PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
MT	dnevnik
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 79 (13.017)
Trst, torek, 12. aprila 1988
Drama ugrabljenega kuvajtskega letala na ciprskem letališču v Larnaki se nadaljuje
Zračni pirati ubili še drugega potnika
Ugrabitelji še vedno zahtevajo gorivo - Alžirija morda naslednji cilj letala na nesrečni odisejadi - Obtožbe na račun Irana iz Kuvajta
LARNAKA - Ugrabitelji kuvajtskega jumbo jeta so uresničili svojo grožnjo in ubili še drugega potnika, čeprav je še v včerajšnjih dopoldanskih urah prevladoval dokajšen optimizem med prisotnimi na letališču v Lamaki. Kazalo je namreč, da se bo morda lahko našlo nekaj skupnih točk z ugrabitelji in lahko rešilo preostalih petinštirideset potnikov, ki so skupaj z zračnimi teroristi zaprti v letalu.
Toda le nekaj minut po 14. uri po srednjeevropskem času so ugrabitelji sporočili kontrolnemu stolpu, da so ubili drugega potnika, ker ciprske oblasti niso oskrbele letala z gorivom. Le nekaj trenutkov kasneje je prišla tudi potrditev te krute vesti. Ugrabitelji so namreč truplo ubitega potnika vrgli iz boeinga na letališko stezo. Tako kot prvi ubiti potnik naj bi bil tudi drugi pripadnik kuvajtskih varnostnih sil. Istočasno z obvestilom o uboju drugega potnika so ugrabitelji tudi sporočili, da se njihove zahteve niso spremenile in če ne bodo izpolnjene, bodo proti potnikom uporabili še hujše oblike nasilja.
Do uboja drugega potnika je prišlo po koncu dolgega dialoga med ugrabitelji in kontrolnim stolpom. Predstavniki pogajalcev na kontrolnem stolpu so hoteli od zračnih piratov dovoljenje, da se letalu lahko približa delegacija pogajalcev. Dialog je bil sicer napet, vendar pa se nikakor ni dalo sklepati, da bi se lahko zgodilo kaj hujšega. V trenutku ko so že dobili dovoljenje za dostop do letala, pa je prišla novica o Uboju drugega potnika.
Po uboju je nastopilo mučno obdobje čakanja. Ugrabitelji se niso več oglasili in več kot tri ure niso odgovarjali na pozive iz kontrolnega stolpa. Pozno popoldne pa so končno
prekinili neznosno tišino. K mikrofonu so posadili enega izmed potnikov, ki je rotil ciprske oblasti, da oskrbijo letalo z gorivom, saj naj bi bilo v nasprotnem primeru zelo verjetno, da bodo ugrabitelji uresničili grožnjo in pobili vse potnike.
V večernih urah so ugrabitelji zahtevali večerjo na letalo, dovolili pa so tudi, da se je letalu približala delegacija pogajalcev, med katerimi je bil tudi predstavnik PLO. Govora naj bi bilo predvsem o gorivu, ki ga ugrabitelji zahtevajo že od petka. Toda ozračje na pogajanjih je izredno dramatično, saj je Kuvajt še enkrat potrdil, da ne bo popustil izsiljevanju teroristov.
Včeraj pa so iz Kuvajta tudi prišle obtožbe na račun Irana. Kuvajtski dnevnik Al Anbaa je zapisal, da so trije izmed sedmih ugrabiteljev prišli na letalo med postankom v Mešhedu, kjer naj bi iranske oblasti ugrabiteljem tudi priskrbele orožje in eksploziv. Tam je tudi prišlo do ugrabitve nesrečnega letala, ki je v Mešhedu ostalo tri dni. Časopis tudi trdi, da kuvajtska delegacija v Mešhedu ni bila deležna nobene pomoči s strani Irana.
Mnogi se vprašujejo, kam bi lahko poletelo kuvajtsko letalo, če ga bodo ciprske oblasti oskrbele s potrebnim gorivom. Kot kaže, bi bila Alžirija pripravljena sprejeti letalo z ugrabitelji in talci, vendar uradno te vesti ni potrdil nihče.
Kako se bo celotna zadeva končala, je sedaj nemogoče napovedovati. Na razumevanje ugrabiteljev po včerajšnjem uboju najbrž ni mogoče računati, najbrž pa tudi morebitne odločnejše akcije proti ugrabiteljem, o katerih se je te dni precej vztrajno govorilo, ne bi imele zaželenega učinka, temveč bi le povzročile še večje število nedolžnih žrtev.
Po umoru so ugrabitelji vrgli truplo ubitega potnika na letališko stezo (AP)
Alessandro Natta sprejel slovenske predstavnike
. TRST - Tajnik Komunistične parti-1® Italije Natta je sinoči sprejel slovenske predstavnike, ki so ga opozori-n na nerešena slovenska vprašanja in ?u izrazili obžalovanje, da Slovenci štirideset let zaman čakajo na uzakonitev pravic. Slovenski predstavniki So ga zaprosili za kasnejši poglobljen [azgovor in da sedaj posreduje, da oodo med parlamentarno debato obravnavali vprašanja Slovencev v Itali-T’ na kar so že pismeno opozorili potrjenega predsednika De Mito.
Natta se je zahvalil, ker mu je bilo omogočeno, da je med svojim obiskom v Trstu in na Goriškem lahko tudi po-hovno poglobil nekatere probleme Manjšinske zaščite. Podčrtal je načel-J10 stališče KPI, da manjšinska zaščita Mnelji na spoštovanju načel italijanske ustave. Seveda so važni tudi itali-Jansko-jugoslovanski odnosi, toda Manjšinska zaščita je predvsem dolžnost italijanske demokratične družbe. ~at° je med svojim zadnjim obiskom Predsednika republike opozoril na to Prašanje in tudi na sramotno razliko Pri obravnavi različnih manjšin, ki ži-'l0 v Italiji. »Nič ne nasprotujem emu,« je poudaril posl. Natta, »da je ascitena manjšina na Južnem Tirol-, kem, toda ni prav, da Slovenci ne Uziyajo zaščite.«
Glede vladnega programa pa je atta dejal, da mu je osnutek posre-oval De Mita, vendar ga je samo kvirno prelistal in zato ne ve, ali so anj vključena tudi specifična vprašala Slovencev. Zagotovil pa je, da bo
it
parlamentarno predstavništvo , KPI o tem spregovorilo med programsko debato o novi vladi.
Končno je bil še govor o pospešitvi debate o globalnem zaščitnem zakonu in o izkoriščanju sredstev, ki jih predvideva državni finančni zakon.
Pretresljiv obračun žrtev arzenala^ ki se je razletel
Eksplozija pri Islamabadu Tragična nesreča ali atentat?
ISLAMABAD — Tisoč mrtvih, petsto in več ranjenih, razdejanje in pustošenje na območju približno štiridesetih kvadratnih metrov. Obračun silovite eksplozije, do katere je prišlo v nedeljo v skladišču orožja, ki se je nahajalo med Islamabadom in Ravvalpindi-jem, je zaenkrat še nepopoln, a kljub temu pretresljiv. Mednarodna organizacija Rdečega križa trdi, da gre za pravi pokol, pakistanska vlada pa je sporočila, da je eksplozija terjala 93 mrtvih in povzročila tisoč mrtvih.
V Islamabadu je v nedeljo odjeknila močna eksplozija, nakar so začele v mestni četrti v severnem delu Rawalpindija dobesedno »deževati« bombe. Na obsežno mestno četrt, ki veže mesti Islamabad in Ra-walpindi, so padale rakete in granate vseh vrst in velikosti. Vse, kar se je do takrat nahajalo v vojaškem arzenalu v Falzabadu, se je razletelo. Mnogo uskladiščenega orožja je eksplodiralo takoj, številne bombe pa so padle na bližnje hiše, trgovine, ceste. Že v prvem dnevu po eksploziji so jih na ulicah nabrali približno 6.000. Vneli so se močni požari, medtem ko so se v Islamabadu trudili, da bi nudili potrebno pomoč ranjencem.
Eksplozija v arzenalu je močno pretresla javno
perečih vprašanj, prej najti prepričljiv odgovor. Prvo vprašanje zadeva
seveda lokacijo arzenala, ki se je nahajal na gosto obljudenem območju v sorazmerno zastarelem poslopju, saj so ga namenili skladišču orožja že v tridesetih letih.
Drugo vprašanje, ki mu bo treba najti odgovor, zadeva vzrok nesreče. Pakistanski predsednik Zia Ul-Hak je prekinil svoj obisk v Kuvajtu, kjer je prisostvoval vrhu Organizacije islamske konference, in je nemudoma obiskal Islamabad. Premier Mohamed Han Džunežo se je včeraj sestal z novinarji in jim posredoval uradno verzijo o vzrokih eksplozije. V arzenalu naj bi počilo zaradi manjšega požara, ki se je menda vnel po nepazljivosti neke straže. V Islamabadu so odprli preiskavo, ki so jo poverili vojaškemu generalštabu, zanikali pa so - čeprav ne povsem prepričljivo -možnost atentata.
Senca morebitnega terorističnega napada vsekakor lebdi v Islamabadu, kjer so nekateri dnevniki svoj dvom natisnili na prvi strani. V Falzbadu so po nepotrjenih vesteh hranili orožje, predvsem »stingerje« ameriške produkcije, ki je bilo namenjeno afganskim mudžahedinom. Morda gre le za tragično naključje, na predvečer podpisa ženevskega sporazuma med Afganistanom in Pakistanom ter mesec dni pred najavljenim pričetkom umika sovjetskih vojaških enot iz Afganistana, pa ne smemo zanemariti možnosti, da je kdo namenoma povzročil eksplozijo v Islamabadu.
Spominska svečanost na Opčinah
V nedeljo popoldne je bila na strelišču na Opčinah mogočna spominska svečanost, o kateri podrobno poročamo na 4. strani
Tortora zahteva sto milijard
MILAN — Enzo Tortora zahteva 100 milijard lir odškodnine za moralno in materialno škodo, ki jo je utrpel v znani sodni aferi, v kateri je bil pred kratkim neposredno vpleten. Televizijski novinar je prepričan, da je bil žrtev grobe sodne napake in je zahtevo za visoko odškodnino formalno naslovil državnim telesom v osebi ministrskega predsednika, neapeljskega javnega tožilca in preiskovalnega sodnika ter vseh članov sodnega zbora, ki ga je na prvostopenjskem procesu obsodil na deset let zapora. Tortora je bil, kot znano, obtožen razpečevanja mamil in sodelovanja s tolpami organiziranega kriminala. Prvostopenjsko sodišče ga je obsodilo na deset let zapora, na prizivnem procesu pa so ga sodniki popolnoma oprostili.
Novinar, ki je eden najbolj uglednih voditeljev radikalne stranke, je zahtevo po tako visoki odškodnini utemeljil v članku, ki ga danes ob-
javlja milanski dnevnik Corriere del-la sera. Tortora je članek napisal v bolnišnici, kjer so mu zdravniki diagnosticirali raka na plučih. Njegovo zdravstveno stanje vzbuja precejšnjo zaskrbljenost.
