584. štev.
V Ljubljani, sobota dne 9. avgusta 1913.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„I)AN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znašat v Ljubljani v upravni št vu mesečno K 1’20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se ::t	pošilja	upravništvu.	»J
:::	Telefon številka 118.	:::
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
m	Uredništvo in npravništvo:	~j
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica St. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma •e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase m plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poatana In sahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-m pust. — Za odgovor je priložiti mamko. :si
Telefon Številka 118.
is
k:
mm
Goriške volitve.
Marsikako znamenje se kaže na obzorju slovenskem, da ob vsi žalosti našega položaja vendar prodirajo žarki preobrata: Množe se v vseh strankah vrste onih, ki jim je narodnost prvo in ki pravijo, da mora strankarska politika ne le podrediti se narodni, ampak da mora edinj namen strankine politike biti, da se reši zapadna veja Jugoslovanstva. Ni čuda. da take misli najbolj prodirajo med ljudstvom ob meji, ki dan na dan čuti kruto pest sovragov.
Na Goriškem je doživela ta misel triumfe. Reči se mora, da po ljutem boju med slovenskimi strankami je vendar mej strankarskimi nasprotniki vse razpoloženje za skupno delo.
Glavni smoter vsakega narodnega pokreta na" Goriškem je seveda Gorica sama. 7'o zadnjo trdnjavo ltalijanstva brani četa kamoristov z fvsemi sredstvi. Že so slovenske kulturne organizacije prodrle tako globoko v ljudstvu, da ie italijanska asimilacija prenehala skoro docela. Le razvoj naše narodnosti je pod-vezan po strahovladi municipija, ki stotine in stotine posredno ali neposredno odvisnih ljudi pritiska k tlom. Italijanstvo pa poživlja z renjikoli in renegati. Nihče bi ne verjel, kako znajo Italijani politično moč izrabljati: s prijaznim obrazom ti zavijejo vrat! S taktiko prilizovanja in čednih zunanjih form zadržujejo vsak napredek. Ampak našim malim ljudem pa dajo čutiti pest na neusmiljen način.
Tak sistem zna držati le ta stranka. Cim pade, ne bo vstala nikdar več, ker ima v lastnem taboru hud odpor. Ako se io torei enkrat udari na vso moč, izgine.
Ta udarec se je imel voditi v sredo pri ožji volitvi v Gorici in furlanskih mestih. Bil bi priprava na občinske volitve. Narodna organizacija Slovencev v Oorici je izdala parolo za opozicijo, potem, ko 5'e že poprej bil »klub samostojnih poslancev« to isto sklenil. A prišlo je drugače.
Bivši voditelj napredne stranke na Goriškem Andrej Gabršček, dr. Treo in dr. Dinko Puc so začutili naenkrat potrebo, da se znova pojavijo. Ni tu prostora, da razpravljamo o motivih njih postopanja. Po Gorici se v tem oziru govore že slične stvari, kojih objavo si prihranimo, složno pa je mnenje v vsej deželi, da bi bili gospodje bolje storili, da so ostali v Dokoju tudi to pot. Ni je ložje stvari, kakor organizovati kompanifo ošta-nlskih politikov in jo eno celo noč Enati v agitacijo, da se zmede vo-lilce.
Herostratsko delo se je aranžerjem dobro posrečilo. Blamirali so goriške Slovence, v slabo luč postavili njih organizacijo. Da so tudi
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni,
(Dalje.)
Trebalo ga je videti, kako je prenašal otročička v naročju po sobi semtertia jn mu pel uspavanke z vsem svojim pevskim znanjem in sijajem . Marta pa se je smehljala in vprašala tu in tam tega dracejra požrtvovalnega prijatelja:
»Kaj pa je vendar z va^o narodno gardo?...«
»Ah, jaz sem že veteran... povedal sem jim to nazadnje. Zdaj se mi je zgodilo prvikrat, da izprevidim kako koristna morejo postati človeku leta, ki se mi niti ne poznajo... Ali bi verjeli, če vam povem, da jih šestinpetdeset? No, vidite: na ,p°šiljajo mlade ljudi — mi
v”ls"10 več za tako rabo ...« tppo np	ji	je povedal, samo
n „ ° S,ra5no “ ie Ml skrčil ta mesec njegov revni prihranek ... njegova zaloga za slabi - ne za poslednje dni... Izdal je btl nad ti-soč frankov ...
». Joda °^a ™ več zmanjkalo Marti, in mali ne škatljic z mlečno moko.
Onih šestdeset gramov konjskega mesa, ki sta jih imela vsak dan, se mu ]e zdelo kakor gnusna mrho-
sebe še globje pokopali, to jim Je vseeno.
Kamora triumfira in bilo je gin-Ijivo poslušati, kako so kamoristi hvalili Andreja Gabrščka in njegova stara asistenta. Andrej Gaberšček jim je tipus izvrstnega goriškega politika, ki je pripeljal goriško Slovenstvo že zdaj do velikanskih uspehov zdaj pa se mu odpira nova era. ko odkrito sodeluje z laškimi nacio-nalci.
Salo na stran, kajti Stvar je neizmerno žalostna in značilna za Slovence: Novoizvoljeni samostojni poslanci sklenejo, da se podpira one, ki hočejo konec storiti kamoristom. To so poklicani ljudje, da sklepajo o strankini taktiki. Pride pa nekaj fiesto nepoklicanih ljudi ter se podpiše na letake s firmo »Neodvisni napredni volilci« in kliče imenom — naprednosti proti sklepu svojih poslancev! »Narodni odbor« sklene podporo. a »narodnjaki« gredo v boj za kamoro! Vprašati se mora res, ali je to blaznost ali osebnost ali užaljeno samoljubje ali kaj?
Naš narodni ugled silno trpi vsled takih ekstravaganc nekaterih oseb. Morali se bodo torej odločiti, ali ustanove novo stranko, da se bo vedelo, s kom se ima opraviti, ali pa položiti iz rok to orožje. Eno ali drugo! Skromno mnenje ljudskega glasu je le, da ima bivše politično vodstvo goriških naprednjakov, ki je obenem bilo vodstvo »Trgovsko-obrtne zadruge«, delokroga dovolj, da posledice svojega dela poskuša popraviti na drugem polju.
Berchthold, dovolj je!
Na Dunaju godrnjajo. Ni jim prav, da se Je v Bukareštu sklenil tak mir, da postane Srbija sedaj še enkrat tako velika, kot je bila še pred desetimi meseci in da je dobila še celo s črno Goro skupno mejo, tako, da sedaj predstavlja moč, ki vzbuja rešpekt.
Slabe volje so na Dunaju, nič boljše kot v Sofiji, ker mora vladati pravo obupno razpoloženje, ko bi Bolgarska še zdavnaj lahko vživala sadove svojih zmag v Traciji. pa so njeni državniki in generali poslali lo-zengradske slavne zmagovalce na Bregalnico proti še boljšim bojevnikom, ki so se borili za svojo pravico, katere so jih hoteli bolgarski državniki in generali oropati. Pred vojno s Srbijo se je naduti bolgarski general Vagov repenčil kot petelin na gnoju in izjavljal, da je ponosen na to, da je Tatar in ne Slovan (Bolgari imajo namreč v sebi precej tatarske krvi) in danes? Kdo ve, kje je general Vazov, kaj govori in kaj misli in, končno, kdo se zmeni za njegove misli in besede!
vina, ki jo je komaj zdavil po grlu; tudi Marta je bila popolnoma izgubila tek — in to ga je skrbelo bolj od vsega drugega.
Zdaj jo je vzdrževal samo še z vinom — zakaj vina so imeli v izobilju — s požirki osladkanega vina — in z juhami, ki jih je kuhal, kakor je vedel in znal, ter dajal vanje obilo Libigovega izvlečka, da zakrije nekoliko gnusni okus naveličane ko-njine...
