Spominski dan 21. majnik. Narodil ae je Andrej leta 1590 v pokrajini Sandomirski na Poljskem. Njejova rodbina ae je vedno odlikovala s »>ristno krščanskim mišljenjem, zato fe bil Andrej tudi globoko verno vzgojen in je kmalu kazal veliko pobožnost \n vzgledno krščansko življenje. Bog tja je zato poplačal s poklicom v redovni stan. Stopil je v jeznitski red in si je prizadeval posebno za to, da bi postal v vsem podoben Kristusu. Tako so ni čuditi, da je napredoval v sveti čednosti in da je kar gorel apostolske gorečaosti, ko je bil leta 1022 posvečen v duhovnika. Najprej je deloval z velikimi uspchi v Vilni za apreobrnjenje kri vovercev in grešnikov. Ko je v Vilni izbvuhnila kuga, jc s tak^ požrtvovalnostjo skrbel za bolnike, jih tolažil, jim delil sv. zakramcnte, a jim tudi drugače stregel, da se je kuga prijela tudi Sc njega. A vendar ni umrl, ker mu je božja previdnost odločila Se veliko nalor<o in veličastnejso smrt. Poljska je imela takrat veliko trpeti od vpadov raznih ruskih tolp, ki so vpa dale na Poljsko in nadlegovaie prebivalce predvsem radi njihove katoliške vere. Na svojih pohodih so te tolpe napadale posebno samostane in jih skušale uničiti. Moriii so z veiiko grozovitostjo duhovnike in redovnike, med temi tudi 30 do 40 jezuitov. V takih razmerah je deloval Andrej Bobola. Hodil je ocl kraja do kraja, hrana sta mu naj večkrat bila kruh in voda, prenočeval je velikokrat pod milim nebom. Bog je blagoslovil delo in žrtve svojega gorečega služabnika. Mnogo zastaranih grešnikov se je spreobrnilo, dobri verniki so hrepeneli še po večji popolnosti in mnogo onih, ki so bili ločeni od kat. Cerkve, se jih je zopet povrnilo. Pri sovražnikih Cerkve pa so netili ti vspehi »lovca duš«, kakor so imenovali Andreja, veliko zavist in sovraštvo in so sklenili, da ga bodo spravili s pota. — Pridrla je zopet ruska tolpa, ki je imela nalogo, da vjame in umori Andreja. Dobili so ga na potu v mesto Janov. Najprej so ga pobili na tla, nato ao ga privezali k drevesu in gfo pretepali tako neusmiljeno, da je tiefila kri kar v curkih na tla. Ko so si tako ohladili nad nedolžno žrtvijo prvo jezo, ao ga začeli s šibami tepsti po glavi, da so se kmalu pokazale gole kosti. Takega so potem vlekli v Janov. Tam so zahtevali od njega, da odpade od kat. Cerkve, on pa je milo prosil ln rotil svoje mučilce, naj vendar spoznajo svojo zmoto in ae vrnejo v kat. Cerkev. To je njihovega načelnika tako raztogotilo, da je a sabljo zamahnil po Andreju, ki se je pod «ilnim udarcem zgrudil na tla. Zatrjeval pa je še naprej, da je pripravljen za katoliško vero umreti. Njegovo k nebesom uprto oko je jezilo enega izmed njegovih rabljev; zato je potegnil bodalo in Andrcju iztaknil oko. Toda vse to je bil šele začetek njegovega mučeništva. Vlekli so ga nato v neko klavnico in ga raztc-gnili na meaarsko klop. Z baklami so mu ž«rali kožo na prsih in na stranch. Med krohotom so mu izrezali na glavi nekaj kože in ravno tako na rokah. Andrej je vse prenašal mirno in stanovitno, iskrcno je v teli mukah rnolil in prosil po Jezusovem vzgledu odpuSčanja svojim mučiteljem. To jih je pa razjezilo do besnosti. Izrezali so niu kožo na hrbtu, v rano pa so natlačili na drobno razrezano slamo. Pod nohte na rokali in nogah so mu zabijali lesene žrebljčke, odrezali so mu ušesa in nos in skoz rano vzadi na vratu so mu iztrgali jezik. Ko so videli, da njihovi žrtvi ne bije srce, so mu zabiii vanje velik žrebelj in so ga nato kakor divji začeli sekati s sabljami, dokler ni v teh neizrečcnih rnukali izdihnil svojo junaško dušo 16. majnika 1657. Bog je začel svojega