Letnik XXV. Izhaja poljubno najmanj štirikrat na leto. Posamezne Številke 2 kroni, r.a inozemstvo 3 krone. V »Zvezi“ združena gasilna društva dobivajo po en °dtis „Gasilca“ brezplačno. Urednik ERAIvI BARLE PoStnina v gotovini platana. Številka 2. GASILEC Cene enkratnim oglasom : Cela stran 1200 kron., '/2 strani 600 kron., '/4 strani 300 kron., '/s strani 150kron t/12 strani 100 kron., ',24 strani 50 kron. GLASILO „JUGOSLOVANSKE GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“. V Ljubljani, dne 2. julija 1921. Predsedstvene vesti. 1. Zborovanje v Žalcu. a) Odhod v Žalec. Kakor smo objavili v zadnjem »Gasilcu« ima Jugoslovanska gasilska zveza dine 9. julija t. 1. odborov o sejo in dne 10. julija t. 1. redni občni zbor v Žalcu. Odborniki JGZ morajo biti v soboto, dne 9. julija t. 1. ob 16. uri v Žalcu; župni načelniki, delegati društcvf, pregledovalci računov in vsi ostali’ udeleženci p.a v nedeljo, dne 10. julija t. 1. ob 8. uri 32 min. Odbor se odpelje iz Ljubljane v soboto ob 12. uri 6 min., pride ob 14. uri 40 min. v Celje in ob 16. uri v Žalec; ostali udeleženci se odpeljejo v nedeljo ob 5. uri 18 min. iz Ljubljane, so ob 7. uri 46 min. v Celju in ob 8. uri 32 min. v Žalcu. Od severa gre vlak ob 5. uri 30 min. iz Maribora, je ob 7. uri 30 min. v Celju in ob 8. uri 32 min. v Žalcu. Odhod iz Žalca v nedeljo ob 18. uri 18 min. b) Prenočišče. Tovariši, ki pridejo v soboto v Žalec, naj to pravočasno naznanijo, gasilnemu društvu v Žalcu, da jim preskrbi prenočišče. > c) O b e d i. Posamezni gasilci in društva, ki se udeleže skupnih obedov, naj 'število udeležencev na obedih vsaj do 6. julija 1.1. naznanijo gasilnemu društvu v Žalcu. č) O p r a v a. Za vse udeležence na zletu v Žalec je določen slavnostni 'kroj, čepica brez sekirice. d) Spored v Žalcu (10. julija 1921). 1. Sprejem gostov pri jutranjih vlakih 2. Ob 9. uri maša na prostem. 3. Sprevod po trgu. 4. Ob/10. uri slavnostno zborovanje žalskega gasilnega društva. 5. Ob pol 11. uri občni zbor JGZ. 6. Obedi. t 7. Ljuldska veselica v kalilnicah delniške pivovarne v Žalcu. 2. Podeljevanje podpor. Deželna vlada za Slovenijo, poverjeništvo za notranje zadeve, je z razpisom z dne 19. aprila 1921, št. 8863, spo- ■ r°čila predsedstva Jugoslovanske gasilske zveze, da po-delevanje podpor iz 2%nega gasilskega sklada za letos (postane, ker so sredstva tega Sklada za letošnje leto izgnana. Deželna vlada je doslej sprejete doneske za-loziia za gasilski vežbovnik in podelila je le onim gasil- nim društvom podporo. katerim so bili porušeni gasilski domovi ali hramovi po viharjih in drugih nezgodah. Prošnje za podporo iz enoodstotnega gasilskega sklada je slej-koprej vlagati po § 11. naredbe. katero smo objavili v 1. števitiki letošnjega »Gasilca«. 3. ' . 1 j: .... Nova poštnina. Gasilna društva in gasilske .zupe opozarjamo, da so od 16. aprila 1921 naprej /veljavne samo one poštne znamke. ki imajo sliko regenta Aleksandra ali kralja Petra. Za pisma, frankirana z drugimi znamkami, mora JGZ plačati dvojpo pristojbino kazni. Opozarjamo na nove poštne pristojbine, od 1. maja 1921 dalje, in sicer znaša poštnina za pisma 2 K (50 par), za dopisnice 1 K (Ž5 par). Praša-njem na JGZ je priložiti znamko za 2 K. 4. Gasilske potrebščine. Nekatera gasilna društva naročajo pri predsedstvu JGZ vsakovrstne stvari, kakor da bi imelo predsedstvo zalogo vseh gasilskih potrebščin Sc društva, ki naročajo zapisnike za odborove seje, blagajniške knjige, toliko in totlilko gasilskih čepic, toliko in toliko čelad, toliko in toliko leg papirja itd. Opozarjamo, da predsedstvo JGZ nima nikakih zalog gasilskih potrebščin, razen vežbov-nika. enotnih pravil za gasilna društva, gasilskih znamk in »Naše pesmi«. E. Gangl. Rade volje pa posredujemo med društvi in trgovci, ki. inserirajo svoje blago v »Qa-silou«. 