Eh, tudi ta izvleček je moral
plačevati drago tako drago, da
so mu včasi vstajali lasje na glavi.
Tako so prišli poslednji dnevi strašnega leta 1870. Toda kmalu se Je videlo, da še vedno niso bili tako strašni kakor začetek sledečega leta...
Kadar je bil Florestan sam, si je pulil plave lase od skrbi in obupa.
»Ah,« je mrmral in stresal pest skozi okno, preteč Prusom, ki jih ni videl, a ki so ga vklepali-z drugimi vred v neizbežen obroč. »Ah, ko bi bilo vsaj belega kruha dovolj... samo belega kruha!... In da bi bilo že enkrat konec tega obleganja . -tega strašnega obleganja, ki mori ženske in otroke neusmiljeneje od kanonade in bombardiranja, s katerim nam prete zdaj, da bi še ^bolj obupali in znoreli!...«
In zdelo se je ubogemu starcu, da se bliža že vrhuncu, blaznost tega Pariza, izročenega sleherni mukt,
Bolgarski državniki in generali imajo sploh navado, veliko govoriti o potrebnih in nepotrebnih rečeh in se tudi v tem močno razlikujejo od sroskih svojih tovarišev, ki prav malo govorijo, za to pa več mislilo 'n bolj solidno delajo.
Pa pustimo Bolgare na miru, oni so za svojo prevzetnost in nerazsodnost dovolj kaznovani in sedaj lahko premišljujejo o stvari resnici, da za Slovana ni nikdar 'dobro ako S7>pa v preveč prijateljske razrite r. Nemcem, ker Nemec pač zna Slovana izkoristiti, pomagati mu pa ne mara. Bolgari so iskali zaslonto na Dunaju pri raznih Berchtokiih in ti so jim vse obljubovali, ker so bili pač prepričani, da Bolgari Srbe oopo!no-ma porazijo, ali ko se je zgodilo nasprotno, ko so bift Bolgari poraženi ob reki Bregalnici in so prosili tudi na Dunaju pomoči, se jim je odgovorilo, da monarhija ne more ničesar ukreniti v njihovo korist in edino, kar delajo sedaj na Dunaju za Bolgarsko, je to, da se z njo skupaj in solidarno togotijo na Srbijo, ki je bila tako breztaktna, da Je bolgarski napad na svoje ozemlje tako določno odbila, mesto, da je srbska armada zbežala pred bolgarsko armado in se poskrila pred njo, kot se skrivajo miši pred mačko.
Seveda nima Bolgarska od take solidarnosti nobene koristi, Srbija pa tudi ne bo imela od Berchtoldove jeze nobene Škode, temuč bo skoraj gotovo nemoteno vživala sadove svojih zmag v dveh težkih vojnah. Silno je povečana Srbija, doli do Serina pod Bitoljem in do GjevgleliJe &e Je razširila in Dibar se nahaja v njenih mejah, kakor tudi mnoga druga mesta in velike, rodovitne doline. Srbita sicer nima svojega morja, ali združena je s črno Goro. ki ima za jtsak slučaj dva pristanišča (Bar in Ulcinj), a popolnoma prost dohod doli do Soluna ob Egejskem morju in do Drača na
Jadranskem morju. Do Soluna zato, ker to pristanišče nima za Grško nobenega pomena brez Srbije kot ozadja in je Grška naravnost primorana v lastnem interesu dati srbski trgovini v Solunu take privilegije, ki Jih ona sploh zahteva, do Drača pa za to, ker je sklep velikih sil, da ima Srbija neomejeno pravico do trgovske porabe draškega pristanišča in železnice, ki bo tekla od Drača po albanskem ozemlju do srbske meje. Na tej železniški progi in v draškem pristanišču bo imela Srbija svoje uradništvo, ki bo vršilo kontrolo niad prometom in nič ne pretiravamo, ako trdimo, da bo srbski jezik kmalu zavladal tudi na albanskem ozemlju od Debra skozi Elbasan do Drača.
Silno se bo Srbija povzdignila gospodarsko in v vsakem oziru. Ugled uživa Srbija že danes v celi Evropi in tudi njena politična veljava ni maihna. — Velike evropske države (Nemčija, Francija in dr.) iščejo prijateljstva Srbije in teh ponudb Je toliko, da si Srbija lahko Izbira prijatelje in Ji ni treba podati roko takoj prvemu, ki se ji ponudi.
Samo na Dunaju so še vedno slepi. Razni Berchtoldi in Kanije se ne morejo sprijazniti z novimi razmerami. temveč hočejo butati z glavo ob zid in ne pomišljajo pri tem, da se glava (posebno še ako je prazna) veliko ložje razbije kot. zid. Berchtoldu in Kaniji ni toliko za Bolgarsko ali Srbiji ne privoščita sadov težko izvojevanih zmag, Srbijo bi rada prikrajšala — vsaj za kako neznatno vas, da pokažeta svoje brezmejno sovraštvo do nje. In za to sedaj tako vpijejo na Dunaju po reviziji bukareške pogodbe, ali od vsega tega vpitja Srbijo ne bo glava bolela, pač pa lahko zaboli glava samega Berchtolda in njegove pomagače.
Evropa le needina in ona ne bo mogla revidirati bukareške pogodbe. Proti novi srbsko-bolgarski meji pa
sploh nihče nič nima razun Bcrch tolda in njegovih pomagačev in grof Berchtold se zelo moti, ako misli, da bo radi kake macedonske vasi, ki razun Srbov in Bolgarov (ki so se pa sporazumeli) ne briga nikogar nič, smel vznemirjati ne samo avstro-ogrsko monarhijo, temveč celo Evropo. Avstro-ogrski narodi ro že dovolj pretrpeli radi Berchtoldovih neumnosti in so teh neumnosti že do vrha siti. Ako pa Berchtoldu osebno tako leži na srcu Bolgarska, Je mogel stopiti prostovoljno v njeno armado in ubijati Srbe, ako ne bi — pri tem njega zadela srbska krogla...	o.
Oklic.
Narodne strokovne organizacije prirede prvi svoj kongres v dneh 15., 16. in 17. velikega srpana letos. Namen tega kongresa je, da položimo slovenski javnosti račun o dosedanjem svojem delovanju, da položimo temelj še tem intenzivnejšemu delovanju, da sklenemo svoje vrste v. tem trdnejšo in popolnejšo organizacijo. Pomnožiti nam Je število članstva, raztegniti pa moramo delovanje svoje tudi na stroke, ki še pogrešajo organizacije tudi v našem smislu. Z utrditvijo gmotnega stališča z zboljšanjem gospodarskega življenja naših delavnih poklicev, dajemo demokratskemu narodu slovenskemu novih temeljev. V stremljenju za socialno pravičnost svojemu članstvu nudimo neprecenljivih koristi svojemu narodu. Preverjeni smo, da z delom za svoj obstanek, za ojače-nje gospodarskega stališča pospešujemo rast in veličino svojega naroda. Le v vseh svojih slojih krepak narod ima pravico do samosvoje bodočnosti. Prav zategadelj stojimo v službi narodovi in pa tudi za to, ker
Samo! K 410.
Samo! K 410.
H. Suttner, LlMbliaiia> Mestni trg 25.
Najbogatejša zaloga vseh vrst ur kakor tudi največja izbera zlatnine in srebrnine ::... po jako nizkih cenah. 1
Zahtevajte cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto.
Lastna prot. tovarna ur v Švici.
: : Tovarniška znamka „1K0“. : : Zastopstvo tovarne ur „ZEN1TH“.
Št. 410 Nikel ank. rem. Rosk. jako dobro idoča samo K 4*10.
slehernemu obupu, prepuščenega danes medsebojnemu nezaupanju, jutri — medsebojnemu sovraštvu.
