnosti v 60. letih in pa agonija razpletanja krize
v 80. letih. Direktorja GU SRS je IS SRS imenoval na drugo vodilno funkcijo v državni upravi
na področju urbanizma, slovo direktorja GZ SRS pa je bilo boleče. Potezo je potegnila generacija
mladih in zahtevala razrešitev direktorja, tistega, ki je bil 25 let nazaj na čelu takratne generacije
mladih in soavtor sprememb, ki so posredno pripeljale do takratne zamenjave vodstvenih kadrov
zavoda. V bolj razviti pa tudi bolj prefinjeni obliki se je zgodba ponovila. Pismo Andreja Brvarja,
v. d. direktorja OE tehnične operative, Svetu GZ SRS – samoupravnemu organu in družbeno-
političnim organizacijam zavoda ter političnim oblastem občine in Izvršnemu svetu SRS je
vsebovalo najprej navedbe o pomanjkanju sodelovanja med GU in GZ, čemur naj bi botrovala
tudi osebna razhajanja vodilnih in kar naj bi povzročilo zmanjševanje finančnih sredstev za
geodetska dela. Po tej uvodni intonaciji so sledile utemeljitve za zahtevano zamenjavo direktorja
GZ SRS z navedbami o neučinkovitosti poslovnih struktur zavoda, o samopašnosti odgovornih,
zapostavljanju samoupravljanja, kar je pripeljalo do fluktuacije kadrov, predvsem mladih, saj je
v letu 1985 Geodetski zavod zapustilo 60 % visoko izobraženih strokovnjakov. Zahteva se je
končala z navedbami zgrešene politike v razvoju zavoda, ki je dopustil razformiranje raziskovalnega
Inštituta GZ SRS in razpad Oddelka za agro-tehnične operacije. Koliko je bilo ob vseh objektivnih
navedbah tudi subjektivne primesi, bi morali spregovoriti takratni somišljeniki nosilca akcije,
Andreja Brvarja, takratnega predsednika Zveze socialistične mladine SR Slovenije in vodilnega
raziskovalca na GZ SRS, in to predvsem tisti, ki so prevzeli vodstvene položaje.
Sicer pa je leto 1985 zaznamovalo II. mednarodno srečanje predstavnikov geodetskih upravnih
organov Avstrije, Češkoslovaške, Furlanije-Julijske krajine, Trenta in Južne Tirolske ter Slovenije
(prvo srečanje je bilo leta 1984 na Dunaju). Srečanje je potekalo v izvedbi Geodetske uprave
občine Velenje, temi strokovnega posveta sta bili »Vloga geodetske dejavnosti pri urejanju prostora«
in »Prikazovanje vrst rabe zemljišč«. Udeleženci so bili enotnega mnenja, da sodi zemljiški kataster
M
. N
ap
ru
dn
ik
 - 
G
EO
D
EZ
IJA
 V
 S
LO
V
EN
IJI
 V
 O
BD
O
BJ
U
 1
94
5–
20
00
  (
5.
 d
el
)
457
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 4
7/
20
03
 –
 4
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
IZ
 Z
N
A
N
O
S
A
N
O
S
A
N
O
S
A
N
O
S
A
N
O
S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
I 
IN
 S
T
R
T
R
T
R
T
R
T
R
O
K
E
O
K
E
O
K
E
O
K
E
O
K
Ezgolj s svojo davčno funkcijo v preteklost in da je njegova prihodnost na področju planiranja in
urejanja prostora. Zato je treba vsebino katastra prilagajati novim zahtevam, izzvanim z
naraščajočo vrednostjo zemljišč. Izhodišča za preobrazbo katastra so bila podana v sklepih
konference Združenih narodov o naseljih – HABITAT 1976, simpozija o zemljiških informacijskih
sistemih – FIG 1978 in v sklepih seminarja o prostorskem informacijskem sistemu – Svet Evrope
1979. Skupni imenovalec teh izhodišč so osnove za oblikovanje politike prostorskega razvoja in
v tem okviru zemljiške politike.
Med političnimi gosti velja posebej omeniti Friedricha Hrbka, namestnika predsednika Zveznega
upravnega organa za mere in geodezijo Republike Avstrije (poznejši predsednik), ki je vse do
upokojitve slovenskim geodetom puščal odprta vrata za obiske in posvete in postal naš resnični
zaveznik in prijatelj.
(Nadaljevanje v prihodnji številki Geodetskega vestnika)
dr. Milan Naprudnik, univ. dipl. inž. geod.
Soška ul. 17b, SI-1000 Ljubljana, Slovenija
Prispelo v objavo: 23. oktober 2003 M.
 N
ap
ru
dn
ik
 - 
G
EO
D
EZ
IJA
 V
 S
LO
V
EN
IJI
 V
 O
BD
O
BJ
U
 1
94
5–
20
00
  (
5.
 d
el
)