5. Znižana vožnia v Žalec. Vsi gasilci v kroju, ki se udeleže občnega zbora »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana« dne 10. julija t. 1. in 401etnice gasilnega društva v Žalcu, se vozijo za polovično ceno poštnega vlaka v 111. razredu na vseh progah državne in južne železnice v Sloveniji in Hrvatski. Za izkaznico služi vsakemu gasilcu legitimacija svojega gasilnega društva, ki potrjuje, da se gasilec res pelje na občni zbor JGZ v 'Žalec. Cel vozni listek velja tudi za povratek iz Žalca. Legitimacije je v Žalcu predložiti predsed-da potrdi, da^se je lastnik legitimacije res udeležil občnega zbora v Žalcu, Vozni listki južne železnice so veljavni od 9. d'o 11. julija, vozni listki državne železnice pa celo od 7. do 13 julija. Vozne listke in legitimacije ie treba dobro shraniti, ker so veljavni za vožnjo nazaj. * 6. Občni zbor JGZ v Žalcu. Gasi|ha društva združena v JGZ vabimo, da se obč-nega zbora v Žalcu dne 10. .julija t. 1. in 401etnice žalskega gasilnega društva vdeleže v čimvečjem številu, ker je to Drvi večji manifestacijski nastop slovenskega gasilstva na bivšem Spodnjem Štajerskem. Dnevni red zborovanja smo objavili v »Gasilcu« z dne 9 aprila t. 1. Pripominjamo, da ima poštni vlak, ki pelje ob 5.15 iz ! Ljubljane, kakor tudi oni. ki pelje ob 5.30 iz Maribora, di- 1 rektno zvezo z Žalcem, ravnotako ima zvezo vlak, ki I pelje ob 18.18 iz Žalca, na obe strani. 7. Gasilska oprava in orodfe. a) Tov. Pavl Košenina, član gasilnega društva v Go-milskem prodaja gasilski voz za moštvo. Voz ima 14 sedežev. s sedeži n£ sredi voza, je nov in nerabljen. Cena 12.000 K. b) Gasilski rog ima naprodaj gasilno društvo v Sto-žicah pri Ljubljani. Cena po dogovoru. Pojasnila daje društveni tajnik. f Ivan Kramer in Anton Haller, j Ivan Kramer. Tebe ni — a, duh tvoi živi! Osode poln je bil dan 11 april 1921 za trboveljsko/ gasilno društvo in za gasilstvo sploh. Izdihnil je po dolgi bolezni naš tov. Ivan Kramer, ustanovnik in načelnik gasilnega društva Trbovlje-Hrastnik, odbornik JGZ in odbornik Žalske gasilske župe. Tov. Ivan Kramer, rojen Trboveljčan, užival je ugled in spoštovanje kot trgovec ne samo v domačem kraju, marveč tudi po širši domovini. Nikjer ga ni manjkalo, če je šlo za povzdigo naroda. Za moderniziranje in napredovanje. V prvi vrsti je bila tudi njegova zasluga, da se ie leta 1887 utsanovilo prostovoljno gasilno društvo Trbovlje-Hrastnik. Na ustanovnem Občnem zboru dne 30. junija 1887 je bil izvoljen za načelnika in od tega leta je vodil društvo nad 30 let. Leta 1890 se je društvo ločilo od Hrastnika, in nastali sta dve društvi. Leta 1899 se je porodila misel, da se uvede slovensko poveljevanje in tov. Kramer je z vso odločnostjo in neodnehljivostjo d!osegel la uspeh. Naslednjega leta že je plapolala trobojnica na društvenem pra-ponu. Od takrat dalje razvijalo sc je društvo pod vodstvom pokojnega načelnika, da sc more prištevati k prvim moderno, opremljenim gasilnim društvom. Pozabili pa ne bodemo nikdar, kako impozantno je bilo gledati gasilski zbor, ki je prišel, da počasti na dan pogreba (13, aprila 1921) našega vzglednega gasilca Enajst gasilnih društev je bilo zastopanih, troje med njimi korporativno z dvema društvenima praporoma, na čelu zbora naš starosta tov. Barle ter podstarosta in župni načelnik tovariš dr. Bergmanh, ki sta se na grobu z ginljivimi besedami poslovila od pokojnika. Zadnjič je zatrobil društveni trobentač »Na pomoč«; prapori so se povesnili, marsikateremu gasilcu se je zrosilo oko in iz src je ihtelo: »Za človekoljubje se hočemo žrtvovati, po vzgledu naših zashižnih mož!« Fr. G. Anton Haller, Posavsko gasilsko župo je v mesecu aprilu t. 1. zapustil mož. ki ie organiziral v okraju vsa gasilna društva. Delal je noč in dan za napredek gasilstva, za močno organizacijo. Dne 13. aprila 1921 se je čutil načelnik Posavske gasilske župe tovariš Anton Haller obveznega spremiti vele-zaikžmega tovariša Ivana Kramerja v Trbovljah ik večnemu počitku. .Vrnivši se v Brežice, ga zadene pri izstopu 'z vlaka smrtna nesreča; — padel ie tako nesrečno, da je obležal nezavesten in v četrt ure (ob 22. uri) je izdihnil v navzočnosti dobrih prijateljev svojo blago, zvesto, narodno dušo. Zadnja ura mu je bila lahka; zaspal je mirno brez trpljenja. Mislim, da je med slovenskimi