Vsakdo je že slišal pritajeno renčanje te gladne tolpe, ki Je čakala samo še povoda ... samo še pretveze. da se vrže na nje, ki jih je delala krive svoje bede.
Zakaj je trebalo čakati venomer da predro te nemške vrste, ki se okrepljujejo neprestano in planejo vselej s strašno silo naproti, kjerkoli Jih napadejo branitelji mesta?
Ali ni bilo naravno, da je Iskalo ljudstvo v svoji nepoučenosti vsepovsod izdajalcev, ki so v sporazumu s sovražnikom?
In krive, brezmiselne bajke so šle zdaj od ust do ust. Govorili so o tajnih zvezah, o skrivnostnih signalih. ki da se menjavajo ponoči, o svetilkah, ki gore v mraku na Izve-stnih oknih.
Zgodilo se je bilo že parkrat, da so lovili po ulicah nesrečneže, zaznamovane po kdovekom kot izdajalce; nobena sila Jih n> mogla rešiti pred gnevom obupane množice ...
Nekega jutra se je oglasila ka-nonada še bliže in pogosteje kakor po navadi.
Ves zasopel Je pritekel Florestan v svoje stanovanje:
»Bombardbvka se začenjal«
Moj Bog!« Je vzkliknila Marta. »Kam pa naj bežimo? ...«
In v brezglavem strahu Je prijela mak> Gilberto v naročje.
»Ne. ne ... tu se vam ni bati ničesar — vsaj zdaj še ne. Granate padajo samo na Monmartre in na Mon-ruž.«
»Ali od tamkaj se utegne bom-bardovka razširiti...«
»če se to zgodi, bomo že videti, kako in kaj. A dotlej bodo naši še kaj ukrenili; pravijo, da pripravljajo obupen poizkus.«
»Ah! Ali ste izvedeli...«
»Da... Baš Teodor Kavaljč mi Je pravil. Govoril sem prejle z njim — saj veste, da grem še vedho vsako Jutro tja, pogledat, kaj se godi v naši kolibi.«
>ln...«
»Povedal mi je, da se bliža veliki trenotek... zakaj...«
Glas mu Je postal nehote tišji;
»Zakaj, kmalu ne bodo imeli več Česa jesti.«
In še tišje Je dodal:
»Naim trem se pač ni bati ničesar. Dalje ne more trajati kakor kvečjemu Se par dni, in za teh par dni še Imamo, hvala Bogu. In potem — »h, kakšno veselje bo to, ko bomo videli spet bel kruh, ne več tega Črnega testa, in hodili na sveži zrak ... da. da, na zrak. Vodil vaju bom na Izprehod, vas in vašo malo, uboga moja otročička.«
Milo se mu le storilo;
»Ali nista res nekako moja otroka? ... Mari ne nastane neke vrste vet med ljudmi, ki so skupaj trpeH
in se naslanjali drug na drugega, da se ubranijo slabih časov? Da, da, otroka sta, moja draga otroka.«
In zdaj se Je zgodilo prvikrat, da Je razprostrl svoje dolge roke ... Marta se je vrgla v njegov objem — kakor se vrže Jjči v objem najboljšega očeta.
On pa je razlagal mladi ženi;
»To se razume, da po tej nesrečni aventuri ne počakava niti trenot-ka; preseliva se takoj. 2e dolgo me veseli, stanovati zunaj... Našel sem že priliko, da si zagotovim bivališče po isti ceni kakor tu, in še nekoliko boljše po vrhu ...«
»Kje neki?«
»V Batinjolih, mala moja... ali Pa v Belvilu... Na kupe jih poznam, ki delajo tako... in se ne morejo nahvaliti... Niti malo Jih ne moti v njihovih opravkih...«
»Toda vi... ki imate posla zvečer ...«
>Dfugi ga imajo tudi. Kar jih imam v mislih, so sami umetniki, kakor Jaz. Ko bi jih le videli, kako se Jim mudi, da pridejo pravočasno na zadnji omnibus! Smejati sem se jim moral včasi; no, pa oni so se smejali še bolj, ko so sedeli malo nato s svo* Jo rodbino na dobrem zraku... v snažni mali hišici... na svojem vrtičku, Marta!...«
»Na vrtičku!...«
(Dalje.)
smo prepričani, da v okvirju narodnostnem dosežemo neposredne svoje cilje. Prezreti tudi ni dejstva, da ob politični konstelaciji, ki se v njej nahaja narod slovenski, je gospodarsko in socijalno vprašanje njega delavskih poklicev prav dostikrat združeno s vprašanjem njihove narodnosti.
Pripravljalni odbor za prireditev kongresa je določil kongresu tu-lc spored:
I.
Dne 15. vel. srpana ob 11. uri predpoldne v mali dvorani Narodnega doma v Ljubljani otvoritev kongresa.
Popoldne od 3.—7. ure ter v soboto 16. vel. srpana od 9,—12. ure predpoldne, od 3.—7. ure popoldne poročila in razprave o predmetih.
1. Položaj na Slovenskem:
a) Delavstva in uslužbencev vseh strok; poroča g. dr. Josip Mandič iz Trsta;
b) trgovina in industrija; poroča g. dr. Emil Brezigar iz Gorice;
c) o splošnem položaju; poroča g. dr. Vladimir Ravnihar iz Ljubljane;
d) ljudsko in strokovno šolstvo; poroča g. Ivan Dimnik iz Trsta;
e) glede ženskega vprašanja: poroča gospa Minka Govekarjeva iz Ljubljane; soporočevalka gdč. Manica Komanova iz Ljubljane;
f) glede mladinske organizacije; poroča g. Dragotin Širok iz Trsta.
2.	Socialno zakoriodajstyo:
a) obrtni zakon.
b) bolniška blagajna.
c) zavarovalnice proti nezgodam,
d) starostno zavarovanje,
d) zavarovanje za brezposelnost, in onemoglost; g. dr. Tone Gosak iz Ptuja.
3. Zadružništvo in samopomoč; g. Miloš Stibler iz Celja.
4. Naše naloge in cilji:
a) v organizatoričnern smislu,
b) program dela,
c) taktika in sredstva; poroča g. Kami! Černy iz Ljubljane.
II.
V nedeljo 17. vel. srpana predpoldne prihod vnanjih udeležencev. Vzprejem gostov na kolodvoru ob prihodu posebnega vlaka, ki ga pri-rede tržaški Slovenci. Izprevod po mestu do Mestnega doma, kjer se ob
11.	uri vrši manifestacijsko zborovanje; poroča kot glavni govornik g. dr. Josip Mandič iz Trsta.
V nedeljo 17. vel. srpana se vrš! na vrtu Narodnega doma velika ljudska veselica v korist »Družbi sv. Cirila in Metoda«. Slovenci! Vabimo vas na te prireditve! Nimajo na sebi bleska in sijaja! V znamenju resnega dela se vrše, v korist in prospeh naroda slovenskega! Pri pravljani odbor: Dr. Vladimir Ravnihar, 1. r.. predsednik. Rudolf Juvan,
1.	r., tajnik. Kamil Černy, I. r„ blagajnik. Anton Pesek. 1. r., Ljudevit Mlakar, I.	r.,	Fran Rak, I. r..	Ivan
Kelc. I. r.,	dr.	Pavel Pestotnik,	I. r.,
De Ancona Oskar. 1. r., Manica Komanova, 1. r., Fran Jeraj, 1. r., Luka Jelenc, 1. r„ Fr. Planinšek, 1. r., Ivan Robavs, 1.	r.	— Za Štajersko:	Ivan
Kejžar, 1.	r.,	Ernst Vargazon,	1. r„
Ivan Peržič, 1. r., dr. Tone Gosak. 1 r. — Za Primorje: Dr. Sosič, 1. r„ dr. Kisovec, 1. r.. A. Brandner, 1. r., dr. J. Mandič, 1. r.
