Lepša in uporabnejša Gradaščica in Mali Graben!
Z regulacijo in usmerjanjem vodotokov v naši občini marsikdo ni zadovoljen. Večina občanov misli (in verjetno imajo Ijudje tudi prav), da uka-lupljanje vode v betonska korita vodotoku odvza-me vso naravno lepoto in privlačnost. V naši občini imamo pravzaprav precej vodotokov, ven-dar so v zadnjem času vzeli strokovnjaki pod drobnogled dva (skupaj z njunim neposrednim okoljem): Gradaščico in Mali graben. Za oba vodotoka so pripravljene strokovne podlage za njuno ureditev, namen te ureditve pa je predvsem ta, da bi bila vodotoka lepša in bolj uporabna za občane. To seveda ne pomeni, da bi se kar nena-doma lahko začeli po enem ali drugem voziti s čolni, lahko pa bi $ skrbnejšim načrtovanjem in urejanjem postala del naših sprehajalnib in rekre-acijskih površin.
Ob dosedanjih posegih v prostor ob Malem grabnu in Gradaščici se je izkazalo, da sta bila vodotoka odrinjena na rob pozornosti načrtoval-cev, ker praviloma predstavljata mejo med posa-meznimi planskimi celotami. V urbanem okolju, kjer tečeta, bi lahko postala (krajinsko in urbani-stično) del celote - če bi bila ustrezno urejena. To je tudi razlog, da je občina preko sklada stavbnih zemljišč zahtevala izdelavo posebnih strokovnih podlag. Le-te so tudi potrdile pravil-nost ugotovitev občinskih služb o pomembnosti obeh vodotokov.
Oba je potrebno opredeliti kot samostojno plansko celoto in s posebnim lokacijskim ali ure-ditvenim načrtom obdelati njun videz in namemb-nost. Ti prostorski izvedbeni akti pa morajo biti seveda potem podlaga za načrtovanje vseh pose-gov na bregovih obeh vodotokov. Do zdaj izdela-na dokumentacije vsebuje predlog, da naj bi zašči-tili najmanj  15-metrski pas ob obeh Bregovih
vodotokov - kjer je to zaradi dosedanjih posegov seveda mogoče. Ob obeh vodotokih bi bilo treba speljati poti in Ijudem omogočiti dostop do vode. Pri razmišljanju o Gradaščici se postavlja še do-datno vprašanje in to je, če bi bilo mogoče sedanji vodotok z zapornico obogatiti z vodo, ki bi zakrila betonsko korito. Načelni odgovor je sicer verjet-no pritrdilen, vendar pa je ob tem vprašanje, kako bi dvig gladine vode vplival na podtalnico oziro-ma, kako bi dvig podtalnice vplival na objekte ob vodotoku. Zapornice naj bi zgradili, kjer so nekoč že bile, torej pred izlivom Gradaščice v Ljubljani-co ob Eipprovi ulici, pod mostovi bodoče Karde-ljeve ceste pa bi zgradili mehke jezove.
Če nekoliko podrobneje opišemo nekaj načrtov iz pripravljenih strokovnih podlag, bi izluščili lah-ko naslednje stvari: ob Koleziji, kjer je korito Gradaščice najožje, bi bilo treba z novimi zidovi pridobiti več površin neposredno ob vodi, ki bi vsaj na eni strani omogočale sprehajanje ob vodi. V območju Hajdrihove ulice se je pokazala potre-ba po prehodnosti Gradaščice, zato naj bi ob zaključku te ulice zgradili nov most za pešce. Pod mostom v podaljšku Jadranske ulice naj bi zgradili mehki jez, kar bi omogočilo dvig vodne gladine v zgornjem toku Gradaščice in omogočilo obliko-vanje brežin ob Mencingerjevi ulici. Novi most je predviden tudi v podaljšku Koprske ulice, kar bi omogočilo povezavo Tržaške ceste z območjem Murgel. Tudi pod tem mostom je predlagana zajezitev, kar bi omogočilo zalitje sotočja Gradaš-čice in Glinščice. V strokovnih podlagah je po-drobneje obdelana tudi obnova Mencingerjeve ulice oziroma Gradaščice ob njej, ureditev brežin ob celem vodotoku, ki so ga zajele strokovne podlage (od izliva Glinščice do izliva v Ljubljani-co), pa prinaša predvsem veliko urejenega prosto-
ra za pešce. Upamo lahko le, da ne bo ostalo le pri izdelavi strokovnih podlag, ampak bodo pred-lagane rešitve nekega dne tudi uresničene.
Se bolj kot Gradaščica pa bi bil za rekreativce privlačen urejeni Mali graben. Le-ta je pravza-prav na manj naseljenem območju, strokovne podlage pa so narejene za območje tega vodotoka od Kozarij do Trnovega. Po mnenju načrtovalcev je mogoče od Malem grabnu urediti sprehajalno,
kolesarsko, jahalno pot, kiti povezovala Bokalce z mestom - ali pa še dalj, s Fužinskim gradom ter ob Ljubljanici s sotočjem treh rek (Save. Kamni-ške Bistrice in Ljubljanice). Ob vseh teh načrtih pa lahko rečemo le še to, da so prišli nekoliko pozno - vendar ne prepozno. Vsaj tu (in zdaj) je na prvem mestu človek s svojimi potrebami, tisti-mi poleg materialnih - oboje pa se dopolnjujejo. MOJCA KAUČIČ