Včeraj slavnost pobratenja med Steverjanom in Kojskim
NA 8. STRANI
Danes bodo vodstva strank ratificirala sporazum
De Mita premostil še zadnje ovire V četrtek bo nared seznam ministrov
RIM — De Miti je končno uspelo. Po enem mesecu razčiščevanja silno skaljenega položaja in neskončnih, utrudljivih pogajanj, je včerajšnji drugi vrh voditeljev petstrankarske koalicije vendarle prižgal zeleno luč in odprl poverjenemu predsedniku pot v Palačo Chigi. Včerajšnje srečanje predstavnikov petih strank je bilo doslej najkrajše, pa tudi najbolj uspešno. Tako so ga vsaj označili udeleženci, potem ko so morali po treh urah pogovorov o nekaterih še nerazrešenih vozlih programskega dokumenta prestreči naval novinarjev. Vzdušje je bilo dokaj slovesno in polno nasmeškov. Še najbolj resno se je držal De Mita, ki je nekoliko utrujenega videza razlagal novinarjem, da bi se lahko že danes zjutraj podal na Kvirinal in seznanil predsednika Cossigo, da je dosegel dokončni sporazum z zavezniki glede programa, da pa bo to storil jutri ali najkasneje v četrtek, ko bo predsedniku lahko izročil tudi dokončni seznam ministrov. Včerajšnji sporazum bodo vodstva petih strank danes ratificirala.
Drugi del naloge, ki ga še čaka pred naselitvijo v Palači Chigi, verjetno ne bo zahteval toliko truda in skrbi, kot jih je imel s programom, čeprav tudi ta preizkušnja ne bo povsem brez težav. Ce pa bo šlo
vse po načrtih, bo De Mita že v ponedeljek, 18. aprila, odprl razpravo v parlamentu.
Vse je torej že jasno in nič ni še jasnega. Jasno je, da je De Miti končno uspelo prebroditi zahrbtno močvirje zapletene vladne krize. Hkrati pa ni jasno, kaj se bo v okviru obnovljenega petstrankarskega zavezništva bistveno spremenilo v primerjavi s tistim, kar se je dogajalo z majavo Gorievo vlado. Že res, da je bil Goria postavljen na krmilo vlade kot zasilna rešitev, potem ko se iz prepira med socialisti in demokristjani ni dalo izluščiti nič trdnejšega in trajnejšega. Res pa je tudi, da se med tem časom odnosi v koaliciji niso do takšne mere razčistili in izravnali, da bi se lahko mirno in složno lotili neštetih trdih in zamotanih vozlov italijanskega političnega in družbenega življenja. V nekaterih pogledih so se za spoznanje še učvrstili.
Včeraj so sicer razčistili še zadnja dva odprta problema: problem tiska in radiotelevizijskih oddaj ter problem obveznega šolstva do šestnajstega leta, vprašanje pa je, kako bo to zgledalo v praksi. Glede lastništva časopisov in televizijskih postaj so se dogovorili za tako imenovano »opcijo nič«, kar pomeni, da lastnik časopisov ne more razpolagati tudi z radi-
otelevizijskimi sredstvi in obratno. Niso se pa še dokončno dogovorili o pristojnostih glavnega ravnatelja krščanskega demokrata in predsednika (socialista) državne televizije. Bitka za oblast na televiziji med KD in PSI se je torej včeraj le za silo umirila, ni se pa še končala. Šredstva javnega obveščanja pa so le eno od potencialnih bojišč med dosedanjimi in bodočimi vladnimi zavezniki, s katerimi bo moral delati De Mita, kot pred njim Goria, račune.
Res je, da se De Mita kot tajnik stranke odpravlja v Palačo Chigi z neprimerno boljšega in trdnejšega izhodišča kot pred njim Goria. Zato pa ga bo, kot vse kaže, obkrožala skoraj popolnoma ista ministrska garnitura, kot je obkrožala njegovega predhodnika. Podpredsednik vlade bo verjetno spet Amato, ker sta tako Martelli kot De Michelis odločno zavrnila kandidaturi. Ministrsko mesto je zavrnil tudi Goria. Možno je, da bo na notranjem ministrstvu Gava zamenjal Fanfanija, drugače pa bo ostalo več ali manj pri starem, s to razliko, da bosta odslej dve ministrstvi več: vladni predsednik ne bo imel več ministrstva za Jug in podpredsednik ne bo več tudi zakladni minister.
DUŠAN KALC
Occhetto kritičen do programa novega kabineta
BOLOGNA — Podtajnik KPI Achil-le Occhetto je na včerajšnji komunistični konferenci na temo »Okolje, delo, državljanske pravice in nove solidarnosti« zelo kritično ocenil iztek pogajanj za sestavo nove vlade. Škandala ne predstavlja toliko dolgočasna obnovitev petstrankarskega zavezništva, je podčrtal Occhetto, kot pa dejstvo, da se tudi nova vlada predstavlja s slabim in starim programom. Pri tem je napovedal, da bo KPI tudi vnaprej, v parlamentu in v državi, izvajala ostro in dosledno politično opozicijo.
Namestnik sekretarja KPI je večji del svojega sinočnjega posega v Bologni posvetil gospodarskemu položaju v državi. Naglasil je, da vodilna državna telesa, kljub lepim besedam in obljubam, dejansko ne kažejo nobenega konkretnega zanimanja za liberalizacijo evropskih ekonomskih tržišč, do katere bo prišlo leta 1992. Occhetto se je zavzel tudi za nove plodnejše odnose med KPI in PSI.
Pobude za razrešitev zvezne vlade
LJUBLJANA — Miran Potrč, predsednik slovenske skupščine, je predsedstvo Slovenije, republiški izvršni svet in republiško konferenco SZDL seznanil, da so delegati v delovnih telesih zborov, v zborih in nekaterih organih družbenopolitičnih organizacij postavili vprašanje odgovornosti zveznega izvršnega sveta in s tem povezane zaupnice temu organu. Na zasedanju zborov 16. marca so bile dane formalne pobude za proučitev odgovornosti oziroma za razrešitev zveznega izvršnega sveta, zaradi česar je po skupščinskem poslovniku potrebno začeti postopek. Pobude je treba poslati organom in organizacijam, na katerih delovno področje se nanašajo, da o njih sprejmejo stališča in o tem obvestijo zbore. Po skupščinskem poslovniku naj bi predsedstvo SRS, republiška konferenca SZDL in izvršni svet skupščine SRS zavzeli stališče glede odgovornosti ZIS in zaupnice o njegovem delu in ga sporočili slovenski skupščini.
Izraelske oblasti izgnale 8 Palestincev Združene države ostro obsodile izgon
TEL AVIV — Izraelske vojaške oblasti so včeraj izgnale v Libanon osem Palestincev, ki so bili obtoženi prevratniškega delovanja. Izraelski vojakiso izgnance popeljali v bližnji Libanon s helikopterjem. Vojaške oblasti so poleg tega izdale še drugih dvanajst nalogov za izgon iz izraelske države.
Osmerico izgnancev sestavlja pet Palestincev, ki so živeli v Gazi, ostali trije pa so bili iz Cisjordanije. Med temi ni, kot je sicer najprej izgledalo, nobenega Palestinca, ki je sodeloval preteklo sredo pri nemirih v Beiti, kjer so med spopadom prebivalcev vasi in skupino mlajših izletnikov neke hebrejske vasice izgubili življenje dva Palestinca in eno izraelsko dekle.
V osmerici izgnancev gotovo izstopa ime Abdellaziza Odeha, ki je duhovni vodja islamskih fundamentalistov iz Gaze. Izraelski zunanji minister Peres je novinarjem dejal, da je bil izgon neizbežen in je tesno povezan z nedavnimi izgredi v Beiti. Popolnoma drugačnega mnenja so seveda člani izraelske komunistične partije, ki so včeraj sporočili, da bodo nabrali podpise parlamentarcev v prid sklicanja izred-
nega sestanka, na katerem bi obravnavali včerajšnji izgon in ostale naloge za izgon.
ZDA so včeraj ostro obsodile ravnanje izraelskih vojaških oblasti. Kot je dejal predstavnik državnega sveta Redman, bo izgon Palestincev gotovo imel hude posledice, saj ne upošteva 4. ženevskega dogovora.
Predsednik jordanske vlade Zaid Al Rifai je včeraj odločno dejal, da se mora Izrael končno umakniti z zasedenih arabskih ozemelj, kralj Husein pa je pismeno zaprosil Shultza, naj bi se v najkrajšem času sestala mednarodna konferenca pod okriljem OZN, kjer bi obravnavali možnost rešitve krvavih nemirov v Izraelu.
Vodja politične sekcije PLO Kadumi je včeraj odločno zanikal novico, ki jo je objavila sovjetska tiskovna agencija TASS, da je sovjetski sekretar Gorbačov dejal vodji PLO Arafatu med nedavnim moskovskim uradnim obiskom, naj Palestinci priznajo izraelsko državo.
Na sliki (telefoto AP): Palestinci streljajo na izraelske vojake s fračami.
Na Dunaju odprli Domus Slovenko
DUNAJ — V strogem dunajskem središču, v zgradbi v Plankengasse 4 so včeraj odprli gospodarski in kulturni center Domus Slovenica. Slovesni otvoritvi so poleg delegacije iz SR Slovenije, ki jo je vodil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc (člana delegacije sta bila tudi predsednik SAZU profesor dr. Lev Milčinski in predsednik republiškega komiteja SRS za kulturo Vladimir Kavčič), prisostvovali ambasador SFRJ v Avstriji Miloš Krstič, namestnik generalnega sekretarja avstrijske gospodarske zbornice dr. Herbert Reiger ter številni drugi predstavniki avstrijskih ustanov ter jugoslovanskih ustanov na Dunaju.
»Z ustanovitvijo tega centra prihajata slovenska in jugoslovanska kultura ter gospodarstvo na Dunaj skozi nova vrata,« je v svojem pozdravnem govoru med drugim v prispodobi poudaril Marko Bulc. Dr. Herbert Reiger pa je predvsem poudaril tesne gospodarske in kulturne vezi med Avstrijo in Slovenijo, zaključil pa z ugotovitvijo, da je Domus Slovenica velika pridobitev za Dunaj.
Ustanovitelji centra so Gospodarska zbornica Slovenije, društvo za pospeševanje sodobne slovenske umetnosti in kulture Virtuti et musis, Mladinska knjiga - Koprodukcija in razvojni center Celje, sponsoriziralo pa ga je petnajst slovenskih delovnih organizacij. Letošnji program okusno urejenega centra, ki skupaj z upravnimi prostori meri 500 kvadratnih metrov, se pod naslovom »Slovenska pomlad na Dunaju« pričenja z razstavo izbranih del petnajstih slovenskih grafikov, razstavo dejavnosti sedemnajstih uspešnih slovenskih delovnih organizacij in z informativnim dnem o možnostih za jugos-lovansko-avsirijsko industrijsko sodelovanje. Dolgoročni koncept dejavnosti centra temelji na istočasnem in trajnem predstavljanju naših najbolj kakovostnih kulturnih in gospodarskih dosežkov. Posamične razstave bodo trajale 10-
15 dni: kulturno-umetniški del (likovne razstave, literarni večeri, koncerti, založniške promocije) bo potekal v prvem nadstropju, gospodarska dejavnost pa v drugi etaži. Cilj gospodarske dejavnosti pa ne bo le v predstavljanju gospodarskih dosežkov v obliki razstav temveč tudi v sklepanju poslovnih dogovorov. Podjetjem, ki bodo najemala prostore centra, bodo na razpolago njegove organizacijske in tehnične usluge pred začetkom razstave njihovih izdelkov in med samo razstavo. Med te usluge sodijo priprava razstave s katalogom, informiranje o razstavi, navezava stikov s tujimi poslovnimi partnerji idr.
»Gospodarska plat našega delovnega koncepta se opira na sodobne pristope v trženju,« tako v razgovoru za Delo direktor centra Otmar Kotnik, »ki jih v razvitem svetu že nekaj časa poznajo pod pojmom "hišne razstave".« Te se od klasičnih sejmov razlikujejo po manjšem številu razstavljalcev (po sedanji začetni bodo istočasno razstavljala največ po tri podjetja), po spremljajočem umetniško-likov-nem okolju in po celoviti uslugi ustanove, kjer se takšne razstave prirejajo. Ob vsem pa je za posamezne razstavljalce ugodnejša tudi finančna plat.
Najemnina za razstavne prostore centra (računana po kvadratnem metru) bo za več kot polovico nižja od najemnine, ki bi jo naša podjetja plačevala npr. na dunajskem sejmu ali pa za druge prostore. Dohodek od oddajanja prostorov in uslug naj bi bil v prihodnje edini vir finančnih sredstev Domus Slovenica. »Financirati se bomo morali sami, vendar nismo tu zaradi ustvarjanja lastnih profitov,« pravi direktor Kotnik. Poleg njega bo stalno nastavljena le še poslovodna tajnica, zaradi racionalnosti in ekonomičnosti bo center občasno najemal usluge izven hiše.
BOJAN GROBOVŠEK
France Popit kritičen do stanja v Jugoslaviji
LJUBLJANA — Včeraj so v skupščini Slovenije podelili Kidričeve nagrade, nagrade Kidričevega sklada ter nagrade za izume in izboljšave za letošnje leto.
Slavnostni govornik je bil predsednik predsedstva SR Slovenije France Popit, ki je tudi tokrat zbudil pozornost z nekaterimi kritičnimi mislimi o jugoslovanski stvarnosti. »Jugoslavija in z njo Slovenija doživlja težke čase. Rušilna kriza že predolgo traja. Nasprotja - stara in nova - se ostrijo in več kot očitno je, da nas ekonomska politika, še zlasti zadnjih dveh let, vztrajno potiska v močvirje raznoterih stisk in težav, ki jim ta čas ni videti konca. Ne more biti več dvoma, da kreatorji zdajšnjih sistemskih rešitev in oblikovalci tekoče ekonomske politike ostajajo na površju: temu primerno so predlagane rešitve in ukrepanja. Ne znajo, nočejo ali ne morejo s kritično mislijo v ozadje dogajanja, ekonomsko politiko vodijo v smeri negacije principov socialističnega samoupravljanja, z močjo birokratsko centralizirane države razpolagajo z novo ustvarjeno vrednostjo, kar vse je v nasprotju s samoupravnim socialističnim družbenim sistemom. Tudi to početje bi mogli označiti za kontrarevolucijo, kot je ta čas moderno govoriti. Ne vidijo poučnih zgodovinskih paralel. Ne sprejemajo naukov razvitejših okolij, ki so že veliko prej obvladala krizne pojave takih ali podobnih razsežnosti, kot pestijo večino Jugoslavije,« je med drugim dejal Popit.
Jugoslavija in EGS o medsebojnih odnosih
LJUBLJANA — Dosedanji razvoj odnosov Jugoslavije in EGS, kot tudi možnosti njihovega nadaljnjega razvoja v zvezi s skorajšnjimi spremembami v EGS zaradi ustanavljanja enotnega evropskega trga, so bili osrednja tema razgovorov, ki sta jih imela včeraj v Beogradu zvezni sekretar za zunanje zadeve Budimir Lončar in član komisije EGS Claude Cheysson.
V daljšem srečanju sta preučila tudi predloga o razširitvi odnosov Jugoslavija-EGS na temeljih obstoječega sporazuma, še zlasti na področju trgovine in financ, kot tudi v znanosti in tehnologiji, v prometu in standardizaciji. Govorila sta tudi o skorajšnjih aktivnostih mešane delovne skupnosti za sodelovanje Jugoslavije-EGS.
Preučila sta nekatera vprašanja mednarodnega sodelovanja še zlasti na ombočju Sredozemlja, ki so pomembna za Jugoslavijo in EGS. Razpravljala sta tudi o sodelovanju v turizmu, o možnostih skupnih vlaganj in o zaščiti človekovega okolja.
Srečanje Lončarja in Cheyssona je potrdilo, da ima EGS veliko razumevanja za gospodarske in finančne težave Jugoslavije.
Na predsedniških volitvah v Franciji
Rasist Le Pen računa na nepričakovan uspeh
Irak prekinil premirje v »vojni mest«
BAGDAD - Irak je včeraj prekinil enostransko premirje, ki je trajalo le pičle tri dni, in ponovno začel »vojno mest«. Dve iraški raketi sta padli na Teheran in Isfahan. Iranski viri informacij so sporočili, da so rakete povzročile 16 mrtvih med civilnim prebivalstvom, žrtve pa naj bi bile pretežno ženske in otroci. Veliko gmotne škode naj bi iraški napad povzročil predvsem v Teheranu, kjer je raketa padla na stanovanjski kompleks. Teheran je odgovoril na iraški napad z bombardiranjem treh obmejnih mest. V križnem ognju se je torej končalo kratkotrajno premirje, ki ga je Irak uvedel, da bi omogočil sosednjemu Iranu, da izvoli sestavo svojega parlamenta (Madžlis).
Na sedežu OZN v New Yorku je iranski zastopnik zahteval od predsednika varnostnega sveta Zuza, naj prepove Iraku rabo kemičnega orožja. V kolikor bo to potrebno, je dejal Maha-lati, naj uvede embargo na prodajo vseh kemičnih snovi Bagdadu.
PARIZ — V Franciji je v polnem teku kampanja za bližnje predsedniške volitve, ki bodo na sporedu 24. aprila in 8. maja. Največ dela imajo v teh dneh ustanove, ki se ukvarjajo z raziskovanjem javnega mnenja in ki kot na tekočem traku posredujejo napovedi, mnenja in pričakovanja francoskih volivcev. Največ pozornosti vlada trenutno za vlogo, ki jo bo na bližnjih volitvah odigral voditelj skrajnodesničarske in rasistične »Nacionalne fronte« Jean Marie Le Pen. Karizmatični voditelj gibanja, ki je na zadnjih parlamentarnih volitvah prejelo nekaj več kot 11 odst. glasov, računa, da bo v prvem krogu volitev premagal tako ministrskega predsednika Chiraca kot drugega predstavnika desnice Barreja ter da se bo tako v balotaži pomeril z Mitterrandom.
Po mnenju pariških opazovalcev pa mu to ne bo uspelo, kljub temu pa bo Le Pen, skupno s kandidatom KPF, nedvomno jeziček na tehtnici na odločilnem balotažnem glasovanju. Voditelj
»Nacionalne fronte«, ki je močna predvsem v Parizu in v južnih predelih, bo kot dober demagog skušal na vsak način do konca politično izkoristiti svojo vlogo jezička na tehtnici in izsiljevati kandidata, ki se bo pomeril s sedanjim predsednikom in ki bo po vsej verjetnosti ministrski predsednik Chirac. Na določeno podporo vsaj dela volivcev skrajne desnice pa na tihem računa tudi Mitterrand.
Kandidati in njihovi sodelavci pa so v bistvu že izdelali programe in gesla volilne kampanje. Predsednik Mitterrand zelo računa na velik osebni ugled, ki ga uživa tako v domovini kot tudi v tujini, njegova osebnost pa p° mnenju opazovalcev vpliva zelo pomirjevalno na povprečnega Francoza. Tudi Chirac, ki je ministrski predsednik in istočasno pariški župan, je, kot kaže, precej optimistično razpoložen, čeprav je do zadnjega upal, da se bo njegov stari nasprotnik Raymond Bar-re odrekel kandidaturi.
S sklepnim koncertom v Kulturnem domu v Trstu
Tudi letošnja zborovska revija Primorska poje zaključila pevski sprehod po mestih in vaseh
Dobre tri tedne po uvodnem koncertu v goriškem Kulturnem domu je letošnja revija Primorska poje zaključila svoj pevski sprehod po mestih, vaseh in zaselkih tostran in onstran meje. V soboto zvečer se je »dolga karavana zborov, pevk, pevcev in pevovodij«, kot jo je v svojem govoru slikovito označil predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Ace Mermolja, ustavila in zapela v Kulturnem domu v Trstu. Po Gorici, Teru, Tržiču in Proseku je bil to zadnji koncert letošnje 19. revije v zamejstvu. Na njem so se občinstvu predstavili po vrsti Dekliška skupina Sovodenjska dekleta, Obalni oktet Izola, mešani zbor Centra giovanile Claret, moški zbor Vasilij Mirk, mešani zbor Milan Pertot in moški zbor Srečko Kosovel.
»Primorska poje je še enkrat dokazala, da je pri nas zborovsko pet-]e pravi fenomen«, je v svojem nagovoru pevcem in občinstvu poudaril Ace Mermolja. »Pomeni nam navezanost na slovensko zgodovino Irt tradicijo, omogoča nam vsaj mi-
nimalno kulturno delo tudi v tistih krajih, kjer bi brez petja ne bilo ničesar,« je nadaljeval predsednik ZSKD, ki se je zatem zaustavil ob petju kot izrazu določene kulture in umetnosti. »Bistveno je, da se s petjem širi glasbena kultura, da se utrjuje naša ljubezen do glasbe kot umetniške zvrsti. To lahko dokažemo tudi tako, da se borimo za večjo kvaliteto, da omogočamo zborom umetniški razvoj. Sami dirigenti (in ne le oni) bi se morali zavedati, da znanje ni obrt, ki se je naučimo enkrat za vselej. Kot Zveza smo na primer priredili visoko kvalificiran seminar za zborovodje in izkušene pevce, pa je bil odziv morebitnih interesentov daleč pod našimi pričakovanji,« je Mermolja omenil bolečo točko našega zborovskega petja. »Zdi se nam prav, da vzpodbudimo tiste zbore, ki niso tako globoko prepričani, da nam je petje prirojeno in da nam je dala priroda vse potrebno orodje za nastop, ampak vedo, da je potrebna izobrazba, da je treba pevce vzgajati. V tem smislu bi morala korakati tudi Primorska poje. Prireditev kaže znake utrujenosti, verjetno potrebuje sprememb in popravkov. Predvsem pa mora masovnosti dodati vzpodbudo k boljšemu petju in biti zastava pri širjenju glasbene kulture,« je zaključil Ace Mermolja.
Na sobotni prireditvi v Kulturnem domu je bilo zaznati trud, ki ga vlagajo posamezni zbori in skupine za kvalitetno rast petja. Sovodenjska dekleta, ki jih vodi Sonja Pelicon, so se predstavila s slovenskimi pesmimi; Obalni oktet Izola (umetniški vodja Marko Vatovec) je polifonskima skladbama dodal pesmi (v katerih tudi ni manjkala recitacija) v slovenščini. Letošnji italijanski gost tržaške prireditve je bil mešani zbor Claret iz Trsta, ki je pod vodstvom Fabia Nesbede izvajal latinske, francoske in angleške pesmi.