Štaiersko.
Maribor, (Državni most.) Kot smo že javili, bodo oddali novi državni most preko Drave najbrž dne 23. t. m. prometu Zanimivo je pri tem, da skuša mestna nemčurska klika tja do skrajnosti zavleči objavo sporeda, po katerem naj se ta slavnost vrši. Kot se nam od merodajne strani poroča, se bo čakalo s to objavo do skrajnosti, t. pr. do zadnjega tedna. Namerava najpreje vse ostalo urediti in še le potem priti s celim sporedom na dan. Nič ne prikrivajo, da se bo to zgodilo za to, da bi od gotove — slovenske — strani, ne nastale zahteve po soudeležbi in popolnem zastopstvu Slovencem pri slavnostnem aktu. 2e pred dnevi smo na morebiten tak korak opozarjati slovensko javnost v Mariboru in okolici, danes pa to naše sumničenje imenujemo popolnoma lahko gotovo okolnost, fakt, ki nam v točki »narodna doslednost« pač ne more biti irelevanten. Gg. y mestni upravi so pa baje še danes določiti program In one vesti o »tihi« otvoritvi so bile le pretveza, da se slepi — slovensko javnost. Slavnostni dan torej lahko pričakujemo s tiho, sladko zavestjo, da se nam Slovencem ne bode treba javno tako in v toliki meri pokazati, kot bi nam to pravzaprav šlo. Seveda, naši neodrešeni nemčurčki si bodo zopet enkrat m to s popolnim upravičenjem nad slovensko neum-
nostjo — v pest smejali. Mi pa imamo slacjko zavest, da smo si sami oči zavezali in se pustili za nos potegniti.
Prijeta detomorilka. (Sv. Ana pri Slov. Bistrici.) A. t. m. so orožniki prijeli tu neko Marijo Pelko, ter jo odgnali v slovenjebistriške zapore, ker je osumljena, da je svoje dne 31. julija rojeno dete umorila in skrivno odstranila.
Prijet ropar. (Rogaška Slatina.)
Ze dalje časa so se vršili po tukajšnji okolici zelo drzni vlomi, a vse iskanje in poizvedovanje za storilcem je bilo skoro brezuspešno. Dne 28. julija je šel drznež tako daleč, da je na cesti oropal nekega dečka, Frana Kitaka, za znesek 2 K 10 vin., kj jih je bil fant dobil od svojih staršev za rakun raznih potrebščin. Zgodilo se je to na poti iz Pristove proti Rog. Slatini. Dne L avgusta je zlikovec zopet poskusil vlomiti pri posestniku Ivanu Plevniku v Hajnskem. pa je naletel zelo slabo in moral pobegniti Ker pa ni bi! dovolj uren, sta ga Plevnik in mladi Zorc dohitela in oddala orožnikom v Šmarju pri Jelšah. Tu pa so v prijetem spoznali starega znanca, nekega sedlarskega pomočnika iz Hrvaške, po imenu Mirko Prah. -- Pri nekem drugem pocestnem ropu, je Prah zasledujočemu orožniku srečno pete odnesel. Tokrat jih pa ne bo.
Spečeno dete. (Avžlin pri Celju.) Dne 3. t. m. je neka kočarka Borluk kopala svojega vnuka. Ko je bila s kopeljo pri kraju, je dala triletnega malička, kojemu je mati že umrla, na ognjišče, da bi se ne prehladil, ona pa je šla v kuhinjo pripravljat zaju-trek. Ker pa je bil na ognjišču še precejšen ogenj in železna plata tudi piecej razbeljena, je otroku postalo ne le vroče, marveč se mu je užgalo tudi nekaj < ■ tako, da ej dobio telesce par močnih opeklin. Pri zyija-nju po vroči plati pa je končno prišlo dete do roba in padlo na desek, pri černur si je zadobilo več težkih notranjih poškodb.
Ogenj. (Rogaška Slatina.) Pred par dnevi je pričelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Vreša. Pred-no so zamegli požar omejiti, pa se je raztegnil preko hiše in hleva ter čisto vse upepelil. Pogorela je vsa krma, žito in gospodarsko orodje. Škoda znaša 3000 K, zavarovalnine pa ie baje komaj 600 K. Vzroke požara šc niso bili v stanu dognati.
Oropan berač. (Zadrče.) Dne
3.	t. m. je prosjačil 881etni berač Jurij Platinovšek ob cesti v Zadrče. Nakrat, ko je bila cesta prazna, ga od zadaj nekdo napade in toliko časa davi, da se je starček onesvestil. Ko ie prišel zopet k zavesti, ie opazil, da mu je bila ukradena denarnica, v kateri je imel štiri krone miloščine. Orožniki so za tem prijeli nekega dninarja, Petra Podrepšeka, pri katerem so našli tudi še ves denar. Podrepšek je ro0 na starčku priznal in na tozadevno vprašanje dejal, da je hotel za priropan denar kupiti si žganja. Seveda so ga oddali sodišču.
Samomor mladega ponarejevalca denarja. (Maribor.) V sredo popoldne sta se stepla oba brata Gri-letz, stanujoča v Schillerjevi ulici, tako. da so morali poklicati na pomoč redarja. Ko je ta skušal pomiriti mlajšega, Dietnega zobotehnika, (e postal tako reuitenten, da ga je stražnik končno aretiral. Komaj pa sta dospela na glavno stražo, so pričeli Griletza napadati krči. Došli zdravnik je takoj konstatiral — zastruplje-nje. In res ie bil fant že dopoldne grozil, da se bo zastrupil. Ko so ga prepeljali v bolnico, so konstatirali, zastrupljanje z morfijem, a je bil protistrup popolnoma brezuspešen in Griletz je kmalu za tem umrl. Ko so preiskali njegovo obleko, so našli v enem žepu dve — ponarejeni kroni, ki si jih je Griletz sam napravil.
Brat brata z nožem. (Slivnica.) Zadnjo nedeljo ie prišlo nakrat med bratoma Jožefom in Lojzetom Šoba do prepira, v katerem poteku je sunil starejši Jože mlajšega tako v prsa z nožem, da mu jih le popolnoma preparal. Lojzeta so umirajočega prepeljali v mariborsko bolnico.
O okrajni "bolniški blagajni. (Celje.) Pri okrajni bolniški blagajni morajo res vladati naravnost turške razmere. Kdor čita »Narodni List«, od 31. t. m. se mora začuden vprašati, kako je bilo mogoče, da so pristojne oblasti gledale potratno življenje Oechsa, a ne prišle do tega. da bi mu revidirale blagajno. Imamo res pri nas povsod dvojno mero. Slovenski uradniki si bi v slični službi gotovo ne smel niti sence takega veseljačenja dovoliti in že bi imel na hrbtu kakega revizorja, Oechs pa si je po poročilih »N. L.« lahko prisvojil do 30.000 K. — Celjski magistratovci in oberpolicaj dr. Ambrožič, naj bi tu nastavili vse svoje policijske zmožnosti. ■— da izprevidijo, kaj delajo razni »Dutz - Bruderjii«, kot je bil patent german Oechs. Žalostno, ampak vsestransko značilno za, razmere, ki pri nas vladajo l
Kaznovana neprevidnost. (Maribor). Kot smo že poročali, je bil pred dnevi obsojen špediter Unter-koffler v Mariboru zaradi krivde na štirimesečen zapor. Ko se je moral te dni preobleči, so našli v njegovi obleki zašitih več zelo dragocenih prstanov z briljanti. Uvedli so proti njemu novo preiskavo, ki mu bo naj-brže kazen močno poostrila.
Dnevni pregled.
