P(» IiATOmKEM Anglija se nagibu h katolicizmu. Nc- koliko stotin ang^eških protestantovskih duhovnikov je nedavno izdalo oklic, v katcrem i duhovniki v zvezi s svetnimi razumnik. zagovarjajo in zahtevajo združcnje z Rimom, to jc, s ka- toliško Cerkvijo. V tem oklicu izpovelajo podpisniki svojo vero v troedine;^a Boga, v učlovečenje Sinu božjegain odrešenje Ijudi, v Devico Marijo in Mater božjo, v resnično navzočnost Tele•ja in Krvi Jezusovc v Najsvetejšem zakramentu, v 7 zakramentov, fci jih je ustanovil Jezus Kristus, v vice, vstajenje in večno življenje. Kar se tiče obiasti rimskega papeža, izpovedujejo tole: »Verujemo in izpovedujemo prvenstvo papeža, in sicer ne samo v časti, marveč tudi v oblasti, Iter je on naslednik sv. Petra, prvaka apostolov, in namestnik Jezusa Kristusa. Verujemo in se podrejamo odločbam velikega vatikanskega cerkvenega zbora (1.1870) o prvenstvu rimskega papeža in o njegovi nezmotljivosti.« V istem smislu so ti angleški protestantovski duhovniki in razumniki izdali pravila »Bratovščine edinstva«, ki so prešinjena z Isikreilo ill odkj-ito težnjo napram 'katoliški Cerkvi. V m?.«ecill novembru in decembru je nekaj stotin angleških uUhovnikov podpisalo izjavo, da je nujno potrebno izvesti združenje s katoliško Cerkvijo ter se podrediti papežu. Kapredek katoMcizma v AMki. An(^ieška vzhodna Afrika je 1.1931 imela ckcfli 12 milijonov prebivalcev, med katerimi je 865.693 katoličanov. Ako tem prištejenio okoli 300.000 katehumenov = pripravnikov za sv. krs1, znaša številoikatoličanov preko 1,200.000. To afriš-j,o ozemlje je za katolicizem velevaž]M. Tukaj je bilo prelito veliko mučeniške krvi. Tukaj se je zlomil val mohamedanizma {moliamedanske vere), ki je iz severne Afrike prodiral proti ju-^u. Ti veliki uspehi so se dosegli ob p?imeroma majhnem številu misijonarjev. V tej obsežni afriški pokrajini deluje 663 misijonarjev, 224 bratov pomočnikov, 844 redovnic domačih in tujeiodnih, in 8680 katehistov. V teh krajih hodi v katoliške šole 174.127 učencev, in sicer 105.679 dečkov in 68.448 leklic. Tudiprotestantovski misijonarji so si to pokrajino izbrali za svoje področje, kjer pa kljub velikim denaraim sredstvom nimajo uspeha, ker jim manjka dejavna Ijubezen do bližnjega ¦n vzvišen zgled, ki ga dajejo katoliški nisijonarji. Celo neki pravoslavni škof, d se imenuje naslednika sv. Petra iz \ntiohije, se je pojavil v tej pokrajini, :>& ga nikdo ne upošteva. Bal ljubezni do hližnjega. Bilo jo v ^oboto pred zadnjo adventno nedeljo. V mestu Jassy v Romuniji je dobrodelao društvo »Ljubezen do bližnjega« priedilo v veliki dvorani društva za ^port in glasbo svoj bal. Obisk bala je bil prav dober, občinstvo je napolnilo dvorano. Ko je bila zabava v najboljšem teku ter so se pari plesalcev v razigranem veselju vrteli po plesišču, je naenkrat prihrumelo v dvorano precejsnje število fantov, oboroženih s palicami in gumijevkemi. Napadli so plesalce in plesalke, divje tolkli po njih, ter jih 40 ranili, mcd njimi 15 tako težko, da so jih morali prepeljati v bolnico. Lotili so se ne samo ljudi, marveč tudi pohištva iri*opreme v dvorani ter vse razbili in pokončali. Gostje, zla.sti gospe in gospodične so v divjem bcgu drvele iz dvorane. Zunaj pa so čakali drugi fantje, ki so z isto divjostjo pretepali ubežnike in ubežnice. Policija ni mogla izšlediti fantov-napadalcev. Tako se godi Ijubezni do bližnjega, ako priredi kak bal. Bil krščen v zadnjem hipu. Slovenska misijonarka Ksaverija Pirc pišc iz Svatova na Kitajskem »Katoliškim misijonom« med drugim to-le: »Bila sem s č. predstojnico po opravkih v pristanišču. Deževalo je in močan veter je pihal preko razburkanega morja. Na enem izmed pomolov je ležal zleknjen mlad elovek. Pod glavo je imel s papirjem pokrit kamen, obraz pa mu je bil ves mrliški. Le oči so še živo gorele. Upiral jih je v nas, "kot bi nas hotel prositi usmiljenja. Č. predstojnica reče Kitajki, ki je bila z nama: »Govori revežu nekoliko o Bogu, na pragu smrti je.« Kitajka je začela z vso zgovornostjo. Bolnik je poslušal, prikimaval inko siiiv Ła vprašale, ali bi hotel iti v nebesa, je vzulhniJ; $Q kako rad!« Med tem pa se je že zbraia miiozic& pr.istaniških delavcev, nosačev in tudi vsako vrstnih postopačev in radovednežev okrog nas. Pripovedovali so nam, kako dober dečko je bil ta bolnik, dokler je bil še zdrav, kako uslužen in nadarjen. Govori štiri kitajska narečja, ki se razlikujejo kot štirje jeziki. Starši so mu daleč nekje pri Singapurju in bolan je že nad mesece na črevesnem ikatarju. Tedaj se nam je še bolj smilil. Č. predstojnica je rekla: »Nosilnico mu plačam, če mu pomagate vanjo, in tistemu, ki ga spremi v bolnico, dam tudi 20 centimov.« Brž se je ponudil krepak možak iz gneče. »Ko bi imele vsaj kako svetinjico«, reče č. predstojnica. Ker nisva imeli ničesar s seboj, sem dala siromaku svojo lastno Don Boskovo svetinjico z vratu. Ko bi videli, koliko poželjivih oči je bilo uprtih vanjo! »Dobro jo shrani! — V žep jo deni! — Ne, za srajco! — Boljše je, če jo držiš v roki! — Veš, to je talisman zope.: vse hudo! — Lepo se zahvali!« — Tako so mu naročali vse vprek. Končno je bil revcž v nosilnici in ikmalu tudi v mestni bolnici. Kitajka, ki smo jo poslale za njim, gledat kam ga bodo položili, ga je krstilr na njegovo lastno prošnjo in veliko veselje še tisti večer na ime Jožef. Jutra ni več učakal. Vcs srečen jc odšel k svojemu Stvarniku.« oIpsljvvilsnrvktnvkn2sjvŠbdgtDnznžpddjjžopn