gasilci malo mož. ki fci ne poznali Hallerja osebno, ki bi ne poznali njegovega dela v povzdigo gasilstva. V gasilstvo je zasejal pšenico, iztrebil je kliko. Izguba za Posavsko župo je velika, kajti HaiHlerjevega naslednika ne bodemo kmalu našli. Hallerju ni bilo nobeno zborovanje, nobena prireditev, nobeden požar predaleč, da bi se ga ne bil vdeležil. Zbal se ni napora, ne truda, ne stroškov, vse mu je bilo sveto, samo da je zaimogel nekaj storiti v korist gasilstvu. Iz njegovih ust se je vedno slišal klic »na pomoč«, ki je bil njemu najsvetejši. Kot ustanovnik Posavske gasilske župe je spravil Haller vsa društva v eno močno organizacijo, v Posavsko gasilsko župo. Njegovo delo je vsak poznal in visoko cenil. Ni bil eden izmed tistih, ki hrepenijo po časti, želel si je samo močno, dobro organizirano gasilstvo. Kako priljubljen je bil Haller, je pokazal njegov posl reb. Vsa društva Posavske gasilske župe so bila močno zastopana; za njegovo krsto je korakalo nad 100 tovarišev v kroju, na čelu pa godba krškega gasilnega društva; spremljali so ga vsj uradniki brežiških uradov in mnogo meščanov, kljub slabemu vremenu, k večnemu počitku. Pevski zbor pod vodstvom g. učitelja Supana mu je zapel .»Vigred se povrne« in »Gozdič je že zelen«. Na grobu se •‘e poslovil od pokojnika njegov prijatelj in tov. Omersa, ki je v jedrnatih besedah označil njegovo delovanje, pridnost in zvestobo gasilskemu stremljenju. Lahka naj ti bode, dragi tovariš Haller, zemlja slovenska, počjvaj mirno, nam pa ostaneš vedno v spominu! L. T. Carina na gasilske predmete. Minister za finance je izdal dne 28. maja 1921. C br.. 25,873, odločbo, s katero se gasilna društva .oproščajo carine n& predmete, ki jih uvažajo za svojo izključno potrebo. Odločba ie objavljena v Uradnem listu deželne Vlade za Slovenijo z dne 9. junija 1921, štev. 62. in se ülasi doslovno tako-le: Gospodarsko-finančni komitet ministrov je sklenil v seji dtne 13. maja 1921, C br. 25,873, da se gasilna društva oproščajo plačevanja carine in ostalih taks na predmete, ki jih uvažajo za sivojo izključno potrebo in zaradi uspeS-neišega opravljanja svoje službe. Zato predpisujem na podstavi člena 273. carinskega zakona to-le: Vsa lokalna in samoupravna gasilna društva, ki žele ukoriščati to ugodnost, naj se obračajo na generalno direkcijo carin s prošnjo za oprostitev, za vsak konkretni primer potrebe. V prošnji mora biti označena količina predmetov, ki so mtjno potrebni in ki morajo biti priloženi v seznamku. Prošnji je treba priložiti: 1.) potrdilo pristojnega političnega oblastva. ki mora navajati: a) od kdaj deluje dotično društvo; b) koliko ima aktivnih članov; 2.) potrdilo V. oddelka ministrstva za trgovino in Industrijo o tem, da se predmeti, za katere se zahteva oprostitev, sploh ne izdelujejo v naši državi, ali da se ne u-delllujejo v zadostni količini. V Beogradiu, dne 28. maja 1921. C br. 25.873. Minister za finance: ... dr. K Kunianudi s. r. Ognjen boj. (Janko Hojan.) (Dalje.) Kakorhitro jc poveljnik zadostno poučen o celi situa-c'ji, tedaj bo zapovedal napad, ki bo ali direkten (ofenzi-vcn) ali pa indirekten (defenziven). Direkten ali neposreden napad napravimo tedaj, če ogenj še ni zavzel velike razsežnosti in ga je še mogoče z razpoložljivimi sredstvi zadušiti. Ako se je pa pred našim dohodom ogenj 'azširil že tako. da nam ga ni mogoče več neposredno ''krotiti, tedaj se moramo zadovoljiti le z obrambo in vreči moramo svoje moči le na zavarovanje sosednih Poslopij ter ogenj od vseh strani omejevati. Vešč poveljnik bo urno spoznal celo situacijo in takoj zaukazal delo. Kakor že omenjeno, je treba začeti najprej z rešilno akcijo ljudi in živali, ako so v nevarnosti. Če so ljudje in živali izven nevarnosti, začeti je treba tako] boj 7 ognjem. Razpostaviti moramo najprej potrebno orodje m pa moštvo, s katerim nameravamo napasti ogenj. Paziti Pa moramo na to. da ne poženemo vse hkrati v boj, ako ni skrajne potrebe za to; kajti sicer se nam lahko dogodi, da nam zmanjka orodja in moštva ravno v trenutlku in tam. kjer