tu d i v času pilinske ku ltu re. O žarnem grobišču iz starejše železne dobe poroča Jožef P orubsky v članku »Vyskum n a žiarovom pohrebišti zo sta re j doby železnej vo Vel’kÿch Hostiach«. Na rela tiv n o m ajhni površini je od k ril doslej 34 grobov lužiške periode. N ajveč je o h ran je n ih posod, m edtem ko je bronastih objektov malo. V prašanje železne dobe se dotika tudi članek Jožefa P aulika »H alštatska a halštatsko-latenska osada p ri Seredi«. A vtor obravnava sam o na- selbinske-stanovanjske objekte, ki so bili odkriti v bližini Sereda. Časovno p rip ad ajo dvem a periodam a, in sicer m lajši h alštatsk i dobi in halštatsko latenski dobi. V obeh p eriodah sta bila, kak o r av to r poroča v tem začasnem poročilu, ugotovljena dva načina zidanja stan o v an jsk ih objektov. Eno so več ali m anj pravokotne stavbe, n ap rav ljen e iz pokonci stoječih brun, k a te re so stale na vsaki strani, in sicer dve ali pa več, drugo so pa zem unice tu d i več ali m anj štirikotne, skoraj k v ad ratn e ohlike. En k ak o r drugi tip se v halštatsko-latenski dobi nad alju je. Zem unice so bile le v zem ljo več ali m an j globoko vkopane hiše, ki pa utegnejo v p rv i skupini b iti tu d i do 1,50 m v drugi pa do 1,0 m globoke. Stene so ali popolnom a vertikalne, ali pa nekoliko poševne. S tefan Janšak pa v članku »H rnčiarska dielna z neskorého la tén u v Bratislave« poroča o lončarskih delavnicah, ki so bile n ajd en e v B ratislavi, prip ad ajo pa časovno poznem u latenu. Opis t. i. jam e »Netopierska« in jam e »Kaplnka« p a po d aja Ju ra j B ârta. O dkrite so bile v N izkih T atrah. O d k u ltu rn ih ostalin pa im ajo rim ske ostaline te r skeletne pokope, o k aterih p o d aja avtor tudi antropološke izsledke. Č lanki, ki o b ravnavajo zgodnji sre d n ji vek, se dotikajo predvsem slovanske periode, ravno tako p a tudi ogrskih k u ltu rn ih spom enikov. Tako Jožef P orubskÿ v članku »Slovanskÿ m ohylnik vo Y el’k ÿ ch Hostiach« poroča o slovanskih go­ m ilah v V. H ostiach, k je r je n ek a j skupin gomil. N ekatere od teh so bile raziskane. V eni je b il žgan grob, v n e k a te rih drugih so bili p a skeletni pokopi. Kot pridevki so se našli razni lončki, obsegajoči razne oblike, d alje železne sekire in ostroge. Y ženskih grobovih je bilo pa najdeno tu d i n e k a j nakita. A vtor datira to grobišče v čas od VIII.—IX. stoletja. L’udm ila K raskovskâ v članku »Slovanskč pohrebište v B ratislave-K arlovej Vsi« poroča o 15 skeletnih pokopih, katere d a tira okoli sredine IX. stoletja. Y poročilu »Kostrovč pohrebište z X. a XI. storočia v C hotine na Slovensku« nam M ikulaš D ušek d aje oris slo- vansko-ogrskega grobišča, m edtem ko B ohuslav C hropovsky v članku (Vÿskum starom ad’arského poh reb išt’a v Košiitoch« poroča o 31 grobovih, k i jih p rip isu je M adžarom , čeprav je tu tudi precej ob jek to v , ki bi jih bilo potrebno p rip isati slovanski k u ltu ri. D alje poroča o belobrdskem grobišču Jan P asto r v članku »Belobrdskč pohrebište v Somotore«, k je r je odkritih 35 grobov, k i p rip ad a jo belobrdski k u ltu rn i skupini. D atira jih pa v čas od XI. do XII. stoletja. Zadnjo razpravo je napisal Jan E lsner: »D evinska N ova Ves«. E isner n ak a zu je v te j razpravi na problem atiko, ki je nastala z njegovo objavo grobišča v D evinski Novi Vesi. N ek atere m om ente skuša p ri tem glede n a nove izsledke p o jasn iti a li pa postaviti v novo luč. Z drugim i besedam i: to pom em bno grobišče, ki ga je av to r objavil, nas danes glede na vrsto novih m