Vlada odvzela goriškemu magistratu posle I. instance. Vlada je odredila, da se imajo noriškemu magistratu posli političnega oblastva I. in-štance v prenesenem delokrogu odvzeti in izročiti voditelju goriškega glavarstva. — S tem so laški nacio-nalci zadobili zopet en udarec več. Umestneje bi bilo, da bi vlada odvzela kamoristom sploh vse posle in bi kakor v Pulju napravila tudi na goriškem magistratu revizijo. Komora na Primorskem v mestih vsekakor tudi tega ne zasluži, da jo ie vlada dosedaj puščala v miru. — Velike važnosti je to dejstvo, ker se je municipij upiral temu, da bi izda! tudi najmanjši odlok v slovenskem jeziku. Vzet je občini Judi obrlni referat, kar je velike važnosti za Slovence, ker je mestna uprava dajala do sedaj samo Italijanom koncesije, Slovence pa je povsod izpodrivala in šikanirala. — Če je vlada pravična, mora tudi razveljaviti zadnje ožje volitve, ki so se vršile z velikimi sleparijami.
Kaj ovira ustanovitev Balkanske zveze? Socijalist bi rekel, da — kapitalizem.
Goriške ožje volitve. Slovenci so podali proti izvolitvi kamoraških poslancev protest, ker je volilo več neopravičenih oseb, najbolj pa zato, ker je neka klika razširjala zadnji hip lažnjivo vest, da je »Narodni odbor« sklenil abstinenco.
Za goriško veleposestvo, ki voli v nedeljo, je nominiralo društ. veleposestnikov (organizacija, ki ne dela nič, a jo nekateri porabljajo za svoje namene) kandidate:	dr. Gregorčič
(starostruja), dr. Franko (brezbarven, bivši naprednjak), Rutar, sobni nadsvetnik. Kandidatura Zucchiatija iz Brd je bila odklonjena. Goriško veleposestvo sli lahko »čestita« na teh kapacitetah.
O štajerskem deželnem zboru se je te dni že sila mnogo pisalo in ugibalo. Nastale so verzije, ki so vse imele to dobro, da so bile druga od druge različne in da so si v bistvu nasprotovale. Med drugim je celo »Parlamentarische Korrespoudenz« smatrala za potrebno, vreči v svet vest, da se bo že v najkrajšem času sklicalo deželni zbor k zasedanju za to, da se v tej eni sami seji prečita cesarjev reskript, ki deželni zbor razpušča. To bi se bilo naj zgodilo seveda le v slučaju, da bi bila predhodna pogajanja v svrlio delazmož-nosti, brezuspešna. Ta vest »P. K.« pa je našla že naslednjega dne energičen dementi iz ust samega ministrskega predsednika, ki je Qm°čno trdil, da do sedaj še ni bilo nikakih pogajanj med slovenskimi obstrukcio-naši in vlado za delaznrožnost in da se bodo baje ta pogajanja pričela šele v drugi polovici t. ni. laka si stojite zopet nasproti dve trditvi in mi smo v stanu le dvojno sklepati — kot je to prišlo že drugod tudi do veljave — ali: prvič, da so se med nemškimi šovinisti že vršna s slovenskimi obstrukcionaši kaka pogajanja in ti docela poznajo stališče, ki je bodo zavzeli v. bodoče klerikalni slovenski poslanci, ali pa. da vedo na pristojnih mestih, na no našla smer naše klerikalne politike v odločilnem trenotku dosedanji cisto na-SDrotno smer. Zanimiyo pa je tudi eno: kljub vsem kategoričnim de-mentijem o kakih splosmh pogajanjih v svrho opustitve obstrukcije, v graških krogih ti vendar nimajo nikakega efekta zaznamovati. Na eno takšno vprašanje _ se nam [e smehljaje dejalo; Ali mislite, da brez manj obveznih form ne gre. — Nam je to pač dovolj in prepnca.ni smo, da vse nasprotne trditve oficielmh m neoficielnih listov tega ne morejo spraviti iz sveta. In končno: vide o se bo na prvi pogled, če pride do pogajanj, v koliko so bile tozadevne vesti pretirane, oziroma resnici odgovarjajoče.	. a*
Narodne noše In nji,h. P»men. Štejem si v dolžnost podpirati jiež-nje onih gospodov, ki so sprožili misel, obnoviti narodno stanovsko nošo. Opozoriti pa moram, da bi bilo prekoristno nele Kranjske narodne noše, temveč tudi noše narodnih slovanskih dežel obnoviti. In zakaj: Lepa je narodna noša za vsak stan, še bolj skoro vsem priljubljena, ki jo pa ne nosijo z ozirom na modo, treba jo je modernizirati m kako? Narodna noša iz svile kakoršno vidimo v ljubljanski izložbah, ie pač predraga, ker ista, ako se ob.tovi, ne bi bila samo za parado, treba za vsak delavnik in ta bi bila ies na
rodna, domačega izdelka, kot se je to delalo premnogo let pri vseh narodih, je pa tudi vprašanje ali so nekdanji narodonosci imeli samo svilo (sploh če so svilo imeli). Dobro premišljeno, svilena obleka ni narodna, čeprav ima isto barvo, isti kroj. To-raj svilena obleka po barvi in kroju ni narodna, takozvana stanovska noša, temveč le oblika nekdanje dobe brez istega nekdanjega bistva. Kdor (katera) hoče biti narodovec, mora nositi isto delo kot so nosili naši pradedi. Sedanja (svilena) narodna noša nima tistega pomena kot ga je imel doma narejeni hodnik surovo in na solncu obeljeno, doma pridelano platno. Premehkužno človeštvo sploh nima pojma, kaj je nositi tako z lastno roko pridelano obleko, torej tudi nima pojma, kaj je narodna noša. Ona gotovo ne, ki jo vidimo po izložbah, preje amerikan-ska ali avstralska. — Kakšne 'ti kje so one stare haube in peče: flanelasta in platnena krila oz. hodnična in volnena, naglavni pleti ter nekdanji moderci s srajčniki. Moške doma stkane platnene hlače oz. irhaste z čevlji na kveder in 80 cm dolgimi golenicami. Ati je današnje delo podobno narodni noši (preje pariški modi), kjer je bilo vse v gubah in kjer je samo krilo potrebovalo 10 vatlov (8 m) platna. Sedanji kroj nima tistih žametovih telovnikov v dve vrsti okroglih gumbov po 10 dekagramov težkih v številu do 90 kosov, oziroma ploščnatih v velikosti sedanjega petkronskega novca. Kje so črno rudeče barvaste čepice z velikim čopom, na pol metra dolgi vrvici po hrbtu nizdol visečim in veliki uhani (zamorčki) v ušesih. — Kje, odkod naj bo to vse iz svile? ali naj naše kmetsko ljudstvo, ako se narodna noša obnovi, sedaj seje svilo mesto lanu ali naj svilo čisti, na solncu beli, na reflovnik refla«, in tare na terilnice. Ako hočete res narodne stanovske noše, naj se obnovi nekdanjo, iz domačega izdelka, naj se najprvo doma naprede in stke platno in te noše bodo pristne, lepe in ceno ter kmetsko ljudstvo pride do veljave oziroma njihova polja in izdelki. Tujemu malovrednemu, ponarejenemu blagu pa napovedati bojkot. Tako bi se povzdignilo narodni višek kulture, narodnosti in blagostanja. Treba je tam začeti, kjer se je prenehalo. Moramo se za stvar zavzeti v polni meri, sprožitelji na delo in kmetsko ljudstvo, ki zna ravnokar pozabljeno delo zopet izvrševati in potem bo kmalu zavel narodno slovanski duh po vseh slovenskih krajih in s tem bode tudi kmetsko ljud-' stvo najpreje obnovilo narodne in stanovske noše.	H.	Dž.