in kadar bi ga najbolj potrebovali. Držimo se 'oraj vedno načela, da delujemo le s tolikimi močmi hkrati, kolikor jih res neobhodno potrebujemo. Ognju se moramo čim najbolj približati in ga krotiti. Posebno pazljivost pa moramo obračati tudi na postavite^ brizgalen in napeljavo cevi. Brizgalna mora stati vedno vodoravno in na takem mestu, da lahko nemoteno deluje ves čas požara. Ne sme biti preblizu, pa tudi ne Predaleč od ognja. Ako jo postavimo preblizu ognja, pride lahko sama kakor tudi pri njej delujoče moštvo v nevarnost. ker pada opeka in tramovje raz gorečega poslopja. Ce pa jo postavimo predaleč od ognja, nima vodni curek nikake moči. Ravno tako moramo paziti, da ne zastavimo z brizgalno ali drugim orodjem poti. kar bi zabranjevalo uren dohod in odhod na požarišče. Brizgalna mora biti obrnjena v smeri vode in ne predaleč o'd nje. Istotako ne smemo postavljati brizgalne za brizgalno, kajti sicer moči zadnja brizgalna moštvo prve brizgalne. Pri tej priliki opozarjam na to. naj se nikar ne postavlja v delo več brizgalen hkrati, ako ni na razpolago dovolj vode, in če sploh ni potrebe: kajti pripeti se nam lahko, da nam poide voda ravno v trenutku, ko bi jo najbolj potrebovali. V takih slučajih naj se deluje vedno le z eno brizgalno in naj se skuša ogenj omejiti raje z drugim orodjem. Razumljivo je. da moramo cevi napeljati po najbližji poti do vode. vendar tako. da ne delajo preostrih ovinkov ali zavojev. Imeti pa moramo na razpolago vedno nekaj rezervnih cevi, da delujoče cevi lahko podaljšamo ali zamenjamo. Cevem postavimo vedno varuhe, da jih čuvajo in takoj naznanijo, ako kak del cevi odpove. Svetovati bi bilo. da nataknejo gasilna društva na cevi po par O.lrezkov porabnih starih cevi. da lahko z njimi takoj zaniaše luknjo, ki bi moTda nastala na ceveh med dovajanjem vode. To je veliko uspešnejše sredstvo, kakor pa oblagati nastalo odprtino s kamenjem, deskami ali cunjami. Moštvo se mora varovati premočenja, kajti sicer si lahko nakoplje pogubonosno bolezen. _ . Ako deluje pri ognju več brizgalen, morajo biti pravilno razpostavljene. Nikakor ne smejo biti preblizu druga ^ugi. da se ne ovirajo med seboj. Pavnotako ne smejo '»elovati vse od1 ene strani, kajti drugače se lahko ogenj '•emoteno širi na drugo stran. Ce jih toraj že razpostavimo več. moramo jih razpostaviti tako. da napadamo z niimi ogenj od vseh strani in n^ le samo od ene. Povelj-J’ik delujoče brizgalne že mora postaviti rped ogenj In frizgalno. da vse vidi in lahko ukrene, kar bi bilo potrebno. C Kakorhitro kake stvari ne rabimo več ali nam odpove, jo moramo takoj odstraniti, da nam ne dela napotja. Ako dospejo k požaru sosedna gasilna društva, morajo se takoj javiti ipri poslujočem poveljniku ter mu naznaniti število mož in orodja. Poveljnik jim nato, če je potrebna tudi njihova pomoč. odkaže prostor in delo, katerega morajo brezpogojno prevzeti. Male ročne, hišne ali noseče brizgalne porabimo za gašenje letečega ognja (otrinkov) ter jih Razpostavimo s stražo vred na najbolj ogrožena mesta. Kolikor moštva in orodja ne rabimo, držati ga moramo v ezervi, da lahko z njim zamenjamo utrujeno in opešano moštvo kakor tudi orodje. Ako je treba vodo donašati v brizgalno, moramo paziti tudi na to, da imamo na razpolago vedno dovolj ljudi, kateri donašajo vodo, ker nam sicer brizgalna ne deluje redno. K temu delu pritegnemo laihko tudi ženske moči in spi oh vse one, ki mislijo na požarišču prodajati le zijala in smatrajo ogenj le za ne-kaiko zabavo. Odločevati ima tu poveljnik, kateri nikakor ne sme dopuščati vmešavanje tujih oseb. On je odgovoren za dober izid boja in zato mora zavzemati vedno in proti vsem poveljujoče mesto. On mora organizirati cel napad tako. da izidejo gasilci iz njega kot zmagovalci. Ogenj^ moramo skušati napasti vedno na tak način, da ga udušimo že v kali ali pa ga vsaj na najbolj kočljivih točkah zastražimo tako, da mu preprečimo vsako na-dailjne širjenje. Napasti ga moramo vedno vsaj z iste višine, v kateri leži njegovo glavno ognjišče. Gasilec s cevjo naj zavzame, če