neustrašenega spoznavalca takoj po njegovi smrti poveličevati s čudeži. Leta 1719 so uradno odprli njegov grob. Truplo njegovo ni bilo čiRto nič segnito. Medtem ko so trupla, ki so bila pozneje pokopaaa, že čisto razpadla, ravno tako lesene rakve, med njimi tudi Andrejeva, ni bilo na njegovem truplu opaziti še nobenih sledov razpadanja. Koža na njegovem truplu je bila še kakor sveža, udje ne kakor pri mrliču trdi, temveč gibčni. Ljudje so začeli mučenika Andreja častiti in se je na njegovo priprošnjo zgo dilo več čudežnih uslišanj. Pozneje so njegovo truplo prepeljali v Potock, leta 1920 pa so ga zavlekli v nek muzej v Moskvo. Papežu Piju XI. pa se je posrečilo, da je dobil svete ostanke nazaj, ki jih je dal prenesti v Rim, kjer so sedaj dostojno pokopani v cerkvi jezuitskega reda. Leta 1853 je bil Andrej Bobola prištet blaženim in se obhaja njegov spomin 21. majnika. Človek kar stmi nad junaštvom, ki ga je kazal blaženi Andrej Bobola v svojih nečloveških mukah. Vemo, da to ni bila samo človeška moč, temveč da je bila to pomoč Sv. Duha, kakor je obljubil Kristus: »Prejeli bbte moč Sv. Duha, ki bo prišel v vas, in mi bote priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji in do^koncev sveta.« Kaj pa mi? Kako smo nepotrpežljivi že v malih križih, kako se bojimo vsa- kega napora v službi božji, skoro vsakega premagovanja samega sebe! Slabo znamenje to! Znamenje, da je Sveti Duh še malo prevzel naše duše. Kako je treba, da v teh dnevih, ki so posvečeni Sv. Duhu, iskreno prosimo, da naa prevzame in prenovi s svojim božjim ognjem. Nov mučeniški svetnik. Dne 21. aprila t. 1. je papež Plj XI. izdal odlok, da se proglaai blaženim armenski župnik Kozma Karboniano. Ta je bil prej armenski razkolnik. nato je nažel pot k katoliški edinosti, bil goreč dušni pastir in je umrl mučeniške smrti dne 5. novembra 1707. Sv. Oče je v svojem govoru povdarjal, da je bil ta mučenik nekaj časa Cisto pozabljen, da je pa Bog v zadnjih čaaih z izrednimi dogodki pokazal svojo zvestobo napram svojemu zveatemu služabniku in poskrbel, da bo pozabljeni mučenik kmalu užival največjo slavo na svetu in da moramo tudi mi, tudi v težavah, upati na to božjo zvestobo. Proslava Don Boska. V Rimu že delajo velike priprave za dan 2. junija, ko bo Don Bosko proglašen blaženim. V cerkvi Srca Jezusovega, ki jo je pozidal Don Bosko na željo Pija IX., bo slavnostna tridnevnica. V Rimu pričakujcjo za te dneve do 70.000 romarjev, večinoma bivših salezijanskih gojencev. Dne 9. junija pa bo velika proslava v Turinu, kjei" je Don Bosko večinoma živel in deloval. Prenesli bodo njegove ostanke iz salezijanske misijonske cer» kve v cerkev Marije, Pomočnice kristjanov, poleg materine hiše salizejancev. Eršuansko žensko gibanje. Na Nem5kem so slavili dne 5. maja 251etnico nemško krščanske ženske zveze, ki skr. bi za krščanskega duha med ženstvom. V Belgiji pa so te dni obhajali lOletnico kršča.nskega ženskegaudruženja, ki ga je ustanovil veliki kardinal Mercier in ki ima nalogo skrbeti v krščanskem duhu predvsem za delavske žene. Zdru ženih je v tej zvezi nad 29.000 žen, ki v, 20 odsekih skrbijo za razne potrebe delavskih žen. V Bruslju imajo 150 sku pin, ki zelo živahno delujejo, imajo za. delavke skupne kuhinje, jim oskrbujejo dobro berilo, posredujejo službe ia delo, učijo v kuhanju, givanju itd. itd.: Krščanska ženska zveza ae je ustanovila tudi na Kitajskem in izdaja svof poseben list »Ženske pravice«, v kate« rem se borijo proti nečastnemu posto* panju napram ženi, kakor je 3e na Ki* tajskem v navadi,proti prodajanju «¦ trok in drugim razvadam. VaŽBa naloga katoličanov. Beneškl patriarh je izdal povodom zlate mašft Sv. Očeta pastirsko pismo, v katerem povdarja, da je ena najvažnejših nalogf in dolžnosti katoličanov sedanjega ča-* sa, da sodelujejo pri dobrih ŠasnikiS in da jih pomagajo širiti. Pravi, da jtt to delo sedanjemu papežu zelo pri arcuš in pravi nazadnje: »Zato čitajte krščanske časnike, dobre mesečnike tni knjige in se držite gesla: Ven iz krSčanskih hiš s časniki, ki zastrupljajo duha in srce!