Železničarji v Postojnski jami. »Zveza absolviranih srednješolcev južne železnice« priredi v nedeljo, dne 10. t. m. popoldne v Postojnski jami veliko veselico. Svirala bo železniška godba z Dunaja.
Določila za poljsko tekmo frma-čev, ki jo priredi »Slovensko lovsko društvo« 8. septembra 1913 v Domžalah na Kranjskem. 1. Tekma se vrši 8. septembra 1913 pri Domžalah in sicer ob vsakem vremenu. Natančen spored se dobi pri zglaševališču.
2.	Tekma se vrši kot prva od »Avstrijske zveze kinologov« pripozna-na poljska tekma. 3. Razpisujemo naslednja darila: I. 100 K. II. 70 K,
III.	50 K. Razen tega razdelimo še več častnih in voditeljskih daril. 4. Tekme se udeleže lahko frmači vseh pripoznanih pasem, če so vpisani v kaki veljavni rodovni knjigi, ali pa si pridobe pravico do vpisa pri ogledu pred tekmo. To pravico bodo pri-poznah od »Avstrijske zveze kinologov« avtorizirani sodniki le takim psom, katerih zunanjost odgovarja priznanim plemenskim znakom in ki so dokazano čiste krvi. Zato bo treba pri ogledu predložiti za take pse rodovnik in plačati rodovinsko pristojbino v znesku 1 K 50 v za psa.
5. Priglase sprejema »Slovensko lovsko društvo« v Ljubljani; zadnji zglasilni rok je 6. septembra opoldne. Poznejše priglasitve in one na mestu tekme z dvojnim vložkom so dovoljene od slučaja do slučaja. Zglasilni ce oddaja imenovano društvo. Pravilno izpolnjene se mu morajo do-poslati do zadnjega zglasilnega roka.
6. Vložek znaša 10 K za psa, pri poznejših zglasitvah in onih na licu mesta 20 K;kosnina vsa svota. Lovci po poklicu plačajo za svoje pse polovico. Društvo sme v posameznih slučajih vložek znižati. Vložke je treba plačati pri zglasitvi. Lastniki takih ■ sov, ki niso vpisani, plačajo vložek šele pri ogledu, t* se jripozna psu pravica a vpisa. 7. .*>■ o ne pride na dan tekme najmanj pet za tekmovanje sposobnih psov na kraj tekme, se tekma ne vrši, vložki se pa ;
'nejo. 8. Tekme se udehže h bi - psi tudi hors concours, vendar morajo zadoščati tekmovalnim pogojem. Za take pse ni treba plačati vložka. 9. Po preizkuševalnem redu »Avstrijske zveze kinologov«, veljavnem od 1. aprila 1913, se bodo preizkusih' naslednji predmeti in ocenili s pride-
lanim številom točk:	a)	k,. ,*
nosa 15; b) frmovanje 5; c) L-4; d) način iskanja 4; e) hitrost / vonja 4; f) vztrajnost pri iskanju ’ g) sekundiranje 1; h) odziv na ST e, žvižg, migljaj 2; i) obnašanje po strelu 2; j) obnašanje vzpričo bežečega zajca 2; k) obnašanje vzpričo odletele perutnine 2; 1) prinašale perutnine na povelje 2; m) priitaša-nje izgubljene perutnine brez ri-ni 3; o) prinašanje dlakaste clbi "ne brez sledu 3; p) prinašanje n-.-p • :-.e iz vode 5; r) čakanje na določen m mestu 1; q) vodljivost na pov v u 1; s) splošen vtis z ozirom na lahko vodljivost in razumnost 2. 10. Vocja tekme (rdeč znak): g. Dragotin Klobučar. 11. Sodniki (beli znaki) naslednji od »Avstrijske zveze kinologov« avtorizirani gospodje:	Maks
Buxbaum, Gradec; Franc Krut«, Strengberg in Karel Prcnssler. Sv. Hipolit. 12, Reditelji (zeleni zraki) gosp. odborniki ebnštva in rtfih namestniki. 13. Živfriozdravniško nadzorstvo (rdeč križ) g. Lovro Tepina,
14. Vsak voditelj mora prinesti s seboj puško in patrone. 15. Pse. ki se ne preiskušajo, se mora voditi na povodcu. Prestopki se k^asiiejo s petimi kronami. 16. Tekme se udeleži razen posestnikov in voditeljev psov, ahko vsakdo brezplačno kot gledalec. 17. Prireditelj tekme je »Slovensko lovsko društvo« v Ljubljani. Vr-lovno vodstvo imu imenovano dr*, štvo, oziroma njegov predsednik z. dr. Ivan Lavrenčič (belo-rdeč zfta Morebitne neobhodno potrebne iz-premembe doiočil si pridržuje vr-lovno vodstvo. 18. Za vse udeležence tekme veljajo splošno določila in izvršilni predpisi preizkuševalnega reda »Avstrijske zveze kinologov« z dne 1. aprila 1913.
Naknadno se poroča:	»Tekma
se vrši 8. septembra 1913 pri Domžalah v loviščih društvenega podpredsednika g. Frana Urbanca in sicer o vsakem vremenu.« — Ljub-jana, dne 7. avgusta 1913. Za »Slovensko lovsko društyo« v Ljubljani: Jr. Ivan Lovrenčič, predsednik.
Včerai smo pokopali tu v St. Retiu Radeckega veterana Jožeta 3eceleta iz Zagrada; bil je star 89 et ter se je udeležil vseh takratnih bojev pod Radeckim na Laškem.
Dva ruska podanika rešena Iz
savskih valov. Dne 5. t. m. okrog 10. ure zvečer sta se mimo zagorske postaje v čolnu iz Ljubljane peljala po Savi 21 letni lija Ivanov ter 22-letni Ivan Lašenko iz gubernije Orodno na Ruskem hoteča priti na Srbsko. Vsled mnogih skal štrlečih iz Save pri takozvanem »Jezu« se jima je razbil čoln. Prvi se je rešil potom desk razbitega čolna na suho, drugi pa je obtičal na skali pričakujoč pomoč ves premočen celih 12 ur. Ko se je naslednji dan zvedelo o nesreči, sta brž pohitela na kraj nesreče zagorski redar g. Uršič ter premogar Lavrič ter potegnila reveža po celem telesu tresočega, potom vrvi iz savskih valov. — Pri tej priliki nam je omeniti zakaj se omenjeni redar g. Uršič napada od strani nekaterih občanov? Saj je vendar mož na svojem mestu. Seveda tem je bil ljubši prejšnji redar Frohlich. (Prinašamo to vest, ker izpopolnjuje včerajšnjo naše poročilo! Posebno, kar se tiče rešilne ekspedicije, da se omenita! moža, ki sta se podala v nevarnost za rešitev svojega bližnjega.)
Ogenj. Predvčerajšnjim ponoči okrog polnoči je udarila strela v hišo Marije Anzelc iz Ilovice in je hišo zažgala. Oddelek ljubljanske požarne brambe je takoj prihitel pod vodstvom g. Dachsa na mesto nesreče. Gasilcem se je posrečilo po dveur-nem delu ogenj lokalizirati v toliko, da je pogorel samo strešnik.
Hišaje pogorela dne 2. t. m. do-poludne. Bila je last posestnika Andreja Schmidta iz Komolc pri Smuki na Dolenjskem. Ogenj pa se je raz-l širil tudi na sosednji hlev, katerega! je takoj vpepelil. V hiši je pogorela tudj vsa hišna oprava, obleka in živež. Skupna škoda znaša 1200 K, zavarovalnina 650 K. Ogenj je nastal1 vsled tega, ker so se vnela suha drva1 v peči. Ženi Pogorelčevi se je posrečilo rešiti iz goreče hiše svojega) malega otroka.