le mogoče, vedno tako stališče, da jasno vidi, kam pada voden curek in s kakim učinkom deluje. Ta prostor naj bo višji ali vsaj v isti višini kot je glavno požarno ognjišče; kajti edino z od zgoraj doli padajočim xali vsaj vodoravnim vodenim curkom moremo pričakovati ugodnega uspeha. Krivi vodeni curek ne škoduje ognju veliko in zato je bolje, da se ga ne poslužujemo drugače, ako ni res skrajne potrebe za to. Z vodo se je treba ognju kar najbolj približati, da je curek mofi-nejši in izdatneje deluje. Ako gasimo iz daljave ali s krivim curkom, se voda poizgubi in razprši ter ogenj le po-vspešuje, mesto da bi ga gasila. Ravnotako moramo paziti, da namerimo curek vedno le na eno določeno mesto in ne brizgamo vode zdaj sem zdfctj tja, ne da bi pogasili preje ene stvari. Gasiti moramo vedno od zgoraj doli in od zadaj notri,-ker se če tako postopamo, smo lahko prepričani, da se ne poizgubi voda brez v speha, kajti ona teče na ogenj in. v ogenj. Gasiti ne smemo niti plamena, pa tudi prevelike žerjavice ne, ker tudi tu se poizgubi voda brez vspeha. Ako le mogoče, , pi imemo ogenj od strani, kajti s te,m mu lahko odrežemo pot in obvarujemo sosednja poslopja. Zapomnimo si. da malo koristimo, ako pogasimo par žarečih tramov, pri tem pa puščamo ogenj, da se nemotoma širi na sosedna poslopja. Kar gori in vemo, da bo pogorelo kljub naši Intervenciji, to pustimo zaenkrat v miru in rešimo preje io. kar še ne gori. Predvsem moramo oblivati ona mesta, katera so v neposredni bližini ognja ter jih ogenj lahka vsak čas Objame. Proti vetrn ni dobro gasiti, ker v tem slučaju ne more gasilec ničesar razlikovati. Vodnega curka ne smemo brez potrebe spuščati v šipe ali druge razdrobljive predmete. Ako je potrebno, moramo, predno dospe ogenj do njih. izprazniti ogrožene prostore ali pa jih vsaj neprestano oblivati z vodo, da se jih ogenj tako hitro ne polasti. Gasilec, ki je deloval že v večjih ognjenih bojih, si bo znal in vedel pomagati v vseh ozirih; a to, kar smo se pogovorili zdaj. mora znati in vedeti vsak gasilec, predno se poda prvič v boj z ognjem. V boju bo spoznal, da se nismo zdaj pogovorili nič preveč, in da je še tisoč in tisoč stvari, ki bi jih bilo treba nerestano razpravljati v gasilnih društvih Zato pozivam vodstva gasilnih dru-št6v. naj skličejo večkrat svoje člane k sestankom in nai jim skušajo razložiti ter pojasniti to in ono stvar; kajti edino le s takim početjem bodo vzdržala življenje in zanimanje v drušvu ter si zagotovila zanesljivo in nepremagljivo vojsko, s katero bodo lahko zmagovito iz-vojevala vsak ognjen boj. Kakor pa je neobhodno potrebno, da odrinemo vsestransko pripravljeni in po gotovem načrtu na ognjeno bojišče, in kakor je naša dolžnost, da se vzorno in po navodilih zadržimo v boju. tako je tudi ntujno potrebno, da vzdržimo red in po gotovem načrtu zapuščamo bojišče, ko smo enkrat izvojevali zmago in dokončali delo. Jako Slab vtis napravi ono gasilno društvo, čigar člani delujejo popolnoma samovoljno, brez skupnega vodstva in povelja. Člani takega društva prihajajo v boj zdaj eden zdaj drugi, delajo ravno, kar se komu poljubi :n dokler hočeio. požarišče zapuščajo zopet po svoji volji, kadar se pač komu zljubi. In tako se neštetokrat zgodi, da po končanem boju ni gasilca na pogorišču, ki bi pospravil vsaj gasilsko orodje in ga odnremil v gasilski dom. Sam sem doživel slične slučaje Obiskal sem pogorišče čez teden, štirinajst dni in v svojo žalost opazil še vedno gasilske predmete razstavljene in razmetane po pogorišču ravno tako, kakor so bili ob času ognja. Tako ravnanje je vse graje in obsodbe vredno in vodstvo takega gasilnega društva bi morale poklicati oblasti takoj na odgovor ter ga odstraniti in prisiliti k temu. da poravna vso šikodo. ki io' je utrpelo gasilsko orodje vsled njegove malomarnosti. Tako. gospodarstvo z gasilskim orodjem stoji pod vsako kritiko in ni čuda, ako ljudstvo ne more imeti zaupanja v gasilno društvo, katero na tak način ravna s poverjenim mu javnim imetjem. Radoveden sem le, kaj bi napravilo tako gasilno društvo, ki nušča teden, štirinajst dni svoje orodje na pogorišču. v slučaju novega požara? Ali bi šele tedaj dirjali člani na staro pogorišče po orodje? No, v tem slučaju se mi zdi. da bi bilo pač najbolje, ako se taki gasilci sploh ne prikažejo na svetlo, kajti take javne sramote ne bi mogel no mojem mnenju prenesti najmalomarnejši in najzaniker-nejši gasilec. Tovariško opozarjam vsa vodstva gasilnih društev, naj bodo vendar na mestu vsaj v tem oziru in naj ne izpostavljajo opravičenemu javnemu zasmehovanju sebe in celotne gasilske organizacije. Kakor veljaj načelo, da se ob priliki alarma zbero vsi gasilci v gasilskem domu in pod skupnim vodstvom ödrinejo k ognju, tako veljaj tudi načelo, da se po končanem ognju zbero vsi gasilci na pogorišču in pod skupnim vodstvom zopet odidejo domov. Poveljnikova dolžnost je. da se posluži vseh sredstev. da s svojo četo v redu pride in tudi v redu odide. Njegova naloga je. da vzdrži najvzornejši red med svojim moštvom, dokler je v službi. Poveljnik mora paziti zlasti tudi na to, da je moštvo, dokler je v službi, popolnoma trezno in brez vsakih alkoholnih pijač. Kako žalostno je dejstvo, da se vzdržujejo nekatera gasilna društva edino-le na ta način, da pri vsaki priliki napajajo svoje člane. To je tako nizkotno stališče in tako velikanska sramota,,za moža-gasifca. d'a ne najdem besede, s katero bi to označil. Dogaja red svpi dom. zaukaže poveljnik spraviti orodje na določeno mesto ,in ga pripraviti za nove slučaje, nato pa pusti nastopiti moštvo, ga vpiše v službeno knjigo in sprejema poročila od njega. Šele potem. ko ie vse to urcieno. bo poveljnik odpustil moštvo domov in mu eventne-lno priznal kako okrepčilo. Marsikateremu tovariš® se morda dozdeva tako ravnanje prestrogo in oredalekosežno, a to ni res! Za ono gasilno društvo, ki razume in goji red. to vse ni nič novega in prav nič težkega. Treba je le resne volje in pravega gasilskega značaja, pa ni tako sitne in težavne, stvari, da bi je vzorno gasilno društvo sijajno ne izvedlo. Tovariši, na delo in videli bodete, da pojde! „Naročajte in širite naš list“. ■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■a Gasilske obletnice. Že stari Rimljani so imeli priprave za gašenje nastalega oožara. Žal nam nihče ni opisal te priprave in tako verno samo. da so k požaru na težkih vozičkilrvozili vodo v nekakih sodih. Kako so to vodo uporabljali in kako ga-. sili, pa ne vemo. Gotovo niso imeli brizgalnic v tem smislu. kakor jih imamo sedaj; kajti niti srednji vek jih ne nožna, kar bi pa gotovo bilo. 2tko bi jih imel že stari vek. Že pred kakimi 200 leti so prišli na to, da je treba ljudi, katerim je poverjena naloga gasiti požare, organizirati in teko so nastale skupine, katere so imenovali »gasilske straže« in katerim so dajala predstojništva občin predpise. Niso bila torej dnuštva, ampak skupine meščanov, katere je vodil po svoji previdnosti in razumnosti vsakokratni župan, oziroma Občinski odbornik. Šele v letih «krog 1850. so se prvikrat pojavile skupine, katere so se Prostovoljno sestale in prevzele nalogo gašenja. Te skupine so si potem sestavile nekaka pravila, katerih se je moral držati vsakdo, ki je k tej skupini pristopil. Pozneje so dali take predpise oblasti v potrdilo in so nastala društva. Ravnokar popisani raizvoi se je izvršil tudi pri našem najstarejšem društvu — pri ljubljanskem. Ideja prostovoljnega gasilstva je prišla iz Francije in Nemčije. Tam ie bilo že v letih okrog 1870. gasilstvo zelo raizvito: pri nas pade v iste čase šele začetek gasilstva. Rajni Liubljančan Franc Dotiertet, vsled svojih zaslug za Gasilstvo ob svoji 80-letnici imenovan od ljubljanskega občinskega odbora za mestnega občana, se je v teh letih napotil in prepotoval Nemčijo. Francijo in Belgijo in se po polletni odsotnosti vrnil v Ljubljano- in tu leta 1870. organiziral prostovoljno gasilno društvo. Kako veselje ]e imel »oče Doberlet« — to ime mu je dalo gasilstvo — s svojim otrokom! Podpiral ie vsako ustanovitev novega društva in jela so se množiti, kajti ljubljanskemu sledi kmalu (1871.) celisko, laško in društvo v Rogaški Slatini. Vsa ta društva obhajajo letos svojo petdesetletnico. Razume se. da so bila vsa ta drnštva strogo pod nemškim poveljem in šele prevrat iim ie dal. razven celjskemu, slovenski poveljevalni jezik. Od 1871. leta naprej so pa nastajala društva tudi že po deželi. V naši Savinjski dolini najdemo že leta 1878. gasilno društvo v Št. Petru, kateri kraj ie bil takrat nekako središče Savinjske doline. Žalec ie dobil svoje društvo pravzaprav že leta 1880., toda pravila so bila potriena oziroma so se od vlade vrnila šele ianuarja leta 1881.. radi tega štejemo to leto za ustanovno leto; žalsko društvo obhaja toraj letos svojo štiridesetletnico. To društvo ie zavzemalo v/slovenskem pokretu Gasilstva najodličnejše mesto, v tem društvu je stekla zibeli slovenskega gasilstva Največ zaslug ima tu naš sta-l ejšina. tov. Josip Širca. Res je. da je deset let poprej, že lota 1878. uvedel tov. Mrher v Dolenjivasi pri Ribnici na Kranjskem slovenski poveljevalni jezik, toda samo v svo-iem in v naibližjih društvih. Žalčani so si upeljaili slovenski poveljevalni jezik leta 1888.. Širca je izdal prvi vež-bovnik. val poslovenjenja je.prišel v tek in se privalil leta 1899. do Ljubljane. V tem letu se je ljubljansko društvo Popolnoma poslovenilo, do takrat pa je delalo pod1 mešanim nemštkg-slovenskim poveljem. Smelo trdim, da ima v tem pogledu žalsko društvo neprecenljive zasluge, ln te zasluge je tud'i II. redni občni zbor »Jugoslovanske gasilske zveze. Ljubljana« leta 1920. upošteval in sklenil, da se vrši tretji redni občni zbor zveze o priliki 40-Ietnice mrostovolinega gasilnega društva v Žalcu. Za Žalec gotovo velika čast/kajti takrat — 10. julija — bode v Žalcu/ zbran cvet gasilska, bode zbrano gasilstvo cele Slovenije.___________________________ Dr. Bergmann. Gasilski stihi. - | ■„ ' (F. B.) Pogosto slišimo tožbe iz vrst gasilcev, da nimamo slovenskih stihov, s katerimi bi mogli okrašati svoje ga- silske domove in hramove. Opravičene so tožbe in ta okolnost me je dovedla do tega. da sem nabral nekoliko stihov, ki naj vsai za silo izpolnijo vrzel. Evo jih! Požar gasimo, dom branimo! Brat bratu na pomoč! i Brat bratu na pomoč, je geslo naše dan in noč! Pa bodi dan, pa bodi noč. brat bratu hiti na pomoč! Kjer kol’ nesreča zapreti, pomagat poštenjak hiti! Za brata brat, ko kliče rog! pomagat pojde z nami Bog. ' Kjer treba pomoči prinašajmo, a, kdo trpi.— ne prašajtno! Za brata, brat. a vsi za dom. naj sije solnce, treska grom! In bodi dan. in bodi noč. ko rog nas kliče — na pomoč! s In bodi dan. in bodi noč. kjer treba, teci na pomoč! Pa grad nai. koča naj gori. gasit gasilec rad hiti! Junak se ognja ne boji. in kier. gori. lam rad gasi! Požara ne. Boga se le bojimo! a. kier gori. gasit hitimo! Požar gasilec rad gasi. za dom pa srce mu gori! Nekatere primerne stiilie najdemo tudi v nastopni gasilski himni, ki doslej še ni bila objavljena v celoti. Hej. krepke smo postave, slovenske, smo krvi. nosilci olajšave, nosilci pomoči. Sovraštva ne gojimo, poznamo le pomoč, pomagat prihitimo, naj dan je temna noč. * N Kdo kliče nas v nesreči, ne prašamo nikdar, mi vidimo preteči in grozni le požar. , Saj v srcih naših klije ljubezni čut sladak, naj solnce z'neba sije, nai grom pretresa zrak. Ne meč. ne top nasilni, le sloga, blažen mir. le Iek. ovoi blažilni in cev je naš panir. Hej, krepko in veselo na delo pridnih rok. ni prazno naše delo * in hnmbug ni naš. krog! Počival boš obilo, ko sne gr in zelen mah pokrije ti gomilo, lz Imenega in za tajnika tov. Josip Vrstovšek iz Kozjega. Župa ima 6 društev: Kozje, Imeno, Podčetrtek, Podsreda. Sv. Peter in Planina^ Gasilska župa Slovenjgraška je imela dne 5. maja 1.1. v Šoštanju svoj redni občni zbor. pri «katerem je bilo zastopanih 8 gasilnih društev. Tajnik je poročal o delovanju župe in o blagajniškem stanju, ki izkazuje 259 K primanjkljaja. Primanjkljaj se pokrije s prostovoljnimi prispevki in z doneskom zveze. Pri raznoterostih se je razvil živahen razgovor o župnih vajah, o zavarovanju, o