om entov p o sta v lja p red vrsto vprašanj, ki jih bo potreb n o šele sčasom a rešiti. Tako so tu d i E isn erjev i sklepi v posam eznih m om entih že nekoliko zastareli, k a r se dogaja vsaki novi arh e o ­ loški p u b lik aciji glede n a ogrom no novo gradivo, ki se z vsakim dnevom veča. K ljub tem u pa bo ta p u b lik acija vedno o h ran ila svoje častno m esto, k ak o r tu d i vsi ali pa vsaj večina sklepov, ki jih je podal Eisner, k er p re d sta v lja jo za te d a j zadnjo besedo znanosti. Na koncu številke časopisa je n e k a j recenzij n ek a te rih novejših del s področja slovanske arheologije in en a recen zija s področja predzgodovine. Jos. Korošec Rad Vojvodjanskih muzeja, 3, Novi Sad 1954, 376 strani. Nova številka periodike, k i jo iz d a ja jo m uzeji v V ojvodini, je tudi d alje obdržala svoje sm ernice, ki so bile za sta v lje n e že n a sam em začetku. O b ra v ­ nava celotno gradivo m uzejskega zn ačaja, k i ga glede na rez u ltate dosežene p ri znanstvenem razisk o v an ju o b ja v lja v u strezn i širini. Značaj posam eznih panog je tak, da v glasilu zavzem ajo veliko večji prostor, k ak o r druge. T ako je tu d i v te j številki razm erom a veliko p ro sto ra posvečeno arheologiji in njenim problem om . Med arheološkim i razpravam i je zanim iva razprava in poročilo O lge Š afarik in M irka Šulm ana »Hinga« o sred n jev ešk i nekropoli pri Subotici. R aziskovanja, k i so se vršila na H ingi, k ak o r se im enuje velika gomila, leta 1948 in 1949, so dala zanim ivo gradivo, ki je bilo zvečine n ajd en o v grobovih in k a te re av to rja p o stav ljata m ed XL in XIY. stoletje. M ilutin G arašanin se v razp rav i »Jedan prilog hronologiji bronzanog doba u Banatu« dotika zelo perečega problem a kronologije bronaste dobe ne samo v V ojvodini, tem več tudi v Srbiji. Svoje sklepe je napravil na tem elju tipološkega gradiva, m edtem k o za sedaj še vedno m a n jk a jo stratigrafski podatki. V endar p a skuša vsaj delno rev id irati dosedanjo bronasto dobo ozirom a n je n o krono­ logijo, pri čem er p a ugotavlja, da zad n je b ronaste dobe v B anatu danes še ni mogoče n ad ro b n eje razčlenjevati. Glede delitve vatinske od vršačke sto p n je sodi, da glede na m a te ria l ta delitev ni mogoča. Mogoče je nam reč govoriti le o enotni vatinsko-vršački stopnji. Bolj zgodnja sto p n ja te k u ltu re pa n a j bi b ila za­ stopana v pančevsko-om oljiški stopnji, ki im a nek atere svoje specifične oblike. Za podkrepitev svojih dom nev n a v a ja av to r n ek atere najdbe, posebno iz Vršca, Pančeva in iz V atina. Posam ezni, posebno bronasti predm eti, k o t so igle s kroglasto glavico, d alje igla s k ijasto glavico te r en nož pa av to rju dokazujejo, d a je vatinsko-vršačka k u ltu rn a skupina živela še na koncu b ro n aste dobe. Istega problem a se dotika tudi D ra g a G arašanin v članku »Prilog prouča­ v a n ju bronzanog doba S rbije i Vojvodine«. P ri tem se posebno n a sla n ja na novejše n ajd b e posebno v S rbiji, kot so v D obrači p ri K ragujevcu in v Belotiču p ri V aljevu, ki so se odkrile v gom ilah. D a lje se pa n aslan ja tu d i n a n ajd b e iz S tarčeva in Belegiša. K ronološko p o stav lja avtorica te n ajd b e tako, da so n a j­ sta re jše one iz Belotiča, ki delno sovpadajo z »Reinecke A« periodo, čeprav m isli, da bi n jih o v začetek m ogel biti celo v bubanjsko-hum ski skupini. N ajdba iz Belegiša p rip ad a po m nenju avtorice prehodnem u času, ki bi n ek a k o sovpadal z »Reinecke Bi« periodo. K eram ika iz D obrače bi