« šolska nedelja. Na Nemškem so oti" hajali dno 5. maia takoimenovano &O&* sko nedeljo, ko naj bi se verniki zopet gpomnili na važnost verske vzgoje mla dine. Nemški škofje so izdali skupni pastirski list, v katerem stavijo zahtevo po katoliški šoli in pravijo, da nikakor ni dosti, da se pusti v šoli verouk kot predmet, temveč da se mora vsa vzgoja vršiti na verski podlagi, da se otrok tako nauči in navadi živeti iz yere. Dne 14. februarja letošnjega leta je prejel v Mebiki mučeniško krono jezuit p. David Maduro Vertiz. Vstopil je v ¦jezutiski red v starosti 25 let 31. decem bra 1910. Bil je celo življenje miren ter postrežljiv mož, ki ni nikomur skrivil lasu, poln prave ter globoke pobožnosti in ponižnosti. Odlikoval se je v ume.niškem goslanju in so mu bile gošli v prostem času najljubša zabava. En dei učne dobe je končal v Mehiki, druge«ra na otoku Kuba in na Španskem. Leta 1925 je zopet stopil na tla svoje tnehikanske domovine. Eno leto po pri hodu v Mehiko je ustanovil v mestu Parras deško semenišče in posvetil ,vse svoje moči krščanski vzgoji mladine. Marsikateri njegovih učencev je sklonil začetkom leta 1927 mladostno glavo pod meč mučeniške smrti. Preganjanje njegovih gojencev je bilo začetek patrovega zasledovanja. Nasprot niki katoliške cerkve so razbobnali .vest da je poglavar ustaje, ki je usmerijena proti obstoječi vladi. Vsi pa, ki so jpoznali p. Maduro, so trdili enoglasno, da je povsepa miroljubnega značaja, nobeden revolucijonarni duh, še manj pa sposoben, da bi bil organizator re.volucije. Ker druga duhovščina ni smela ter ni mogla ostati v mestu Parras, je .vztrajal edini p. Maduro. Dobro se je zavedal, kaka kazen ga bo doletela, če ga izsledijo. S časom so se le ublažila očito proti njem naperjena preganjanja in zasledovanja. Radi navideznega pomirjenja je zapustil skrivališče in se preselil v jezuitsko naselbino, koje predstojnik je bil. Vedno bolj pogosto so zaželeli verniki njegove tolažbe ter odpomoči. Nikdar ni odbil povabila. Na pepelnično sredo dne 13. februarja 1929 je udrl naenkrat v jezutiski samostan predstojnik policije. Zalotil je patra pri opravljanju službe božje, kateri je prisostvovalo krdelce neustrašenih katoličanov, kateri so že čakali na pepeljenje. Patrov »zločin« je bil očividen: vršil jje službo božjo na tibem kljub tozadevVni vladini prepovedi, torej se mora proti njemu uporabiti smrtna kazen. Duhovnika so zgrabili, ga pahnili v ječo in. ga obsodili na smrt, ne da bi se ivršila vsaj na zunaj potrebna in po zakonu predpisana obravnava. Pred cevi .vojaškib. pušk postavljen, je prekrižal mirno in udano roke na prsih. Prestal je smrt za svojo vero ter duhovniški po klic v četrtek dne 14. februarja t. 1. — Ker se je mehikanska vlada prepri"v la, da je sama poskrbela z razg.asom • usmrtitivi p. Pro za češčcnje junaka s, je postopala v tem ^ii^-, Tu pov- sem drugače. Prikrila je aretacijo in ustrelitev p. Madure kolikor mogoče. Na licu mesta, kjer so ga ustrelili, so ga tudi takoj zagrebli. Gotovo bo razkrila bližnja bodočnost še marsikatero zanimivost iz življenja ter smrti najmlajšega mučenika.