343 Knjiga Slovenska V XIX. veku. Valentin Mandelc r. 16. febr. 1837 v Kranju, ginmazijo dovršil 1. 1855 v Ljubljani sourenec Erjavcu, sotrudnik pri ,,Vajali" itd., visoke sole na Dunaju, od 1. 1859 poniagal na gininaziji v Varaždinu, kjer je sodeloval z Žepičem in Valjavcem, 1. 1864 postal ginmazijski profesoi* v Karlovcu, kjer je u. 12 inaja 1872. Novice 1. 1857 str. 164 pripovedujejo, da je v spominek dunajske kmetijske razstave V. Furch zložil mično pesinico v eeskeni jeziku, katero jiin je v slovenski prestavi izročil V. Mandelc. V osinerih kiticah opeva vzajemnost Slovanov v Avstriji; na primer bodi I. in VIII.: Oj predragi Vi možje Česke, Moravske zemlje, In rojaki drugi Vi Vsi Slovani Avstrijski, Derž'mo se mož moža, Brambovci napredvanja! . . Večni Oče sliši nas, K Tebi kliče prošnje glas: Telo naše pokrepčuj, Dom in vlado oslavuj; Bože daj, da živi Srečno vse u Avstrii! Glasnik Janežičev 1. 1858. I. sti\ 2-72: ,,Jelau. Novela. Spisal Val. Mandelc. — L. 1859. III. str. 88-171: .Ceptec". Povest. Spisal Val. Mandelc. Besednik 1. 1870 str. 169 - 179: BSolmačanje (Poslovenjeno)". L. 1871 str. 75: nBlatno jezero" (Po Oaploviču). ,,Deset tavžent lir na leto" (Po francoskein V. M). — Tudi družba Mohorjeva je več njegovih zanimivih spisov po Večernicah priobčila. V novejšem času je posebno marljivo podpiral slovensko draniatiko in se pečal s prestavo Goethejevega ,,Fausta" (Besednik 1. 1872 str. 79). Slo venska Talij a I. in II. L. 4. vezek: _Bog Vas sprimi! Kdaj pojdete domu?" Ve- sela igra v enem djanji. Poslovenil Val. Mandelc. V Ljubljani 1. 1868. 8. str. 20. — Vezek 12: ,,Klobuk". Vesela igra v enem dejanji. Po francoskem F. de Girardina poslovenil V. Mandelc. V Ljubljani 1869. 16. str. 47. — V 13: ,,Išče se odgojnik". Igra v dveh dejanjih. Po francoskej nOn deinande un gouverneur". L. 1870 str. 82. — V. 45: ,,Ženski jok". Igra v enein dejanji. Po francoski ,,Les femmes qui pleurent", par Girardin et Thiboust (str. 46). nMoja zvezda". Igra v enem dejanji, par M. E Scribe. (str. 67). — Vez. 46: ,,Gospod Zumuda ali kako hitro mine čas! Igra v enein dejanji, par L. Picard." L. 1879 str. 52. — Vez. 48: ,,Št!" Igra v dveh dejanjih. V francoščini spisal E. Scribe, poslovenil Valentin Mandelc. V Ljubljani 1. 1880 str. 79 (cf. Letopis Slov. Matic. 1. !869. 1870. 1871. Ib79. 1880 — 1. Zvon 1888 str. 253). Zora I. tečaj 1. 1872 str. 206-219: Valentin Mandelc. Prineski za jegovi životopis, nabral Davorin Trstenjak, po pomočkih, ki sta mu jih izro&ila ranjcega preč. brat Anton, tedaj kaplan v Škofji Loki, in prijatelj ranjcega, vrli slov. rodoljub P. Grasselli. — Iznied rokopisov je ponatisnjen tu v nemškem jeziku spisani ncurriculum vitae", katerega je sam sostavil in predložil niinisterstvu, ko je prosil za službo javnega učitelja. „Ta je tako naivno, odkritosrčno in s tako srčnim huinoroin pisan, da nain lepo pojasnuje rajnega otroeja in mladeničeva leta, in ves pot njegovega izobraževanja", pravi Trstenjak. — Nato so iz pisma brata Ant o n a M a n d e 1 c a vesti, ki zadevajo Valentinovo učiteljsko in literarno delavnost, pa zadnje trenotke njegovega življenja (str. 217). Mej drugimi stvarmi piše: ,,Tudi nekatere pesnii sein najdel prestavljene, kakor ,,Lijak" od Gedeona v. d. Heide; ,,Najlepši nasinebIjaj" biez podpisa; ,,Grof iu opat", legenda od Huberti, ,,Sv. Ignacij" legenda, Borovski, ,,Kristjanovo maščevanje", legenda, Če bi Vam bilo vstreženo, lahko Vam to pošljem, če bi mogli porabiti za ,,Zoro". — Mnogo časa se je trudil s nFaustoma. Dokončal je prestavo že pred kakimi petimi leti, ali pilil ga je še vedno . . Med ostalimi papirji sem dobil igro nDr. Robin". Koliko iger je prestavil za dramatično društvo, Vam ne^morem naznaniti. nNajbolje bi to vedel predsednik g. Grasselli, kateremu sem ono igro in rokopis »Faustov" izročil, naj ga drainatično društvo pregleda. presodi in v natis da itd." nPrvo, gotovo tudi najimenitnejše dramatično delo, kar jih je poslovenil pokojni Mandelc, je Goethejevega ,,Fausta" prvi del, piše ondi Grasselli . . . Od nUvoda", katerega je mislil pridejati prestavi, zabileženo je samo jedro krasne ideje, katero je hotel pisatelj razvijati. Za nmotto" menda namenjene so bile lete besede: Rojakom: Ce meni čast, rojakoiu bo veselje: Goreče so izpolnjene mi želje! Ustanovitev nDramatičnega društva" še le vzbudila je zopet Mandelčevo delavuost . . Razun prej inienovanih iger poslovenil je M a n d e 1 c še na pr.: „ Na kosilu bom pri svoji niateri", par A. Decourcelle et L. Thiboust. — nPeska v ofii", vesela igra v dveb dejanjih, par Labiche et Martin. -- nLornj6n", igra v eneni dejanji, par E. Scribe. — Poslednje njegovo delo nDoktor Robin", igra v enem dejanji, par Jules des Preucary . . . Rokopise iger tukaj imenovanih ima vse dramatično društvo . . Drainatična dela, ktera je ftlandelc presadil na slovenska tla, obogatila so v resnici naše slovstvo. Mladi naši prestavljavci posuemali naj bi Mandelca, od njega učili se, na kakšno blago vspešno obrača svoj trud rodoljubni spisatelj (str. 218) itd!" Na povabilo, naj pristopi k društvu slov. pisateljev ter naj blagovoli podpirati nZoro", bodi iz njegovega pisma do uredništva na pr.: nPozdravil sem Vašo ,Zoro' z veseljem, in jako všeč mi je tudi, da ste združili v nji leposlovje in znauost. Meni je jako ljubo oboje, in veseli me vsaki spis, naj si bo bolj ali pa manje zanimiv. Le edino nesfečno an- tipatijo imam proti pesmiin, če niso res izvrstne. In le poraislite, kakšna huda misel je meni hudobnežu prišla na um. Tale: Jaz bi bil za to, da se vsakemu mladenču, kterikoli začne delati pesmi, da manje jesti. S tem bi se menda vendar dokaj težav prihranilo urednikoin, in drugim revežem, ki jib napada ta versifikatorna manija. Ali moj predlog ne bo obveljal v zboru mladih glav, in tako bonio paf. trpeli — Vi in mi nadalje to muko, ki jo trpiino že od nekdaj itd. (str. 219)". Iz Val. Mandelc-ove zapuščine je priobčila nZorau 1. 1873 št. 1 le pesmico: ,,Najlepši nasmebljaj", katere konec bodi tu še na primer: Neviden hodi Kristus še Po hišah, kočah sem in tje. Bolehno dete kjer leži, Kjer tnati joka in bedi: Tje tiho, krotko se spusti.; Nasmeje dete se sladko, In zdravo je, al' pa sabo Gospod odnese ga v nebo. Simon Jenko ioj. 27. okt. 1835 v Mavčičah, prve šole opravil v Sniledniku in Kranju, srednjih gimnazijskih sest v Novem Mestu, sedmo in osnio 1. 1855 v Ljubljani, 1. 1856 bil bogoslovec v Celovcu, 1. Is57 najprej modroslovec na Dunaju, potem pravoslovec, domač učitelj, naposled v službi notarja Stergarja v Kranju, od 1. 1866 pri odvetniku dr. Prevcu v Kamniku, 1. 1869 preseli se ž njim v Kranj, kjer u. 18. okt. 1869. Slovenski je Jenko jel popevati že v nižji gininaziji, zlasti pa na višji v nVajah". Soneta nKo ni že stala trdno svetov sila" s podpisora ,,Skupčič" ni v Danici; pač pa je sonet „0 rajski vir, ti moje zaželenje" s podpisom ,,Skupič" ter z naslovom: Mladeneč k Marii v skušnjavah — v Danici 1. 1855 str. 100 (Vid. Kres 1«86 str. 7). Javno se je oglasil v Novicah 1. 1855 v pesinicah: Mraknjenje sonca str. 80 (Solnčni nirak str. 95); Zaklad 84; Angelj tužnih 108 in Meglenica str. 224 se znamenjein X; Uivja rožica str. 288 in Vila Zlatinka str. 304 pa s podpisom S. Jenko. — L. 1856: Mati; Sprehod; Naj bo! — L 1^57: Zimski dan: Zjmski večer; Noč; Pogreb: Lilije. — L. 1858 str. 5, kjer v pismu o Slovencih in Slovenkah Beloves t. j. Blei\veis piše Vitoinaru t. j. Trstenjaku proti koncu: . . Ali si bral. dragi rnoj, lansko leto v _Leipziger Illustr. Ztg", kaj je neki popotnik o ,,Sprachgewirru" ljubljanskega mesta neslanega pisal? Če nisi, beri saj sledečo humoiistično pesniico, ki jo je zložil spoštovani pesnik gosp. S. Jenko, v kteii nekako persifilira tisti Leipcigeični -Sprnchge\virr". Kratkočasna pesraica se glasitakolc: Prepis. 1. Kislega še vedno lica Vozi Karon stergan čoln, V čolnu duše, kih pravica Kliče pred Minosov tron. 2. Dve ste duši v čoln stopile, Brez trebuhov, brez peta; Ravno kar ste se ločile Od prijaznega mesa. 3. ,D va junaka iz Ljubljane !" Cmerni Karon zanosla, Ko ob bregu čoln obstane; Z čolna stopita duha. 4. Veličastno, kakor paša, Na stolnici kralj sedi, K pervemu obernjen vpraša: ,Kak si se poslužil dni?" 5. ,,Nič po kranjski, niohts, ich bitte, Damit gehfs mir nimrner recht; s' ding ist bei uns nicht mehr sitte, Ist fur noble leut' zu schlecht." 6. Minos gleda ga debelo, Sam ne ve, če bi verjel, Da pod se Ljubljano belo Sami Nemec bi bil vzel. 7. K druzemu se zdaj oberne, Nemškovati začne ž njim. ,Niks tajč", hitro ta zaverne, ,Jez le krajnsko govorim". 8. Nemca v nemški raj postavi, Kjer je zelje, pije pir; Krajnca v raj slovenski spravi, Kjer je žgance in krompir. 9. Stari urbar še poiše, Jezen zgrabi za pero, Pa ime Ljubljane zbriše — Ričet da ji ime novo! Leptir. Zabavnik za godinu 1859. Izdao Lj. Vukotiuovič. U Zagrebu. Na str. 30 — 36: Pjesine slovenske. Složil S. Jenko. - Moja pesein. Obujenke. I. Zdrava bodi, zdrava bodi. II Tergal rože sim rudefce. III. Glej jih zvezde, kak bliščijo. IV. Slabo sveča je beiiela. V. Zemlja se zagerne v tinine. VI. V ljubein si ostala kra.ji. VII. Dokler zvezd nebeška čeda. VIII. Čas verti se neprestano. Ptujki: Prosim te, ptujka ljubeznjiva (str. 38). Glasnik Slovenski Janežičev 1. 1858. I. 12: Moiski duhovi. Spoinini str. 98 136 v nevezani besedi. II. Obrazi str. 7: Vstala je narava. 1. Naj vso svojo silo. 2. Zelen mah obražča. 3. Z glasnim šuinoui s kora. 4. Med borovjein taiimim. 5. Mlad junak po polji. Str. Iu9: 6. Zida drobna mravlja. 7. Mlade hčen truplo. 8. Kedar mlado leto. — Str. 189: Iz ptujega. — Tilka str. 41 - 80: Za eden las je inanjkalo, pa bi se bil Tilka oženil (in liiagnu voluisse sat est). — Jeperski učitelj str. 125-192. Spisal S. Jenko. - L. 185lJ. II. str. 21. Obrazi: Pri zeleni niizi. Leži ravno polje. — L. 1860. VI.: Pobratiinija (str. 7. 8i. Grofov zet str. 33 (Knezov zet 121 1'esmi). Naprej sti\ 161. — L. 1861 str. _9: Nuša zgodoviua. L. 1862 str. 309. Obrazi: 1. Kje nek zeinlja grobe krije. 2. Buči, inorje adrijansko. 3. Ko je soluce vstalo. 4. Ko zaspal bom v snierti. Str. 341: 0 večerni uri. Str. 337: Kdo nekdanje sanje — Da nazaj mi spet? — L. 1863 str. 1: Molitev. L. 1864 str. 8: Troje gorje! Kakor drugiiu — je tudi Siinonovim pesmim skladal prijetne napeve Davorin Jenko ter jih nekaj dal na svetlo 1. 