pa p rip ad ala prehodnem u času iz pančevsko-om oljiške skupine v vršačko-vatinsko. G rob iz S tarčeva p ri­ pada že razviti vatinsko-vršački skupini, ki je pa delno p ara leln a z dubovačko- žutobrdsko skupino. V endar kaže da ta ni p rek o račila »Reinecke h alšta t A« periode. Sava A tanackovič je v razp rav i »A gatirsi« skušal z zgodovinskega gledišča, sklicujoč se n a Patscha, P ärv an a in V asica, lo k alizirati A gatirse. A vtor misli, d a je treb a H erodotovo lokalizacijo v dolino M oriša popraviti, k e r n a j bi ti poleg im enovane doline stanovali tudi ob u stju M oriša, t. j. v d an ašn jem Banatu, m edtem ko n a j bi bili p rebivalci B ačke in Srem a gospodarsko odvisni od Aga^ tirsov. D alje sodi avtor, da se o etnični prip ad n o sti A gatirsov glede n a H ero­ dotove podatke ne m ore govoriti, k er so p o d atk i le zgodovinsko p olitične narave. O m eniti je p a potrebno, da se avtor zelo često sklicuje pri svojih tolm ačenjih tu d i n a arheološko gradivo, k atereg a p a zvečine ni mogoče upoštevati, k o t n. pr. grad iv o iz Vince, iz Tordoša itd., k er je še iz neolitične dobe. Zanim iva je razp rav a M irjane C orović-L jubinković »Naušnice t. zv. to k aj- skog tipa«, v k a te ri skuša avtorica ugotoviti izvor tega tip a te r njegove daljne v aria n te skozi sto letja. Kot u han to k ajsk eg a tip a tolm ači avtorica u h an s trem i jagodam i, ki p a v resnici zvečine dela vtis u h an a z eno jagodo. M eni, da im ajo ti uhani svoje pred sto p n je v avaroslovanski k u ltu ri. R avno tako sklepa, da niso im port, tem več dom ače delo. V endar p a n e k a te re predpostavke, k i jih je izrazila, n e p red sta v lja jo nobene novosti, k e r se je o n jih raz p ra v lja lo tu d i že na d ru g ih mestih. Med poročili im am o pom em bnejše arheološko poročilo R astk a R ašajskega »Gomolova kod H rtkovca«, v k aterem nam poroča o poskusnih razisK ovanjih v Srem u p ri H rtkovcih. R aziskovanja so ugotovila doslej 4 plasti, in sicer: rim sko, latensko, panonsko in slavonsko. P osam ezne plasti so zelo močne in dosezajo pri slavonski k u ltu ri celo do 2 m. Ni pa izključno, da bodo tu tudi sta re jše k u ltu re. Sodeč po risb ah (str. 216 in 217) je tu bila tudi b ad en sk a k u l­ tu rn a skupina. N ek ateri elem enti pa d o k a z u je jo tudi obstoj lengyelske k u ltu rn e skupine. D ruge razp rav e in članki o b rav n a v ajo zgodovinsko, etnografsko, geološko, botanično in podobno gradivo. T akšne so razp rav a Dim. K iriloviča »Vršačke škole k raje m XVIII. veka«, v k ateri obravnava problem e šolstva v terezijanski dobi v Vršcu. D alje p odaja Slavko G avrilović v razpravi »Teodor A vram ovič- Tican« življenjepis in pom en T icana posebno za časa km ečkega up o ra leta 1807, po katerem je upor dobil tudi im e »Ticanova buna«. Košta M ilutinovič piše biografijo »Jovana Pavloviča« te r o pom enu njegovega dela kot urednika časopisa »Pančevac« v Pančevu. P rik a zu je pa tudi drugo k u ltu rn o in politično- delo Pavloviča. M ilenko Filipovič nas zopet seznanja v razpravi »Levirat i sororat kod Srba, H rv ata i A rbanasa« z dragocenim i podatki etnološke narave o teh dveh navadah, ki so se ohranile sk o raj do današnjih dni n a B alkanu. O m linih v Banatu »Vodenice u Banatu« ra z p ra v lja M ilan Milošev, m edtem ko A leksander Kukin in N ikola M ilojevič ra z p ra v lja ta o »Geoloških in hidrogeo- loških prilikah Novog Sada sa naročitom osvrtom na arteške b u n are jednog kupatila«. V oddelku priloge in gradivo im am o n e k a j člankov, ki se dotikajo zgodo­ vinskih momentov, d alje um etnostno zgodovinskih, um etno obrtnih, etnografskih in botaničnih problem ov. T akšni so članki M ilana Tokina »Vršac u Sterijinom književnom stvaranju«, Slavka G avriloviča »Pismena zaostavština D r.