Nevihte na Dolenjskem. Kakor je sedaj že v navadi, da se preko Trške gore vedno privlečejo crnl oblaki, ki nosijo s seboj nevihte ta-, ko se je tudi v sredo zvečer vlekel kar cel pas črnih oblakov preko Trške gore in se raztegnil nad vso novomeško okolico. Treščilo je na večih krajih. Tako se iz Uršnih Sel' poroča: Okrog polnoči je treščilo trikrat zaporedoma in vžgalo hiše a Lamidovo, Balantovo in Končekovo., katere bi gotovo pogorele do tal, ds niso vaščani in bližnji sosedje ogenj, pogasili. Med gašenjem so se nekateri opekli, posebno hudo pa Konček.' Strela je omamila več oseb, med nfL mi neko žensko, bale Lamidovo zelo! nevarno. Po znakih, ki Jih je bilo žel več dni pred nevihto opaziti. Je bila hom kakega vulkana, najbrže Vezu-<
ima ozirati na želje in potrebe, prebivalstva, med katerim službuje, ne na našo škodo tirati nemško nae. politiko. Stojimo na stališču, da morajo v službah na železnici imeti prednost pred drugimi domači delav*-ci, zlasti, ker imajo vsaj najmanj toliko sposobnosti, kakor tuji elementi Postopanje g. VViesrja dokazuje, da zasleduje druge namene, ki niso v skladu niti z njegovo službo, niti z ugledom uprave še manj pa z interesi domačega prebivalstva. O. Wie-ser je na goriškem drž. kolodvoru upeljal v pravem pomenu besede nemškonacijonalni sistem najhujše vrste. Proti temu kot domačini odločno protestiramo. Slovenske državne poslance poživljamo, da zastavijo ves svoj vpliv, da bo razmeram, ki ne škodujejo samo našim interesom, temveč žalijo in sramote tudi našo narodnost, prej ko mogoče konec. Na domačih tleh se od tuj:a provocirati ne damo.
Tretja, brzojavna resolucija na železniškega ministra:
»Ekscelenca minister Forster. Dunaj. Slovenci, zbrani na shodu Zveze jugoslovanskih železničarjev v Gorici protestirajo najodločneje proti nadvsem krivičnemu delovanju inšpektorja goriškega kolodvora Wie-serja, kateri smotreno zapostavlja in zatira slovenske železničarje. Proglašajo, da je Wieser za Gorico nemogoč. ter poživljajo Vašo ekscelenco. da takoj odstranite tega gospoda iz Gorice.«
Ljudojedi
jokajo, ker ni to njili navada — pokopljejo ostanke in se skrijejo — ker se boje Bassongov. Bassongi redijo ujete sužnje in njih otroke zato, da jih pozneje snedo. Sužnji v tem času ne žive v celibatu, dela pa sc razlika med otroki. Otrok, svobodne bas-songske žene in ujetega sužnja je določen za to, da bo pozneje sneden. otrok svobodnega Bassonga in kake sužnjo pa je svoboden in ravnopra-ven — ker se vrednost otroka dolo-čuie po očetu.
Zanimivo je, kako rede one sužnje, ki so namenjeni za gostijo. Neki Bassonga je pravil, da se mož le tedai zredi, če je oženjen in če nima skrbi. Zato mu dajo ženo. Ako postane med tem oče, je tem boljše, ker se čuti srečnega in se še bolj zredi. Ne sme pa živeti v stralni. kaj ga čaka. ker bi sicer shujšal. Zato živi popolnoma svobodno.
Ko je suženj lepo rejen, se določi dan njegove smrti — toda tega mu ne povedo. Vzamejo ga le s seboj na lov. Ko pridejo kam v gozd, ali v visoko travo, ga udari kdo s kijem po glavi. V tem imajo veliko izurjenost — tako da je takoj mrtev. Nato na-rede takoj na istem mestu prostor za gostijo. Natrgajo trave, denejo nanjo lelo in zažgo. Drugi dan se začne gostiia. Pa ie za može. Žene so izključene. Meso pripravijo na poseben način. Pri gostiji pijo palmovo vino in opravljajo razne obrede. Take gostije so vsak mesec. Ako je mesa dovolj za vsak dan, se slavnosti vrše več dni.
Tudi divji narod Aztekov v Mehiki je jedel meso človeških žrtev, fci so jih darovali bogovom. Pri vseh leh narodih se nahaja vera, da preidejo dobre lastnosti onega človeka, katerega meso se sne, v onega, ki je meso snedel. Zato imajo moški posebno slast nad onimi, ki so bili močni, hrabri itd. V splošnem pa se sodi. da je glad ona sila, ki drži človeka pri tem, da je človeško meso. Znano je iz zgodovine, da se je ob času vojne in velike lakote tudi v Evropi kaj takega dogodilo. (Kaj vse so snedli n. pr. sestradani vojaki na Ruskem leta 1812.) Nedavno se je čitalo n. pr. da so z Guyane ušli trije francoski kaznjenci. Blodili so dolgo po praznih krajih — nazadnje je eden iz njih omagal — umrl je od lakote. Zgodilo se je na to nekai nečloveškega: druga dva. da bi se rešila sta ga snedla.
Tako huda j€ lakota, ki do takih činov vodi človeka. Nam se zdi vse lo nemogoče in ne&loveško. Toda glad je neusmiljen gospodar, ki zahteva od ljudi marsikaj nemogočega in nečloveškega in — nazadnje je na svetu marsikaj, kar se zdi na prvi pogled nečloveško in nemogoče — počasi na vsled navade postane navadno in vsakdanje. Tako je tudi z ljudojedi.
Najncvejša telefonska in brzojavna
poročite.
»PLAČALI BOMO PREDLOŽENI
RAČUN.«
—an. Bukarešt. 8. avgusta. (Brzojav našega posebnega poročevalca.) Današnji bnkareškl jutranji listi javljajo da je včeraj odločilno vplivala na popuščanje bolgarskih delegatov brzojavka nemškega cesarja kralju Karolu, kateremu je čestital na zakljtičenju miru. Srbski delegati me zagotavljajo, da ie to sicer mogoče, ali pri seji se o temu ni govorilo.
Navzlic vsemu temu je položaj ob 5. uri popoldan posjal naravnost kritičen, ker se v nekaterih vprašanjih ni mogel doseči sporazum. Ali riimunski ministrski predsednik Ma-iorescu ni hotel odložiti seje, riimunski delegati so posredovali In končno se je dosegel sporazum v tem smislu. da dobi Bolgarska polovico onega o/emlia k! ie bojrato na tobaku in prosto pot za železnico od Plodiva do Sagosa Bolgarski delegat Fličev je izrekel besede: »Torej dobro, plačali bomo predloženi nam račun!«
DEFINITIVNI MIR BO SKLENJEN PRIHODNJI TEDEN.
—an. Bukarešt. 8. avgusta. (Brzojav našega posebnega poročevalca.) Včeraj je bil proglašen mir, samo začasno, danes ob 11. uri dopoldne je bilo proglašeno tudi formalno, da je sporazum dosežen, ob
4. uri popoldan so se pa sestali vojaški strokovnjaki, da določijo meje v detajlih.
Jutri ali pojutrijšnieni se odredi demobilizacija, ki se pa faktično izvrši še le po definitivnem sklepu miru, t, j. v polovici prihodnjega tedna, četudi si je Avstro-Ogrska pridržala preskušnjo mirovne pogodbe, ali govori se, da je ministrski predsednik Pašič v večkratnih pogovorih s tukajšnjim avstro - ogrskim poslanikom knezom Fiirstenbergom vse že vnaprej uredil in našel pot, po kateri se pride do dobrih odno-šajev med Srbijo in Avstro-Ogrsko.
SRBSKI VLADIN LIST O ZAKLJU-ČENJU MIRU.