1861 v zbirki: S 1 o v e n s k e p e s ni i za čvetero-, dvo-, samospev in glasovir, na Dunaji; te so na pr.: Pobratimija; Na grobih; slavni -Naprej" itd. — V .Pesmarici" dr. J. R. liazlaga (1. 1. 1863. II. 1872) nahajajo se S. Jenkove pesmi na pr.: Molitev; Naprej: Slov. zgodovina; Pobratiinija; Tujki, Venec ljubezni: I. Zemlja se zagrne v tmine. II. V ljubeni si ostala kraji. III. Čas vrti se neprestano IV. Moja pesem bo nosila. — Samo. Sanja. Mati. Jadransko morje. Moja goraila. — ,,Predpustnica"; to šaljiva povest, ki menda še ni nikjer natisnjena, spisal je slavni pesnik Simon Jenko za nVenec", vredovan od celovških bogoslovcev 1. 1856, pravi Besednik 1. 1873 str. 51. 52 (Še zdaj vedo pripovedovati, kako so ,,copernika" v Ljubljano vozili)! Pesuii. Zložil Siinon Jenko. 1865. 12. 127. Založil Janez Giontini v Ljubljani. Natisnila A. Leykamovih dednikov tiskalnica v Gradcu. — Brez posebnega predgovora kaže značaj njegovih pesini ta-le Uvod. Dvigni se! ukaz mi reče. Srce pade mi v oblasti Silne. prej neznane strasti, Ki ko živi ogenj peče. Cut se zlije mi v besede. — Preč so črne bolečine, Strast občutkov divjih mine, Jasen mir se v prsi vsede. Pesmi Jenkove vesel pozdravlja Janežič v Glasniku 1865 št. 1 str. 27. 28, češ, Jenko je pevec svojih občutkov . . Jenkove pesme so sploh kratke, domače, lahko umevne in naravne, pa toliko bolj jedernate .. Da-si ravno bi bilo z oziroiu na našo niladino želeti, da bi bila tu pa tam kaka erotična še v rokopisu ostala, vendar nioranio resnično spoznati, da so nJenkove Pesiui" prelep prirastek naše mlade lepoznanske literature itd. — . . nKer presojanio pesnika, za kterega luislimo, da so ga Rojenice navdahnile s pravo pevsko zmožnostjo in ga tedaj staviino ne le med poklicane, ampak med izvoljene pevce, zdi se nam potrebno, povedati mu odkritosrčno, o čern bi bilo po našej misli popravka treba . . Nekoliko o Ijubovnem pesništvu sploh . . Nektere nas po svojem izrazu opominjajo nepesniške ljubezni, na pr. ,,Slabo sveča je bilela. Za slovo. Vabilo. To se vpraša". — Nektere dišejo tisto nialoduinost, tisto obupnost, kakor je bila zadnja leta nekiin bolehniin in neverniin neinškim pesnikom v navadi ... Na pr. nPtici. Ko je solnce vstalo. Zelen niah obrasta": posebno pa ,,Slovenska zgodovina" str. 65. Tej ~adnjej pesmi moramo se pa še zato vpreti, ker ni res, da bi naša zgodovina ne imela druge povesti, razun kako rod za rodom gine . . To je naša sodba . . Pošteno smo dali veliko hvalo lepim pesmam, pa tudi po svojeni prepričanji rekli, kar nam ne dopada", pravi P. v Novicah 1. 1865 str. 3. 4. — nNa Jenkovem grobu" (Elegija, jeseni 1869). Boris Miran. Literarni pogovori. III. S. Jenko. V Zvonu 1870. I. str. 39. 40.-44 47. S. — rBeseda o Simonu Jenku". J. Pajk v Jzbranih spisih" 1. 1872 str. 195-201. .Slovenski Narod" 1. 1872 št. 15. 1873. 1879 št. 86 itd. Zvon 1879 str. 336-374. Sp. Fr. Levec." - Kres 1886. VI. Zv. 1: lz zapuščine pesnika Simona Jenka. A. Crtice iz njegovega življenja . . Po pesnikovem dnevniku (str. 1 16). B. Pesni. Priobčil I. Jenko. Nekatere tu uaštetih so bile že tudi natisnjene p. ,,Dan slovanski" v Slov. Narodu 1. 1869. ,,Vila Zlatinka" v Novicah 1. 1S55; .Summo Jovi" v Koledarčku 1. 1856 ; ,,Človek" v Drobtincah 1. 1858 str. 323 itd.