-a Ilije Vučetića u V ojvodjanskom m uzeju«, Bis. G avrilović »Neki drvorezbarski centri u Vojvodini«, Jovana Sevdića »Neki podaci o dva m anje poznata vojvodjanska slikara prve polovine XIX veka«, R astka R ašajskog »Àrsa Teodorović i Pavle Ć urkovič u Vršcu«, P avla Jevtiča »Marko Nešič«, B ranka Vasiliča »V ojno-grani- čarske zgrade u Srem skoj Mitroviči«, T rive K rstonošiča »Čehovi i p o jav a prvih zan atlijsk ih u d ru žen ja i zadruga u Vojvodini«, te r vrsta podobnih člankov R ajka Veselinoviča, M irka Šulm ana, V ere M ilutinovič, M arije Stojadinovič, M ilorada M arčetiča in Nade Babič. Sledijo razna poročila iz m uzejev, ki obsegajo zgodovino g alerij in m uzejev, d alje poročila o razn ih razstavah, posam eznih objektih v zbirkah itd. Poseben oddelek je tudi sedaj posvečen varstvu k u ltu rn ih spom enikov v V ojvodini, k je r to k ra t M iloje M iloševič in Jovan Neškovič ob rav n av ata z zgodovinskega gledišča arhitektonske o b jek te sam ostana Mesič. P o k ritik a h in prikazih te r bibliografiji V ojvodine sledi poročilo o zam enjavi p u b lik acij. j os ] jorogec Archaeologia Iugoslavica I, Beograd 1954, 138 str. Po n ek ajletn ih p rip rav ah in dveletnem tisku je končno p rišel na svetlo p rv i zvezek A rchaeologiae Iugoslavicae, glasila, ki ga izdaja D ru štv o jugoslo­ vanskih arheologov. Tehnično je prva štev ilk a tega glasila še k a r zadovoljiva tako glede tiska, k ak o r tudi glede reprodukcij. V sebinsko pa zajem a arheološko gradivo do srednjega veka. M ilutin G arašanin obravnava v članku »Zur Zeitbestim m ung des Beginns der Vinca K ultur« v p rašan je absolutne kronologije začetka vinčanske k u ltu rn e skupine. Prevzem a M iloičičevo datacijo, k atero je pred tem n ak azal že Holste. Začetno dobo I. vinčanske faze, ki jo G arašan in im enuje vinčansko-tordoška faza, postavlja v 2600 pr. n. e. Svojo datacijo pa skuša podkrepiti s sorodnostjo k u ltu re v Tigani te r z onimi, ki so bile pod konec m lajše kam ene dobe na K reti. Kot zelo močan argum ent so m u pa tudi antropom orfne vinčanske vaze, ki so identične z oblikam i iz T roje II. V članku »Q uelques élém ents nouveaux su r les vases du ty p e de Butmir« prinaša A. Benac n e k a j novih m om entov o vazah tipa Butm ir, s k aterim i skuša najdišče Nebo povezati s ku ltu ram i v ce n traln i Evropi te r s k u ltu ra m i v jugo­ vzhodni Evropi, posebno pa s Podonavjem . Tako n. pr. trak a sti ornam ent na eni fragm entirani vazi s cilindričnim spodnjim delom te r s plastično predstav­ ljen o nogo neke antropom orfne vaze povezuje k ulturno in kronološko s kulturno ostalino Biikk III skupine. Na drugi stran i pa zopet vidi m ed posam eznim i elem enti povezavo s slavonsko k u lturo p rek o najdišča na G radini Alihodže. V zelo razširjenem ornam entu cikcakaste lin ije vidi avtor tudi povezavo s sla­ vonsko kulturo, tak o da bi zadnje faze b u tm irsk e k u ltu rn e skupine bile v zvezi z začetkom razvoja slavonske k ulture. N a tem elju tega sodi, da bi se začetek butm irske skupine v absolutni kronologiji m ogel postaviti v II tisočletje, t. j. še v čisti neolitik, m edtem ko zad n ja faza te k u ltu re p reh a ja že v bronasto dobo in izgublja svojo karak teristik o . Po av to rjev em m nenju je k u ltu ra n a najdišču