V drugem delu je moški zbor Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela pod vodstvom Mirana Žitka potrdil svoje pevske sposobnosti; mešani zbor Milan Pertot iz Barkovelj, ki ga vodi Aleksandra Pertot, in moški zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine (vodi ga Klavdij Koloini) pa sta dala prireditvi svoj kvalitetni doprinos. Vse zbore je občinstvo nagradilo s toplimi aplavzi.
V tržaškem Kulturnem domu so med drugimi nastopili mešani zbor Milan Pertot iz Barkovelj (zgoraj), moški zbor Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela (v sredi) in Sovodenjska dekleta (spodaj)
Tudi v Postojni in Idriji privlačni prireditvi
POSTOJNA Revija Primorska poje je v Notranjski »Metropoli« v 19 letih gostovala kar nekajkrat. Ne po naključju, saj je Postojna med tistimi Primorskimi kraji, kjer se je ta glasbena manifestacija oglasila že leta 1971. Tokrat je bil koncert v veliki dvorani postonjskega kulturnega doma, v katerem Se je v petek, 8. aprila zvečer zbralo kar lepo število Poslušalcev. Občinstvu in pevcem gostujočih zborov 'z Otaleža, Cerknega, Trsta, Nove Gorice, Pirana in Vrtojbe je o pomenu slovenske pesmi od nekdanjih dni, med NOB in v povojnem času spregovoril predsednik postonjske Zveze kulturnizh društev ' Dinko Borjanič. Prav tej organizaciji gre poleg pevcev moškega zbora Postojna, članov kulturnega društva Burja in srednješolskega centra največ zaslug, da je Prireditev lepo uspela.
Postojnsko občinstvo je poslušalo po mnenju mnogih enega boljših koncertov Primorska poje. pblikovale so ga petje okteta France Bevkotalez, ženskega zbora Eta Cerkno, ženska skupina Stu ledi Trst, mešanega zbora računovodskih in finančnih delavcev Nova Gorica, moškega zbora Karol Pahor Biran in mešanega zbora Vrtojba.
Ženska skupina Stu ledi iz našega mesta je bila tudi v Postojni (kot je to navada povsod, kjer se pojavi) v središču pozornosti. Zaradi svojega značilnega petja, interpretacije ljudskih pesmi po starih motivih, kakor so jih pele ženske (ali jih še pojejo) v Strmici in Ceneboli v Slovenski Benečiji, v Pregarah v Slovenski Istri, Bili v Reziji in Kanalski dolini.
Nasploh lahko zapišemo, da so vsi zbori, ki so se predstavili na postojnskem koncertnem odru zapeli po svojih najboljših močeh. V njihovih nastopih je bil viden trud in zavzetost, predajanje petju, kar prihaja na vsakem koncertu Primorska poje tako vedno na dan. Prav zadnji nastopajoči zbor - mešani zbor Vrtojba - sestavljen iz mladih pevcev in pevk, pa je morda bolj kot drugi nakazal pot nadaljnjega primorskega petja.
IDRIJA Da tudi prebivalci enega najstarejših slovenskih mest - Idrija, ki bo leta 1990 praznovala 500-letnico obstoja in 500-letnico kopanja živosrebr-ne rude - znajo ceniti slovensko zborovsko petje je pokazal sobpotni (9. aprila) koncert revije Primorska poje v osnovni šoli Jožeta Mihevca. Idrija je tudi že
nekajkrat gostila pevce z obeh strani meje in tudi tokrat je bila dvorana prijetno polna zvestega občinstva. Prijetno domače vzdušje je med pevci in poslušalci vzbudil že pozdrav Milojke Božič, predsednice idrijskega ZKO - ta je ob pomoči idrijskih zborov tudi poskrbel za vso organizacijo - in domiselno povezovanje programa, kakor ga zmore le prijetni in iznajdljivi prof. Tomaž Pavšič.
Omeniti je treba, da se je v Idriji predstavilo sedem namesto šest zborov. Poleg moškega zbora Bukovje, ženskega zbora Poljubinj, mešanega zbora Bilje, pevske skupine Števerjanci, mešanega zbora Bazovica z Reke in komornega zbora Nova Gorica -temu je dirigiral znani slovenski zborovodja Janez Bole - je nastopil še ženski učiteljski zbor. Tolmin. Morda ni odveč napisati, da sta dva zbora - iz Bu-kovrega in z Reke - že stara znanca idrijskega glasbenega občinstva, saj sta tokrat že drugič gostovala v Idriji. Med zbori sta nastopila tudi dva iz zamejstva, in sicer moški zbor Bukovje, ki ga vodi Anica Križman in pevska skupina Števerjanci, ki pojejo pod taktirko izvrstnega Tomaža Tozona. Oba naša zbora je občinstvo zelo lepo sprejelo. Oddolžila sta se mu s prijetnim sporedom.
VOJKO CUDER
V obmejnih občinah
Je
štipendij dovolj za vse?
KOPER — Šolajoči mladini so v pomoč pri izobraževanju namenjene različne oblike štipendijskega dinarja. V celotni vsoti prevladujejo kadrovske štipendije, ki jih je kar 64 odstotkov. V šestih južno primorskih občinah, treh obalnih, v Sežani, Postojni in Ilirski Bistrici jih prejema nekaj več kot šest desetin ali 2682 učencev in študentov, največ v zadnjih petih letih. Najbolje skrbijo za nove kadre v Ilirski Bistrici, kjer imajo na število zaposlenih skoraj 9 odstotkov kadrovskih štipendij, zatem v Postojni; najslabše pa v Izoli z niti dvema odstotkoma, s čimer se ta obalna občina uvršča na republiški rep v kadrovski reprodukciji. Največ, to je 43 odstotkov kadrovskih štipendij pripada učencem četrte stopnje izobraževanja, kar je za razvoj občin neugodno, sledijo štipendisti pete, to je ravni srednje šole s 33 odstotki in za njimi s 16 odstotki študentje visokih šol.
Koliko kadrovskih štipendij bo na voljo v prihodnjem šolskem letu?
Manj jih bo za kar 26 odstotkov, kar kaže na gospodarske težave delovnih organizacij. Kljub temu pa je šest južnoprimorskih občin zastavilo svoj razvoj na delavcih s četrto stopnjo izobrazbe. Med 1577 razpisanimi kadrovskimi štipendijami, od teh nekaj več kot 800 samo na Obali, znova prevladujejo štipendije za to raven.
Kar 60 odstotkov jih je, čeprav manj kot lani in leta prej, ko so jih delovne organizacije razpisovale z veliko žlico. Možnosti imajo predvsem učenci v četrti stopnji kovinarstva, gostinstva, agro-živilstva, gradbeništva, lesarstva in trgovinske dejavnosti. Za peto stopnjo izobraževanja je tokrat na voljo 18 odstotkov kadrovskih štipendij v regiji, največ za strojne tehnike, kemijske in naravoslovno matematične ter tehnike kuharstva in strežbe. Potrebovali bi tudi strojne in inžinirje računalništva ter ekonomiste. Za visokošolski študij odpade 9 odstotkov štipendij, za visokošolski pa 14. Za najboljšo strukturo so poskrbeli v Piranu.
Poleg kadrovskih so v regiji številne tudi štipendije iz združenih sredstev. Prejema jih 1538 učencev in študentov, razlike h kadrovski štipendiji iz enako zbranega denarja po občinah pa še 743. K tolikšnemu obsegu te oblike štipendiranja prispevajo predvsem učenci z nadprovpreč-nimi rezultati, ki bi sicer lahko dobili kadrovsko štipendijo delovne organizacije, vendar le v pogojih lažjega dolgoročnega kadrovskega narčtovanja. Gospodarstvo bi moralo spodbujati šolanje na zahtevnejših stopnjah iz-boraževanja, ne da še vedno vztraja pri poklicnih delavcih.
Tako razmišljanje za kratek čas ne more biti vodilo še kako potrebnega razvoja!
MIRJAM MUŽENIČ
OANIELLE STEEL

»Nehajta! To je ogabno. Za božjo voljo, nehajta, oba!« »Kaj boš naredila z njo, mama!« Lionel je bil ves divji. ^Pet je zajebala svoje življenje. Le zakaj to počne? Toda ^hne je ostala neomajna.
»Vsi se pojdite kavsat. Čez deset mesecev bom dopolnila osemnajst let in potem mi ne boste mogli prav nič. 2daj me lahko mučite, kolikor hočete, lahko mi celo preprečite, da bi se videvala z njim. Toda čez deset mesecev in dobro si zapomnite moje besede — se bom poročila z
njim.«
»Saj nisi pri zdravi pameti, če misliš, da se bo poročil s abo! Zanj si samo še ena, ki jo lahko nateguje.« Čudno, °da dobro mu je delo, da se je lahko izkričal nanjo, kot bi ® tsm kričal na usodo, ki je ubila Grega in Johna. Tako je ahko sprostil nekaj svojih čustev, poleg tega pa je bil resnično besen nanjo. »Ne poznaš Billa Steina.« Anne je spregovorila te besede tako umirjeno in premišljeno, da se Je Faye, ki je opazovala njen obraz, nenadoma zbala. Dekle
je gojilo resna čustva do tega moškega in ni se mogla premagati, da je ne bi vprašala.
»Upam, da nisi spet noseča?«
Anne jo je pogledala s sovraštvom v očeh. »Ne, nisem. Ena lekcija me je izučila. Na najhujši način.« Nihče ji ni oporekal. Zdaj je s strogim, namrščenim obrazom stopil naprej Ward.
»Povem ti samo, da se ne čez deset mesecev niti čez deset let ne boš poročila s tem človekom. Še nocoj bom poklical svojega odvetnika in policijo in ga tožil.«
»Zakaj pa? Ker me ima rad?« Porogljivo je pogledala očeta. V njej ni bilo niti kančka spoštovanja do nobenega od trojice. Ničesar niso storili zanjo in vedela je, da jim nič ne pomeni. Morda so jezni preprosto zato, ker jo ima nekdo kljub vsemu rad, si je rekla. Toda oče je še naprej razkladal svojo namero.
»Spolni odnosi z dekletom tvoje starosti štejejo kot posilstvo, Anne.« Očetov glas je bil hladen. »Za to gre lahko v zapor.«
»Pričala bom proti vsem vam.« Nenadoma je bila blizu panike.
»To ne bo ničesar spremenilo.«
Nenadoma se je zbala zanj. Kaj, če ima oče prav? Zakaj ji ni Bill tega nikoli pojasnil? Mora ga nekako zavarovati. Opupano je pogledala očeta. »Stori z mano, kar hočeš, samo njega ne prizadeni.« Njene besede so prizadele Faye kot udarec. Anne je bilo toliko do tega moškega, da se je bila pripravljena žrtvovati zanj. Prav grozljivo je bilo, da ga tako močno ljubi. In kaj, če se vsi motijo? To je vendar
nemogoče. Možak je očitno podlo izkoristil Anne. In vendar je pogledala k Wardu.
»Zakapse ne bi najprej pogovorili z njim in videli, kaj bo rekel. Ce bo obljubil, da je ne bo nikoli več videl, bo morda preprosteje, da ne začnemo pravnega postopka proti njemu.« Warda je bilo težko prepričati, toda Faye je nekako le uspelo. Prisilila sta Anne, da mu je telefonirala in zahtevala, naj takoj pride. Morala mu je povedati, zakaj in lahko je slišal, kako joče na drugem koncu.
Ko je stopil v Thayerjev dom, se je znašel pred samozvanim sodiščem. Ward, ki ga je spustil v hišo, se je moral premagovati, da se ga ni takoj fizično lotil. Lionel je bil na preži. Bill je takoj prepoznal glavne igralce te drame, posebno Faye. Prišel je sam, znašel pa se je pred objokano Anne, ki je histerično ihtela, pohitel je k njej, ji pogladil lase, in osušil lica, potem pa se je šele zavedel, da psi zijajo vanj.
Ni se opravičeval. Vse je priznal. Pokazal je popolno razumevanje Wardu in mu povedal, da ima hčer iste starosti, obenem pa jim je poskušal tudi dopovedati nekaj stvari o Anne, o tem, kako se je počutila osamljeno, ožigosano, ker se je odpovedala svojemu otroku in krivo za vse kar se je dogajalo na Flaight-Ashburyju. Razložil jim je, da njeni najstarejši spomini na njihovo navidezno brezbrižnost do nje sežejo v njeno zgodnje otroštvo in da se že vse življenje počuti zavrženo.
Knjjga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Mogočna spominska svečanost v nedeljo na openskem strelišču
Odločna zahteva po ureditvi »Parka miru«
Urbanistični načrt za preureditev Ribiškega naselja
Na strelišču na Opčinah je bila v nedeljo popoldne spominska svečanost v spomin na 71 talcev, ki so jih tu nacifašisti aprila 1944 postrelili: tokrat pa je svečanost zadobila vse širši obseg, vse večji pomen, ki ga je izredno velika udeležba antifašistov iz mesta in vseh okoliških krajev samo še podčrtala in podkrepila.
Organizatorji svečanosti so bili pokrajinski odbori VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA, katerim so se pridružile ustanove, društva, šole, ki nosijo ime po Pinku Tomažiču in njegovih tovariših, ki so želeli, ob podpori vsega naprednega prebivalstva, opozoriti krajevne, predvsem pa najvišje oblasti v Rimu, na še vedno nerešeno vprašanje končne ureditve openskega strelišča in njegovega poimenovanja v »Park spomina in miru«. Akciji zbiranja podpisov na peticijo, ki je bila poslana tukajšnjim oblastem, pa tudi odgovornim v Rimu, se je tokrat pridružila nova pobuda, ki mora zajeti tisoče prebivalcev naše pokrajine. Tiskanih je bilo namreč 10.000 razglednic, na katerih je že besedilo, ki poudarja zahtevo po ureditvi openskega strelišča in ki jih morajo posamezniki dopolniti le s svojim imenom, priimkom ter naslovom ter nato poslati predsedniku italijanske republike Cossigi. Čim večje bo število odposlanih razglednic, ki so jih delili že v nedeljo pri strelišču in so sedaj na razpolago na vseh sekcijah VZPI-ANPI in v raznih krožkih in društvih, tem bolj bo podčrtana zahteva vseh naprednih množic, da se ta kraj mučeništva dostojno uredi v Park miru in spomina na 109 tu padlih žrtev in na vse, ki so v boju za mir in proti nacifašizmu dali svoje življenje.
Pri spomeniku, ob katerem so stali bivši partizani s titovkami na glavi, garibaldinci s prapori, mladi taborniki in skavti, krasili pa so ga venci, ki so jih tja položili predstavniki borčev-
skih in drugih organizacij, se je nato odvijala svečanost, ki bo ostala, zaradi svojega globokega pomena, prav gotovo vsem v neizbrisnem spominu.
Uvod v svečanost je bila pesem Žrtvam, ki jo je močno doživeto zapel Tržaški partizanski pevski zbor pod vodstvom Oskarja Kjudra.
Nives Košuta, ki je predsedovala svečanosti, je kot predstavnica mladih podčrtala pomen takšnih in podobnih svečanosti. »Gre za priložnost razmišljanja, soočanja s pomembnim obdobjem naše zgodovine, ki ga mladi nismo doživljali, smo ga pa neposredno občutili in ga želimo vse bolj spoznati in razumeti. Mladi ne želimo, da bi se grozote iz preteklosti še kdaj ponovile. Želimo pa si konstruktivnih in doslednih dejanj v korist tistih idealov bratstva, solidarnosti, enakopravnosti, miru, sodelovanja med narodi in sožitja, ki so bili duša narodno osvobodilnega boja, v katerih se mladi še danes prepoznamo in za katere moramo žal ugotavljati, da še niso povsem izpol-
njeni. Uresničitev Parka miru je zato pobuda, ki bo v korist naš vseh, Slovencev in Italijanov, ki bo podkrepila zavest po potrebi mirnega sožitja in sodelovanja, ki ga z besedami tolikokrat utemeljujemo in poudarjamo.«
Sledil je govor pokrajinskega tajnika VZPI-ANPI Dušana Košute. »Prepričani smo, da bo naša tokratna zahteva končno dosegla pravično rešitev. Upamo, da bodo civilne, vojaške in državne oblasti razumele upravičene zahteve vsega demokratičnega prebivalstva za častno ureditev openskega strelišča, v spoštovanju in v spomin na naše mučenike. To bo tudi najprimernejši prispevek k proslavam 40-letnice proglasitve italijanske ustave, ki je zrasla iz osvobodilnega boja in odporništva.« »Poziv za mir,« je dejal govornik, ki se je spomnil tudi težkega boja slovenske narodnostne skupnosti za lastne pravice, »gre predvsem skozi prijateljstvo med sosednimi narodi. Naše ozmelje, ki je bilo prizorišče tolikih krvavih bitk, tolikih tragičnih dogodkov, o katerih pričajo številni spo-
meniki našim padlim - ta delček zemlje, na katerem se danes odvija spominska svečanost, mora postati ozemlje prijateljstva in miru. Ne bomo dovolili izkrivljanja in potvarjanja naše zgodovine, ker smo to dolžni našim padlim. Ko zahtevamo uresničitev naših zahtev, kot Slovenci, ko zahtevamo ureditev tega spominskega parka, ne smemo pozabiti tudi na še vedno nerešeno zahtevo po postavitvi spomenika padlim iz Škednja, s Ko-lonkovca in od Sv. Ane.«
V italijanščini je nato spregovoril vsedržavni podpredsednik VZPI-ANPI Tino Casali. »Nepojmljivo je, da se moramo 40 let po sprejetju italijanske ustave še vedno boriti za uresničitev zahteve po ureditvi tega prostora ter da se našim upravičenim zahtevam in protestom v odgovor postavljajo razne zapreke in ugovori birokratskega značaja. Gre vendar za zemljišče, ki ga je oškropila kri petih junakov, ki jih je obsodilo na smrt posebno fašistično sodišče; gre za zemljišče, ki ga je namočila kri 104 antifašistov, ki so tu padli v letih 1944 in 1945. Kako bi bilo, se vprašujemo, če bi rešitev takšne zahteve preprečili kakršnemukoli drugemu italijanskemu mestu, na primer Marzabottu, Ardeatinskim jamam, Bovesu in drugim? Ali ne občutijo odgovorni, da se onečašča kraj, kjer so pod streli nacifašistov padali moški, ženske, mladi, antifašisti, partizanski borci, da se skruni spomin na vse te žrtve? Ideali, za katere so padli, daleč presegajo po svoji moralni vrednosti, vse druge interese in pomisleke.«
Na svečanosti sta sodelovala TPPZ, ki je začel in nato zaključil prireditev z uradno pesmijo »Le vkup uboga gmajna«, in ženski ter moški pevski zbor KD Tabor, ki je, pod vodstvom Sveta Grgiča, lepo zapel ganljivo pesem »Mati« in tekst pisma Pina Tomažiča, ki ga je uglasbil Aleksander Vodopivec.
Krajevni sosvet za Ribiško naselje, Štivan in Medjo vas bo priredil dve javni skupščini, na katerih bodo predstavili javnosti načrte za urbanistično preureditev Ribiškega naselja in bodo sprejeli morebitne popravke in pripombe k sedanjemu okvirnemu načrtu. Tako so sklenili svetovalci po srečanju s predsednikom Pokrajine Trst Dariom Locchijem, odbornico za urbanistiko pri Občini Devin-Nabrežina Rito Contento, z inženirjema Edoar-dom in Robertom Sascom ter arhitektoma Fotijem in Visentinijem, katerim je Pokrajina poverila nalogo, naj izdelajo urbanistični načrt. Na prvi skupščini bodo predstavili načela, po katerih naj bi rešili stanovanjska in bivalna vprašanja, na drugi skupščini pa bo govor predvsem o gospodarskih infrastrukturah s posebnim poudarkom na problemih marikulture in navtike.
Za izdelavo načrta je Pokrajina Trst dodelila že 170 milijonov lir (stroške je odobril tudi deželni nadzorni odbor), tako da je načrtovalno delo že v polnem teku. Na srečanju z rajonskimi svetovalci je Locchi orisal načela, po katerih bodo izdelali dokončni načrt. Posebno pozornost bodo posvetili predvsem možnostim gospodarskega razvoja (z oživitvijo ribiških in navtičnih dejavnosti), ovrednotenju bivalne kakovosti (z namestitvijo objektov za šport in prosti čas) in ohranjevanju naravnega bogastva. Načrt naj bi bil dokončan začetek prihodnjega leta.
Preureditev Ribiškega naselja ima poseben pomen, ker je treba pomisliti na bodoči razvoj Sesljanskega zaliva in splošno težnjo, da bi poživili turistično ponudbo vse tržaške pokrajine. Načrt za preureditev tega področja pa je zanimiv tudi zato, ker si Občina Devin-Nabrežina prizadeva, da bi Ribiško naselje dobilo status deželnega pristanišča. Dežela je pri odobritvi urbanističnih variant med drugim že predvidela ureditev 1550 navtičnih privezov v Ribiškem naselju.
Taborniki RMV imajo nov sedež

V soboto so taborniki v prazničnem vzdušju predstavili javnosti svoj novi sedež v Ul. Carducci. To seveda ni prvi sedež organizacije (prej so se taborniki sestajali v Ul. Roma, v Dijaškem domu, v Ul. Montecchi in v Ul. Manna), ki že 35 let združuje tržaške in goriške mladince, toda po mnenju starejših tabornikov je nedvomno najlepši. Člani Rodu modrega vala so za priložnost pripravili razstavo fotografij zadnjih treh let delovanja in natisnili glasilo »Modri val«.
Milan Pahor, dolgoletni član taborniške organizacije, je zbranim podal krajši pregled taborniškega delovanja in opisal cilje, ki si jih taborniki od vsega začetka zastavljajo. »To je organizacija mladih za mlade,« je povedal Pahor, ki je še podčrtal, da si taborniki prizadevajo zbrati okoli sebe čim večje število mladincev, ki se radi vključujejo v kulturno in politično življenje naše narodne skupnosti. Sledila je projekcija diapozitivov, ki so na živahen in učinkovit način prikazali razposajeno vzdušje z zadnjih taborjenj in izletov. Mladinci taborniške organizacije sodelujejo na vseh pomembnejših manifestacijah in pri pobudah za zaščito interesov naše skupnosti.
Na otvoritev sedeža Rodu modrega vala so prišli predstavniki Zveze tabornikov iz Slovenije, člani SKGZ, SPDT, mladinske sekcije SPDT, Alpinističnega odseka, mladinskega odbora SKGZ in društva Mladih raziskovalcev.
pismi uredništvu
Za potuhnjenega odvetnika
Dragi tovariši uredniki!
Prosim za objavo naslednjega vabila:
Znani obrekovalni odvetnik iz oddaje Radia Opčine ob sredah »Ostali Trst« je namesto odgovora na ogorčeni komentar podpisanega v tedenskem zapisu od 24. 3. zaradi njegovega obrekovalnega napada na SKGZ, v oddaji v sredo, 17., 3., med drugim izjavil - na način, ki se mu po italijansko pravi »faccia tosta«, da podpisanega pozdravlja, ker je kot pošten borec »na naši strani« (t. j. obrekovalčevi), kar pomeni, da je odvetnik hkrati na strani podpisanega. Zato odvetnika vljudno vabim:
1.	- da javno prizna svojo očitno napako, da je njegova trditev, da je »SKGZ izdelala teorijo potuhnjenosti«, popolnoma zgrešena in neresnična, ker jo zanika vseh šest programskih točk zadnjega občnega zbora SKGZ, ponovno objavljenih v omenjenem komentarju 24. 3. in ker tista lažna trditev nikakor ne sledi niti iz odgovora predsednika SKGZ, objavljenega v ljubljanskem »Delu« 3. julija 1987, (kjer sploh ni omenil Primorskega dnevnika in njegovih prilog) - ter da tistih šest programskih točk SKGZ čimprej prebere v svoji oddaji, saj je poleg tega tudi znano, da tudi po zaslugi SKGZ že 25 let izhaja »II bolleti-no degli Sloveni in Italia«.
2.	- da se opraviči zaradi žalitev z omembo kolaboracionizma in kvizlin-ga Rupnika, žalitev, naslovljene na dosedanjega predsednika SKGZ in njegove sodelavce.
3.	- da skupaj s svojim sogovornikom, tržaškim občinskim svetovalcem, skrajša napade na SKGZ in na sedanja tržaškega in deželnega predsednika
SKGZ in ju preneha zmerjati in jima podtikati »potuhnjenost« in ju šele po preklicu takih obrekovalnih žalitev povabi na »diskusijo« v samozvani vlogi nadutega nekakšnega vzvišenega vrhovnega arbitra.
4.	- da poskrbi, da bo sodna oblast v Trstu čimprej izvedela za imena tistih podpisnikov tožbe zaradi žalitev slovenskega naroda v lanskem septembrskem »radunaškem« kazalu razstave istrskih optantov, podpisnikov, ki so tožbo podpisali na odvetnikove pozive po Radiu Opčine pred 20. decembrom' 1987 in med katerimi je tudi podpisani.
5.	- da naj svetuje omenjenemu občinskemu svetovalcu, naj se opraviči, ker je za tistega podpisnika tožbe - in z njim seveda tudi za vse ostale podpisnike - uporabil v oddaji v sredo, 31. 3„ žaljivko »il becco«, saj kot »prijatelj Slovencev« ne bi smel tvegati, da ga bomo morali javno opozarjati na znani rek: »Bog nas varuj prijateljev, pred sovražniki se bomo varovali sami«; sicer pa je tudi njemu podpisani predložil, naj v italijanščini - strinjal se je namreč z odvetnikovo lažjo o »pohut-njenosti« - prebere poslušalcem »Ostalega Trsta« programske točke SKGZ ali pa vsaj kratko poročilo o tistem občnem zboru SKGZ iz »II bolletino degli Sloveni in Italia«, saj sem mu podpisani poslal v svojem odgovoru v pismu na njegovo pismo od 25. 3. (»personale e riservato«), pismo, ki ga je gotovo prejel, ker sem mu ga poslal »ekspresno« in »priporočeno« ter s povratnim potrdilom o prejemu, (ki mi ga poštar doslej še ni prinesel), kajti poleg omenjega reka bomo morali začeti dvomiti, da gre za iskreno skesa-
»Pomlad v Trstu« se je uradno začela
»Pomlad v Trstu 88« se je v nedeljo uradno začela, čeprav spomladanskega vremena ni bilo.
Prva prireditev v sklopu pobude za okrasitev mesta in njegovega predmestja s cvetličnimi gredami, nasadi, pa še z raznimi razstavami in koncerti, je bila v nedeljo dopoldne v Vili Engelmann, kjer so se zbrali predstavniki krajevnih oblasti, organizatorji letošnje »Pomladi v Trstu« in številni meščani. Govornika na nedeljski slovesnosti sta bila tržaški župan Staffieri in odbornik Pacor, glavni protagonist prireditve pa je bil tulipan, vzgojen na Holandskem, lepe, močno rožnate barve, ki bo odslej nosil ime »Amadeus« in ki krasi gredice Vile Engelmann. Lepo slovesnost je popestril nastop glasbene skupine »Vivaldi« iz Tržiča, ki je zaigral več odlomkov iz Mozartovih del.
Nedeljski slovesnoti bo že 17. t. m. sledila slikarska'razstava na temo cvetja na barkovljanskem obrežju, ki se je bodo udeležili slikarji območja Alpe-Jadran.
Goričana zmagovalca tržaškega dela prireditve »Vivicitta«
Kakih 800 tekačev se je v nedeljo dopoldne v Trstu udeležilo 5. izvedbe športno-rekreativne prireditve Vivicitta, ki je istočasno potekala v 31 italijanskih in v 8 drugih evropskih in izvenev-ropskih mestih. Vsega se je je udeležilo okrog 70 tisoč ljudi, med katerimi je bilo tudi veliko ne-tekmovalcev. To je sicer v duhu prireditve, ki jo prireja Italijanska zveza za ljudski šport (UISP) tudi in predvsem zato, da bi opozorila na probleme kakovosti življenja, ki se posebno pereče postavljajo v mestnih okoljih. Prav zato so tekaške proge speljane po mestnih središčih.
Absolutna zmagovalca tekme sta bila Salvato-re Antibo za moške in Rita Marchisio za ženske. Prvi je tekmoval v Palermu in je 12 kilometrov pretekel v 34 mimutah in 33 sekundah (oziroma 34 minutah in 58 sekundah v »kompenziranem
času«, se pravi v času, izračunanem upoštevajoč razlike v nadmorski višini ipd. 39 prog na osnovi kriterijev, ki jih je izdelal Italijanski inštitut za znanost o športu). Marchisiova je tekmovala v Cuneu in je prispela na cilj daleč pred vsemi ostalimi tekmovalkami, saj je druga za njo imela
3	minute in 51 sekund zamude.
Oba zmagovalca tržaškega dela tekme sta Goričana. Med moškimi je namreč prevladal Sergio Lena s časom 37.30, med ženskami pa Valentina Tauceri s časom 44.08. Veliko pa je bilo ljudi, ki se je udeležilo netekmovalnega teka na razdaljo
4	kilometrov. Tu ni bilo starostnih omejitev. Najmlajši med njimi je bil 9-mesečni dojenček, najstarejši pa 76-letni možakar. Vsa prireditev se je odvijala v najlepšem redu, le vreme ni bilo najbolj naklonjeno, saj je bilo oblačno.
nost nekdanjega pripadnika znane borbene protidemokratične in protislovenske mladinske organizacije, svetovalca, ki dolži »potuhnjenosti« sedanjega mladega predsednika SKGZ tudi potem ko je to poniglavo podtikanje ovrgla tudi njegova udeležba na zgodovinski mladinski manifestaciji 11. februarja; po vsem tem pa naj tistih šest programskih nalog SKGZ (ki je pomembna komponenta »Ostalega Trsta«) skupaj z odvetnikom upošteva, saj so te naloge skupne za vse Slovence v Italiji, kot sta pred tedni (pred odvetnikovim napadom na SKGZ) v neki oddaji v sredo predlagala dva urednika Primorskega dnevnika in jih želela uresničiti s sodelovanjem, v duhu točke 3 programa SKGZ o nujnosti »povezovanja vseh komponent slovenske manjšine«.
6.	- da se potuhnjaški odvetnik (v sredo, 6. t. m., je povedal, da je nastopil na Radiu Opčine šele 26. 8. 1985, kar pomeni, da je bil do takrat najmanj četrt stoletja globoko potuhnjen) spomni pregovora: »Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima«. (Prepir pa je začel odvetnik 17. marca letos).
Trst, 8. aprila 1988
STANISLAV RENKO
Zakaj samo Samo?
Starši otrok, ki obiskujejo otroški vrtec v Bazovici, smo se v soboto, 9. 4. 88, organizirano ponovno podali na vaški poštni urad prepričani, da bomo po razsodbi tržaškega pretorja Reinot-tija vendarle lahko plačali mesečne prispevke za jedilne obroke v otroških vrtcih za februar in marec na položnicah, izpolnjenih v materinem jeziku. Toda krepko smo se zmotili, saj je odgovorna uradnica vsem po vrsti odvrnila položnice z motivacijo, da ima jasne ukaze poštnega ravnatelja, ki z okrožnico iz dne 25. marca 88 odločno prepoveduje sprejemanje položnic, ki niso izpolnjene v italijanščini (niti dvojezičnih). Podoben odgovor je starše čakal tudi na pošti v Borštu in na Opčinah.
Na bazovski pošti so nam sicer povedali, da je ena uslužbenka dodatno plačana, ker pozna slovenščino in bi lahko položnice tudi prevedla, ko bi ne imela izrecne prepovedi.
Po telefonskem pogovoru s tajništvom centralne tržaške pošte so nas indirektno povabili, naj se, če imamo »posebne probleme«, kar obrnemo nanje.
Starši smo se odločili, da bomo v naslednjih dneh obiskali glavnega poštnega direktorja, in si pričakujemo aktivne podpore izvoljenih.
Predstavnici A. Metlika in S. Rapotec
Drevi seja tržaškega občinskega sveta
Na srečanju z delavci v menzi GMT
Natta seznanjen s problematiko državnih soudeležb na Tržaškem
Generalni tajnik Italijanske komunistične stranke Alessandro Natta, ki se te dni mudi v naši deželi, se je včeraj popoldne sestal v menzi Tovarne velikih motorjev pri Boljuncu s predstavniki delavcev, zaposlenih v tržaških obratih z državno soudeležbo. Natto, ki so ga spremljali senator Stojan Spetič, poslanec Antonino Cuffaro, dolinski župan Edvin Švab in drugi, so člani ustreznih tovarniških svetov seznanili z glavnimi problemi, ki v okviru splošne krize državnih soudeležb na našem območju pretresajo še posebej železarno AIT pod Skednjem, Tržaški arzenal-Sv. Marko, Tržaški Lloyd, samo Tovarno velikih motorjev in pridruženo tovarno dizlovih motorjev Isotta Fraschini. Splošen pregled gospodarskega stanja na Tržaškem je podal pokrajinski tajnik KPI Ugo Poli, ki je poudaril zlasti kritično stanje škedenjske železarne, kjer je število zaposlenih delavcev od leta 1982 do danes nazadovalo za 2.500 enot, to je za tretjino in za katero ni znano, ali bo prihodnje leto sploh še obratovala. Tudi drugi obrati z državno soudeležbo preživljajo na Tržaškem, in to ne od včeraj, milejšo ali hujšo krizo, razloge za to stanje pa je treba iskati ne morda v pomanjkanju finančnih sredstev, temveč v pomanjkanju pravih načrtov in v slabem gospodarjenju z možnostmi za uveljavljanje na mednarodnem tržišču, kakršne ima Trst.