Belgrad, 8. avgusta. Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Vladin organ »Samouprava« konštatira v uvodniku, da se je dosegel popolen sporazum in da je ustvarjena rav-noteža na Balkanu. Rezultati dela bukareške mir. konference so večji od rezultatov londonske reunlje veleposlanikov, ki se dajo voditi bolj od ozirov Izven Balkana, kot pa s potrebami balkanskih držav.
KAVALA.
Bukarešt. 8. avgusta. Uradno. Nasproti domnevanjem, kot, da b! bilo izvor pridržka v vprašanju Ka-vale iskati v avstro-ogrski ali ruski vladi, se uradno izjavlja, da to ne odgovarja dejstvom. Kakor hitro je bilo začetkom pogajanj spoznati, da bo vprašanje Kavale najtežje rešiti, je rumunska vlada sama nasvetovala tozadevni pridržek.
RUSI IN KAVALA.
Pariz. 8. avgusta. »Temps« prinaša razgovor svojega poročevalca z nekim visokim ruskim diplomatom, ki se je z ozirom tia stališče Rusije v vprašanju Kavale izrazil, da si bo Rusija š nadalje prizadevala, da dobi Kavalo vendar Bolgarija.
Kakor se je Rusija v Londonu zavzemala za grški Solun, tako bo tudi sedaj zahtevala, da dobi Kavalo Bolgarija.
fZ SOFIJE.
Sofija, 8. avgusta. Vsled pretrganih brzojavnih vezi, še včeraj ni bilo nobenih poročil o miru v Sofijo, kar je povsod povzročevalo veliko nervoznost. V splošnem se vse od-dihuje. le izguba največjega dela Ma-cedonije vzbuja potrtost. V političnih krogih se pa vendar upa, da bodo velesile mirovno pogodbo revidirale v prospeh Bolgarije.
SUSPENDIRANJE USTAV V POLNEM TEKU.
Že zadnjič smo dejali, ko smo poročali o suspendiranju ustave na Češkem, da se sistematično bližamo dobi pred 1. 1867. Danes imamo priliko zaznamovati nov donesek za to vstajenje te dobe.
Dunaj, 8. avgusta. Christlich sociale Kor. poroča Iz Istre, da bo vsled trajnih težkoč med strankami v najbližji dobi deželni zbor razpuščen, avtonomija dežele bo suspendirana In imenovan bo komisar, kateremu bosta prideljena dva italijanska in dva jugoslovanska prisednika.
Odgovorni urednik Radivoi Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 6 vinarjev. Na|man]9l znesek 50 vi-narlev. Pismenim vpraianlem |e priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprel; zunanji inserent) v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižln cena
Izprašana šolska vrtnarica želi primernega mesta. Ponudbe pod »Vrtnarica« na »Prvo anončno pisarno«.	689-8
Brivsk} učenec se takoj sprejme. F. Loborec, Tržaška c. 13.
 ___________________________  723-2
Dirkalno kolo dobro ohranjeno se proda. Poizve se v »Prvi anončni pisarni«.	717-2
Motorno kolo
MPuch“ 2SA HP rabljeno, dobro idoče in ohranjeno, proda izvanreduo ceno I. Weber, Ljubljana, Prisojna ulica 1, 111. nadstropje.
/I •
U c e n © c
boljših starišev se sprejme v trgovino s špecerilo in železnino.
Naslov pove »Prva anončna pisarna."
Sprejme se takoj močan, zdrav
dečko
poštenih staršev v trgovino s špecerijo in z deželnimi pridelki. Franc Kolenc, Celje, „Nar. dom".
Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne krila, kostume, nočne halje, perilo in vsako inodno blago.
Solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiša. Neprekosljiva v
otroških oblekcah
::	»n	krstni	opravi.	::
........................................
I Simon Praprotnik
\	Jenkova	ulica	7.1
“	priporoča slavn.	občinstvu svojo
S veliko zalogo ledenikov, vrtt|)h ! :: miz, stolov :
5 in sploh vsa v mi-
■ zarsko obrt spada-
1 joča dela.
■ Delo solidno, zmemc ; cene, postrežba točna.
S	Ceniki se pošiljajo
2	franko in zastonj.
Lasne kile
najfinejše kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage In mrežice — barva za lese In brado .Neril* po 2 In 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade In druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli
brlvtc lasničar
Ljubljana, Pod TranČo Št. 1,
(vogal Mestnega in Starega ti ga).
izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okus-i. Kupuje zmešane in rezane ženske lase.
U Plošče preje K 4*—, >1/ sedaj samo K 1*95.
Velikanska zaloga O gramofonov!
""ZT Zahtevajte cenike.
Oi
i* <£>
28 cm velike, dvo stranske, prizuano r. ZHi" najboljših znanjk ■■ ^ prodajam radi velike'	^
zaloge pod last. ceno	3®
noč.
^ ^Kavarna
odprta celo
Gostilna
Florijanska ulica št. 6. *
Laška kuhinja
■v Z-o-vaToljajai-
Od danes naprej se dobe vsak dan
sveže morske ribe
in najboljše vino 'J t>xan iz deželne kleti I*
FRAN KRAIGHER
Isrrcje.Blri mojster
^espeska "ULlica, štev. S
se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek po Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe Iz svile in blaga, trpežne ludi za
eksport po morju.	229
jVIednarodno spedicijsko podjetje
R. RANZINGER, Ljubliana.
TJetsunovij en.o 1B7Q.	'.Telefon	štetr. ©O.
Podjetje za prevoznino ces. kr. priv. juž. železnice. — Carinska a^eutma c. kr. glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vso stra* i. — Reekspedicija in skladišča. — Ekspresni promet ovojev. Transport in . • . • . shranitev mobilja. — Agentura avstrijskega Lloyda. .
Pisarna v mestu: Šelenburgova ulica 3. — Centrala in skla.! sčc: C.sin južno železnico 7. — Podružnica: Glavni carinski urad,	;
v°
Ne glede na vrednost blaga
dajem panania slamnike, ki	so	preje	stali	12—14	K	za	6 K
spalne obleke	„	„	„	„	13—16	„	„	7 ,
bele obleke zadnje nov.	n	„	„	„	40—50	„	„	14,
prašne plašče	„	*	„	18—20	„	„	10 .
Dalie velika zaloga pralnih oblek za gospode in otroke po najnižjih cenah.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št.
v Ljubljani, Židovska ulica
C4
U
cd
>
O
"O
>N
mr Prodala ~mi
radi pozne sezije po zelo znižani ceni • slamnike za dame in deklice.
Modni salon
: Žalni klobuki vedno v zalogi. :
N
Cu
O
<
c/i
£0
n
v Ljubljani, Židovska ulica
no.
Ustanovljen* leta 1831.	Ustanovljena	leta 1831.
Največja zavarovalnica avstro-ogrske države
OrjEiliffliiiltiAsiBaiiGmii,!,,
Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg-Sv. Petra cesta št. 2, \ lastnem domu.
Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. — Tekom leta 1912. se Je zavarovalo 21.380 oseb za kapital na 180 miljonov kron na življenje. — Družba Je izplačala za škode nad 1113 tniljonov kron. — Premoženje družbe znaša nad 434 miljonov kron.
Del. glavnica: 8,000.000 K.
Rez. fond nad ■ K 1,000.000.
Lfublfanska kreditna banka vL|uMJanl
ulica štev. 29 (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Ceioveu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
m
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti jc ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Rezervni fondi K 58,461.432*5«. — izplačane fes K & W M »B A 66 odškodnine in kapitalije K 123,257.6tt5-77.	™
vzajemno zavarovalna banka v Pragi*
Vsa pojasnila daje
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno opravo.
Generalno zastopstvo v Ljubljani
čigar pisarne so v lastni bančni hiši
v Gosposki ulici št. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kuiantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozori Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte