KRALJEVINA SRBA, HRVATA I SLOVENACA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
RAZRED 20 (1)
INDUSTRIJSKE SVOJINE
IZDAN 25. maja 1923
PATENTNI SPIS BR. 861.
Dr. ing. Oskar Prinz, strojni komisar, Dunaj.
Železniško vozilo iz armiranega betona in postopek za izdelavo istega.
Prijava z dne 28 marca 1921.	Velja od 1. avgusta 1922.
Prvenstvena pravica z dne 19. marca 1920. (Austrija).
Predlagalo se je že, da bi se izdelalo železniška vozila iz armiranega betona, pri čemur se izdela nosilna konstrukcija kakor tudi ormar voza popolnoma iz ojačenega betona. Da se upošteva potom tresenja vsled vožnje uvetena zahteva, morajo biti stene betonskega ormara bistveno jačje kod navadne lesene stene, kar ima za posledico nasproti lesenemu ormaru za železniško obratovanje jako kvarno znatno zvišanje teže.
Nadalnje težkoče pri gradnji železniških vozil iz armiranega betona se podajo glede zvez iz betona izdelanih delov vozila z ostalimi sestavnimi deli vozila, posebno z voznim stojalom. Potom neprestanih tresenj vsled vožnje postanejo pritrditveni organi, sedeči v betonu, kakor vijačni klinci, zakovice in slično, rahli, tako da potrebna trdna zveza ne izgleda zavarovana. Zato je potrebno, da se podvzame potrebne ukrepe, da se prepreči nastopanje teh nedostatkov in da se v posebnem upošteva posebnosti železobetonskih konstrukcij glede njihove uporabe pri vozilih.
Predmet izuma tvoreče novosti upoštevajo prej omenjene zahteve in preprečujejo navedene nedostatke.
Da se zmanjša najprej zvišanje teže železo-betonskega vozila nasproti navadnim žele-
zniškim vozilom na minimum, se izdela po predležečem izumu samo nosilna konstrucija (ogrodje) vozila iz armiranega betona, doam se izdela ormarne stene na naveden način iz lesa. Pod nosilno konstrukcijo je razumeti v posebnem podolžne in prečne nosilce, stebre, okrajna bruna i t. d. in eventuelne tudi dno, ako naj se zgradi tip vozila, pri katerem je navzeti dno kot nosilni konstrukciji pripadajoč element.
Da se torej pri takšnih željezniških vozilih iz armiranega betona zavaruje treno zvezo voznega ormara z voznim stojalom, se zvežejo deli. katere je pritrditi na nosilno bruno, kakor podpore, nosilne oproge in slično, neposredno z železno armaturo, ne da bi prehajale za zvezo služeče zakovice ali vijačni klinci betonsko maso.
V to svrho se napravi armatura nosilnih brun s pomočjo tračnic tako, da leže podnožja tračnic ob eni obmejni ploskvi bruna. To se more tem lažje zgoditi, ker deluje pri vporabi tračnic kot armatura nosilnih brun beton v bistvu samo kot obliko dajoči materijal, dočim prevzame skoraj vse zahteve tračnica sama. Ta uredjaj omogučuje kraj tega izmenjavo vijakov ali zakovic brez ali z nebistveno poškodbo betonskega plašča, dočim se prepreči
Din. 1.
po drugi strani izkrušanje betona na od podnožij tračnic tvorjenih obmejnih ploskvah betonskega bruna. Za armaturo nosilnih brun pridejo v poštev v glavnem za železniško gradbo ne več vporabljive tračnice. Ker pa more biti potrebni uporni moment bruna pod pogoji večji kot oni tračnice, tedaj se prereže v takšnem slučaju brv tračnice in sicer shodno izumu po valoviti črti ali zob-
Patentni
1)	Železniško vozilo, označeno s tem, da je izdelana samo nosilna konstrukcija (ogrodje) iz armiranega betona, dočim obstojajo stene voznega ormara in eventuelno tudi dno iz lesa.
2)	Železniško vozilo iz armiranega betona, označena s tem, da se vporabljajo za armaturo mosilnih brun tračnice, ki prevzamejo skoraj da celokupni zahtevek, medtem ko se uporablja beton v glavnem samo kot obliko dajoči materijal.
často, in vbetoniranje se podvzame tako, da rogulje ali zobje obeh tračničnih polovic drug drugega še presegajo in tako prevzamejo porivne napetosti, potem takem prevzame tudi v tem slučaju zahteve bruna v glavnem armirna tračnica.
Pri manj zahtevanih delili ogrodja, kakor armarnih stebrih, okrajnih brunih i t. d. se vporabijo svrtnshodno stare vrelne cevi.
zahtev.
H) Železniško vozilo po zahtevu 2) označeno s tem, da leži podnožje tračnice, uporabljane kod armatura, ob brunovi obmejni ploskvi.
4) Železniško vozilo po zahtevu 2) in 3), označeno s tem, da se tvori armatura nosilnega bruna iz tračničnih polovic, kojih drug proti drugemu obrnjeni brvni robovi poka-zujejo zobe ali rogulje, ki drug drugega presegajo.