železniških legitimacijah in o delavni obleki. Gasilno druištvo v Krškem naznanja, da priredi svojo 50-letnico dne 7. avgu^tä t. 1.. ne pa 14. avgusta t. 1., kakor je bilo objavljeno v zadnjem »Gasilcu«. Bratska društva znova vabimo k obilni udeležbi. Gasilska župa Žalska je zborovala dne 29. maja t. 1. v Št. Jurju ob iužni železnici, ki je bil ta dan v zastavah. Prebivalstvo .ie' došle delegate sprejelo prav prisrčno in jih obsipavalo s cvetjem. Iž pomočil predsedstva je razvidno uspešno delovanje Župe. V gmotno podkrepitev organizacije je storila delegacija važne ukrepe, da ji bode omogočen nadaljni razvoj in vsestranski napredek v prid srfošnosti. — Skupnega obeda se je udeležilo več odličnih zastopnikov tržanstva. ki so s tem osvedočili. da upoštevajo nesebično in človekoljubno gasilsko delo. Domače društvo se ie vseskozi potrudilo, došlim delegatom pripraviti po oficijelnem delu prav priietne urice. Popoldanska veselica je bila animirana. Domači pevski zbor je zapel nekaj lepih in dobro naštudiranih pesmi. Uspeh prireditve je bil v vsakem oziru povoljen. Požari. Gasilno društvo v Podčetrtku nam piše: Dne 19. marca t. 1. ie izbruhnil nožar v Mali Rudnici pri posestniku Dravincu. Požar .ie nastal vsled požiganja grmičevja v bližini poslopja. Gasilno društvo je omejilo ogenj na goreče poslopie. sosedna poslopja, ki so bila v bližini, pa je obvarovalo. Poškodovano je bilo 7 tednov staro dete. ki je v kratkem umrlo na opeklinah. Literatura in kritika. Novi vežbovnik. »Vatrogasni Vjesnik« z dne 20. aprila piše o naši »Gasilski knjižnici«, ki je ravnokar izšla takole: . Prejeli smo 1. in 2. zvezek »Gasilske knjižnice«. Razložil Frkn Barle, starosta Jugoslovanske gasilske zveze. V tei povsem priročni knjigi se mudijo slovenskemu gasilcu navadila za vežbariie z orodjem in brez orodja. Knjiga je pisana razumljivo in jasno ter osvedoča. da je razlagatel.i praktičen in preizkušen gasilec, ki pozna gasilstvo v dušo* in zahteve, ki se stavijo gasilstvu. Samo gasilca hoče. Tov. Zdravko Mikuž, nadučitelj v Šmarju pod Ljubljano. ie spisal enodejanjslko igro »Samo gasilca hoče«. Dejanie se vrši na kmetih v današnjih časih. Igra je vsega priznanja vredno delo ter povse prikladna za predstave gasilnih društev. Radi draginje igre ne moremo dati v tisk, pač pa ie rokopis na ogled pri predsedstvu JGZ. Poziv k ustanavljanju gasilnih društev. Neko okrajno glavarstvo, ki ima smisel za gasilstvo in ve ceniti delo nasilnih društev, je izdalo vsem občinskim predstojnikom v svojem okraju poziv, ki se glasi doslovno tako-le: V mnogih krajih se nahaiajo gasilna društva, kojih dtuštvena pravila ne odgovarjajo sedanjim spremenjenim razmeram, med tem, ko ie '»Jugoslovanska gasilska zveza Uubljana« založila enotna pravila za gasilna društva. Pozivam gg. občinske predstojnike, da se zanimajo za delovanje gasilnih društev, ki so zelo važna institucija za lokalno policijsko varstvo, ter delujejo zlasti tudi v tem zmislu. da bodo gasilna društva organizirana po pravilih, ki odgovariajo današnjim razmeram. Gasilno društvo naj bi obstojalo v vsaki večji občini, in nai gg. občinski predstojniki prevzamejo inicijativo, da ?e isto ustanovi, kjer je za to potreba, pa še ne obstoja. O ukrenjenem naj se mi v roku enega meseca poroča. Ta pojav nam je simpatičen zlasti zategadelj, ker poznamo oblasti, ki nimajo smisla za gasilstvo. nocomM besedilo E. Ganglovo, vglas-|Jcoulll j bil Stanko Premrl, je v zalogi pri predsedstvu Jugoslovanske gasilske zveze v Ljub-, ljani. Cena 15 vinarjev. Vežbovnik za slovensko gasilstvo: GASILSKA KNJIŽNICA 1. in 2. zvezek, oba zvezka vezana v eno knjigo, je v zalogi pri predsedstvu Jugoslovanske gasilske zveze v Ljubljani. Cena 25 K, s poSto 27 K. „ / Knjigo priporočamo vsakemu zaved. in vestnemu gasilcu. FR. P. ZAJEC, LJUBLJANA, STARI TRG 9. Optik. — Strokovnjak. Očala, ščlpalnikl, toplomeri, barometri, daljnogledi itd. Z električnim obratom moderno urejena delavnica. — Prvi, edini bIov. optični cenik dobi VBakdo zastonj. — — Tovarniška zuloga pripoznano najboljših £zri/»