Predstavnik tovarniškega sveta GMT je v poročilu o stanju v tej tovarni poudaril, da se za proizvodnjo strednjih in velikih dizlovih motorjev tako v Italiji kakor tudi v tujini odpirajo zanimive možnosti afirmacije, vendar bi se moralo vodstvo tovarne dokopati do proizvodne in komercialne neodvisnosti, tako da bi nastopalo samostojno na tržišču in izrabljalo njegove možnosti. Danes pa je to nemogoče, in sicer tudi zaradi tega, ker se proizvajajo le motorji za ladje, ne pa tudi pogonski stroji za železnico in za
energetske centrale. Druga šibka točka obrata GMT je ta, da se v zadnjem času omejuje na to, da le sestavlja v svojih halah motorje iz delov, ki jih uvaža iz tujine.
Zaskrbljive podatke o stanju v svojem obratu je podal tudi član tovarniškega sveta Tržaškega arzenala-Sv. Marka. Naročil ima obrat vedno manj, število zaposlenih delavcev pa se je od leta 1983 do leta 1987 skrčilo za 340 enot ali za 29%.
Tudi in predvsem zaradi krize, ki jo preživljajo družbe z državno soudeležbo - mednje se, kakor znano, uvršča tudi Tržaški Lloyd - smo danes na Tržaškem priča naslednjim pokazateljem: 230.000 prebivalcev, 84.000 zaposlenih, 12.000 brezposelnih ljudi.
Natta je v v svojem poznejšem posegu pokazal, da precej dobro pozna tržaško gospodarsko problematiko, ki je takšna, kakršna je, zaradi nedemokratičnih in »liberističnih« posegov do-
sedanjih vlad, ki so po eni strani omogočile nastajanje ogromnih finančnih presežkov, po drugi pa porajanje hudih kriznih položajev. Nova vlada, ki se pravkar poraja v Rimu, bo morala vsekakor vzeti v roke brez odlašanja krizne primere, kakršen je tržaški, in sprejeti potrebne ukrepe. Sam Trst in dežela pa morata po mnenju tajnika Natte glede svoje gospodarske prihodnosti računati tudi na nove možnosti, ki jih bo sčasoma nudilo zbliževanje med EGS in Svetom za vzajemno pomoč (Vzhodno Evropo).
Natta se je sinoči v Trstu sestal tudi z rektorjem univerze prof. Fusarolijem in njegovimi sodelavci, s katerimi je načel vprašanja znanstvenega in tehnološkega raziskovanja na Tržaškem. Danes si bo ogledal raziskovalno območje pri Padričah in Center za teoretsko fiziko pri Miramaru. Svoj obisk v naši deželi pa bo zaključil z udeležbo na sindikalni manifestaciji v Tržiču. (E. F.)
Tržaški občinski svet se bo drevi sestal, prvič po izglasovanju občinskega proračuna in daljšem velikonočnem odmoru, da razpravlja in glasuje o vrsti resolucij, ki so jih razne stranke predložile k proračunu. Kot smo poročali, so svetovalske skupine vložile skupaj kar 74 resolucij.
Po dogovoru med načelniki svetovalskih skupin bo drevišnja seja posvečena izključno razpravi in glasovanju resolucij, medtem ko bodo obravnavanje podrobnostnih načrtov za Center za znanstvene in tehnološke raziskave na Padričah in za področje T8 pri Bazovici, kjer naj bi (ob nasprotovanju vsega krajevnega prebivalstva in njegovih predstavniških organizacij) umestili sinhrotron, odložili na naslednjo sejo skupščine. Ta pa ne bo v petek, kot je bilo že napovedano, ampak šele prihodnji teden, ker so za odložitev zaprosili predstavniki Liste za Trst, češ da se morajo pripravljati na svojo nedeljsko skupščino. S tem v zvezi se pa širijo glasovi, da namerava pristojni odbornik za urbanistiko, demokristjan Vattovani, pod pritiskom družbe za sinhrotron in nobelovca Rubbie, prepričati izvršni organ Občine, da sklep o obeh podrobnostnih načrtih sprejme po nujnostnem postopku, torej s pristojnostjo občinskega sveta, kar bi bilo spričo važnosti in spornosti argumenta nesprejemljivo.
Ravno zaradi take nevarnosti, da bi skušali izvršiti zadnji akt, ki je v pristojnosti tržaške Občine glede dokončne umestitve sinhrotrona, nekako »na skrito«, je Koordinacijski odbor za zaščito bazovskega gozda napovedal, da bo med potekom seje občinske skupščine priredil drevi pred Občino protestno manifestacijo.
Zaradi rednih vzdrževalnih del openski tramvaj danes ves dan ne bo vozil. Konzorcialno podjetje za prevoze je seveda poskrbelo za nadomestno avtobusno službo.
V četrtek v Krožku Che Guevara
Posl. Tortorella na predstavitvi Tonelove knjige o KPI in Trstu
Član osrednjega tajništva KPI Aldo Tortorella bo v četrtek, 14. t. m., gost Krožka za družbena in politična vprašanja Che Guevara. Prišel bo na predstavitev knjige Claudia Tonela »Rapporto con Trieste« (»Odnos do Trsta«) in govoril na temo »Togliatti, KPI in Trst«.
Tonelova knjiga, ki je pred kratkim izšla pri založbi Dedolibri, objavlja govore in izjave najvidnejših voditeljev KPI, od Togliattija do Natte, ki se tako ali drugače nanašajo na Trst. Časovno sega od leta 1941 do leta 1986. Tortorella bo v svojem četrtkovem govoru poglobil predvsem stališča, ki jih je zavzemal Togliatti, in se bo s tem vsaj posredno dotaknil tudi polemik, ki so se v zadnjih časih razvile okrog vloge, ki jo je bivši partijski tajnik odigral za časa fašizma, med vojno in takoj po njej, ko je imel pomembne funkcije v okviru mednarodnega komunističnega gibanja pod Stalinovim vodstvom.
Predstavitev bo v dvorani Krožka v Ul. Madonnina 19 v četrtek s pričetkom ob 19. uri.
t
Po mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša draga
Ivanka Milič
Pogreb bo danes, 12. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Zgonik.
Žalostno vest naznanjajo mož Viktor, otroci, sestra Marija in drugo sorodstvo.
Repnič, 12. aprila 1988 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Sporočamo žalostno vest, da * nas je v 81. letu starosti zapustila naša teta
Draga Pahor
Pogreb bo jutri, 13. t. m., ob 8.45 iz mrtvašnice v Ul. Pieta na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči nečakinje in nečaka z družinami.
Trst, 12. aprila 1988
Žalovanju svojcev ob smrti DRAGE PAHOR se pridružuje TFS Stu ledi.
Tudi včeraj bela stavka carinikov
Včeraj v zastraženi kinodvorani Eden
Stavka nepotujočega osebja ohromila železniški promet
Moana Pozzi razkazovala svoje obline in še kaj...
Včeraj je prišlo do hudih zastojev v dobršnem delu sistema prevozov na Tržaškem. Do 21. ure so stavkali nepo-tujoči železničarji tržaškega oddelka, ki pripadajo sindikatom CGIL, CISL, UIL in CISAL, in ohromili železniški promet v celotni deželi, poleg tega pa se je nadaljevala bela stavka carinikov, ki povzroča nemajhne težave zlasti na avtoterminalu pri Fernetičih in na openski železniški postaji.
Po podatkih tržaške direkcije Državnih železnic se je 24-urne stavke udeležilo okrog 75 odstotkov uslužbencev. Večja je bila udeležba med zaposlenimi na postajah (znašala je kar 81,55 odstotka), manjša pa med zaposlenimi pri prehodih (bila je komaj 34,29-odstotna). To je kljub uporabi vojaškega osebja hudo okrnilo železniški promet. Tovorni vlaki so bili sploh ustavljeni, od 109 predvidenih Potniških vlakov pa jih je potovalo samo 27, in sicer 10 na dolgo in 17 na kratko razdaljo. Posledice stavke so Posebno občutili delavci in študentje, ki se z vlakom vsak dan peljejo na delo oziroma v šolo. Njim je tržaška direkcija Državnih železnic skušala Priskočiti na pomoč z organizacijo nadomestne avtobusne službe.
Nepotujoči železničarji so prekrižali roke, da bi protestirali proti siromašenju železniškega prevoznega sistema v deželi in proti krčenju delovnih (nest, ki ju je napovedalo vodstvo Državnih železnic. Nekaj nad 200 želez-
ničarjev je včeraj dopoldne v tem smislu tudi demonstriralo na Trgu Oberdan pred sedežem deželnega sveta. Delegacijo demonstrantov in sindikalnih predstavnikov je sprejel predsednik deželne svetovalske komisije za prevoze Fragiacomo, ki je zagotovil, da bo posredoval pri deželnem odboru. Po vsej verjetnosti se bodo železničarji srečali s predsedstvom deželnega odbora že jutri.
Boj proti siromašenju železniškega prevoznega sistema v deželi in proti krčenju delovnih mest pa bo po vsem sodeč vse prej kot kratek in lahek. Prav zaradi tega sindikati železničarjev CGIL, CISL, UIL in CISAL že zdaj napovedujejo nove stavke. Od 21. ure 21. aprila do 21. ure 22. aprila bodo predvidoma prekrižali roke zaposleni na področjih vzdrževanja in popravljanja tržaškega oddelka, konec meseca bi morala biti vsedržavna stavka železničarjev, 6. maja pa železničarjev tržaškega in beneškega oddelka.
Kot uvodoma rečeno, pa so včeraj nadaljevali s svojo belo stavko tržaški cariniki. Do 15. t. m. ne nameravajo opravljati nadur in sploh ničesar, kar ni izrecno predvideno v delovnem pravilniku, da bi protestirali predvsem zaradi kroničnega pomanjkanja osebja in zaradi nejasno določenih službenih nalog. Zaradi stavke se je na avtoterminalu pri Fernetičih nabralo že skoraj 500 tovornjakov, večja vrsta pa je nastala tudi na jugoslovanski strani.
Moana Pozzi, ena od »kraljic« italijanskega pornogralskega sveta, je včeraj nastopila »v živo« v tržaški kinodvorani Eden. Njen prihod je spravil na noge organe javne varnosti: že dobro uro pred začetkom se je na Ak-vedotu pred kinodvorano gnetlo policistov in karabinjerjev. Drugega za drugim so legitimirali domala vse, ki so vstopali v dvorano.
Žalovanje v Slivnem in Križu za Vojkom Rebulo
Prometni nesreči terjali dve življenji
Ko se je pred poslopje pripeljala plavolasa, v črno minikrilo in bluzico oblečena Moana (njeni »privrženci« jo ljubkovalno imenujejo kar po samem imenu), je k njej pristopil funkcionar tržaške kvesture in jo pospremil do pisarne bližnjega kina Nazionale na krajše »zaslišanje«. Policist je porno-subretko opozoril, da ne sme v svojem »špektaklu« prekoračiti meje javnega moralnega čuta. Konkretno: da ne sme stopiti med občinstvo, da ne sme vabiti ljudi (lahko bi zapisali kar moških, saj v dvorani ni bilo žensk) na oder, nadalje, da se jih ne sme dotikati in jim ne sme dovoliti, da bi se je dotikali.
Show, policijsko tako kastriran, je izgledal sila klavrno. Na priložnostnem rdečem odrčku je Moana Pozzi zaplesala in zapela nekaj osladnih pesmic,- parkrat se je preoblekla v z zavesami zastrtem prostorčku za odrom. Ob vsakem povratku je radodarno razkrila več oblin. Telovadila je, se valjala po tleh, počepala, radodarno razkazovala svoje že vrsto let nič več skrite »čare« in se »igračkala« z mikrofonom in ročajem rdečega biča; vse za pašo pohotnih moških oči. V štiridesetih minutah njenega golega »sprehajanja« po odru se ni v dvorani dogodilo nič razburljivega, z izjemo dvakratne prepovedi policijskega funkcionarja, ki je preprečil enemu od gledalcev, da bi se — na željo porno-subretke — približal odru, in pa posega drugega policista: ta je dobesedno potegnil za uhelj moškega, ki je hotel lastnoročno potešiti svojo strast.
Po koncu predstave je bila Pozzije-va še kar zadovoljna s svojim »spektaklom«.
V dveh hudih prometnih nesrečah, ki sta si po dinamiki Precej podobni, sta v soboto zvečer in nedeljo zjutraj izgu-bili življenje dve osebi. V Slivnem in Križu je vest o nenadni smrti 42-letnega Vojka Rebule razžalostila vaščane, saj je Pil pokojnik znan in vsem izredno priljubljen zaradi svoje Poštenosti, delavnosti in vesele narave, s katero si je znal Pridobiti veliko število prijateljev. Rebulova življenjska nit je nasilno pretrgala v soboto zvečer v prometni nesreči Pjjzu letališča v Ronkah. Ko je voznik za volanom avtomo-bua fiat 127 pripeljal do železniškega nadvoza po vasi Beg-hano, je na ovinku zaradi spolzke ceste, ki jo je vztrajno ^očil dež, nenadoma izgubil nadzorstvo nad vozilom. Avto-mobil se je začel obračati na cesti in se naposled z vso silo zaletel v obcestni drog za električno razsvetljavo na nasprotni strani ceste. Fiat se je dobesedno ovil okrog droga. Rožnik je bil v trenutku mrtev in zdravnik Rdečega križa mu ni mogel več pomagati.
Vojko Rebula je bil po poklicu avtoličar in je pred dese-uru leti odprl svojo delavnico v domači hiši. Bil je izredno natančen in dosleden pri svojem delu, zato je imel vedno ehko klientov. Pred nekaj leti se je poročil z domačinko iz •»riža in se začasno preselil v ženino vas, medtem pa vztrajno zidal hišo v rojstnem Slivnem. Usoda pa mu ni dovolila, na bi se z ženo Nives in 7-letnim sinčkom Igorjem vselil v
novi dom. V pritličju hiše je dal že pred šestimi leti zgraditi sodobno opremljeno avtoličarsko delavnico. Prijateljem in znancem je povedal, da jo namerava v kratkem še bolje preurediti.
Kljub temu da mu usoda ni bila nikoli naklonjena, saj je v otroštvu izgubil očeta, mater pa je pred približno dvanajstimi leti povozil avtobus, Rebula ni nikoli izgubil svoje vedre in vesele narave in je bil vedno pripravljen pomagati drugim. Pokojnik je bil najmlajši sin družine Rebula iz Sliv-nega. Poleg žene in sinčka zapušča še dva starejša brata in sestro.
V nedeljo zjutraj pa se je z avtomobilom simca-talbot smrtno ponesrečil 22-letni Alberto Benedetti iz Ulice Gep-pa 12. Nesreča se je pripetila v nedeljo okrog 6. ure zjutraj na ovinku pod železniškim nadvozom v Barkovljah. Benedetti je vozil proti središču mesta. Kot so ugotovili karabinjerji, je voznik pred nevarnim ovinkom sicer zmanjšal hitrost, kljub temu pa nenadoma ni mogel več nadzorovati svojega vozila. Avtomobil se je zaletel v obcestni drog. Voznik si je pri trčenju hudo poškodoval lobanjo in se ranil po vsem telesu. Reševalci RK so ga nezavestnega odpeljali v bolnišnico na Katinari, kjer je kljub prizadevanju zdravnikov že čez nekaj ur izdihnil.
Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono
Pepi Vrabec
Pogreb bo danes, 12. aprila, ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnice naravnost v cerkev v Sempolaj.
Žalostno vest sporočajo žena Albina, hčere Majda, Lilijana in Valentina, sinova Darjo in Franko, zet Darjo, vnuka Alenka in Edvin, sestra Vera, brat Bruno in svakinja Anica ter ostalo sorodstvo.
Prečnik, Kontovel, Križ, Trst, 12. aprila 1988
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Ob smrti dolgoletne sodelavke Drage Pahor izreka svojcem iskreno sožalje
Slovensko stalno gledališče
t
Nenadoma je preminil naš dragi mož, očka in brat
Vojko Rebula
Pogreb bo jutri, 13. t. m., ob 13. uri v Križu.
Žalostno vest sporočajo žena, sin, brata, sestra in drugo sorodstvo.
Križ, 12. aprila 1988
Ob prerani boleči izgubi dragega moža in očeta Vojka Rebule izreka svoji zvesti pevki Nives, sinku Igorju in žalujočim svojcem občuteno sožalje
cerkveni mešani zbor župnije Sv. Križ
Ravnatelj, učno in neučno osebje srednje šole F. Levstik - Prosek-Sv. Križ izražajo globoko sožalje gospe Nives Rebuli ob nenadni smrti dragega moža.
Učenci, učiteljstvo in ravnateljstvo osnovne šole A. Sirk izrekajo globoko sožalje Igorju in njegovi mamici ob težki izgubi očeta oz. moža.
Ob prerani tragični smrti Vojka Rebule izreka ŠD Sokol družini in ostalim sorodnikom najbolj občuteno sožalje.
Ravnatelj, učno in neučno osebje srednje šole I. Gruden - Nabrežina izreka učencu Franku Vrabcu in družini občuteno sožalje ob izgubi očeta.
Ob prerani smrti dragega očeta iskreno sočustvujejo s sošolcem Frankom in družino
učenci III. B razreda sr. š. Igo Gruden
Stane -Raztresen slavi 75-letnico
Stanetu Raztresnu, ki praznuje danes svojo petinsedemdesetletnico, je bilo tako rekoč usojeno, da se bo zapisal gledališču in slovenski besedi. Prvi čar aplavza občinstva je občutil, ko je še kot deček leta 1920 stopil na oder na neki otroški pevski reviji v Ajdovščini, kjer je po prihodu iz rodnega Tolmina obiskoval osnovno šolo. A pravi mik gledališča ga je prevzel v Ljubljani, kamor se je preselila njegova družina kmalu po prvi svetovni vojni in kjer je oče dobil službo gledališkega krojaškega mojstra v Drami. Vzporedno s študijem petja na Glasbeni matici je obiskoval pouk dramske igre pri prof. Šestu in ga nadaljeval pri velikih slovenskih gledaliških igralcih Milanu Skrbinšku in Franu Lipahu. Vrata poklicnega gledališča so se mu odprla leta 1933 z volonter-stvom v Drami, igral pa je tudi na amaterskih odrih, pa celo med služenjem vojaškega roka v Kragujevcu. Prvo redno zaposlitev v Drami je dobil v sezoni 1937/38 in ostal osrednji slovenski hiši zvest vse do konca druge svetovne vojne, ko ga je hoja za Talijinim vozom privedla v osvobojeni Trst, da bi tu kot rojen Primorec nadaljeval svojo igralsko pot pri obnavljajočem se Slovenskem narodnem gledališču za takratno Tržaško ozemlje. In ko je Cankarjev Jernej v Delakovi postavitvi »Hlapca Jerneja in njegove pravice« v otvoritveni predstavi 1945 v gledališču Penice visoko dvignil plamenico nove zore slovenskega tržaškega gledališča na pogorišču Balkana, je v vrsti drugih stal z njo tudi Stane Raztresen.
Od prvega poklicnega nastopa v Ljubljani do prve predstave obnovljenega slovenskega gledališča v Trstu je poteklo 12 - 13 let in od prve tržaške predstave do vstopa v pokoj maja 1973 nadaljnjih 28, skupno torej dobrih 40 let poklicnega igralstva in od prvih amaterskih izkušenj 50 let.
Kaj vsega je bilo medtem: na desetine in desetine vlog od naslovnih do manjših, nič koliko študija in zagrizenega dela, nič koliko odpovedovanja in žrtvovanja, radostnih in trpkih dni sredi dolgo časa neurejenih povojnih razmer brez lastne dvorane, ko se je bilo treba zadovoljevati tudi s skromnimi kmečkimi sobami in skednji, prezebati v nezakurjenih prostorih in se vozariti celo s tovornjaki po primorski zemlji tudi do najskromnejših vasi, samo da bi živa igrana slovenska beseda prišla do ljudi in se jim razdajala za ves zamujeni čas med dvema vojnama. In potem nove težave, ko ni bilo dovolj finančnih sredstev, ko se je bila bitka za pravi status in še in še. Skupaj z vrstniki je Stane Raztresen
Predavanje o aidsu v krožku Gramsci
Inštitut Gramsci prireja danes ob 18. uri na svojem sedežu v Ul. sv. Frančiška 14/1 predavanje o aidsu. Govoril bo dr. Pierlanfranco Dagaro z Inštituta za higieno na Tržaški univerzi. Srečanje in razpravo bo vodil prof. Franco Panizon.
Osrednja tema predavanja bodo prav reakcije, ki jih je v civiliziranem svetu sprožil aids. Medicina intenzivno raziskuje bolezen, o aidsu veliko vemo, vendar so nekatere značilnosti bolezni, ki jih
nosti. Postala je »kuga modernega časa«, »kazen božja«, »nevarnost, ki preti celemu planetu« itd. Prav zaradi teh razsežnosti je postal aids osrednja in najbolj razvpita bolezen, »zasenčil« je rakasta obolenja in srčno kap.
Zaradi teh razlogov dajejo države ogromno denarja za raziskovanje aidsa, saj je bolezen postala ideološki, moralni in seveda politični problem. Jasno je, da z aidsom marsikdo neupravičeno zasluži, veliko je namreč možnosti za zlorabljanje; tudi zato, ker so informacije o bolezni pogostokrat neresnične ali vsaj pretirane. Množična občila zelo rada obravnavajo bolezen z vidika, ki nima ničesar opraviti z znanostjo in medicino. Škan-dalistični pristopi so na dnevnem redu, bolezen postane srhljiva zgodba, o kateri še ne vemo, kako se bo razpletla. Tako pisanje ljudi ne informira, nasprotno, ustvarja strahove in prizadene predvsem kulturno šibkejše sloje.
Aids je postal za mnoge prava obsesija, utelešenje raznih strahov, simbol lastne nemoči. Takšno »razumevanje« aidsa pa nikakor ne pripomore k učinkovitemu boju proti bolezni, hkrati otežkoča preventivne ukrepe, ki so medicini dobro znani.
Razprava o aidsu se zato ne sme omejiti le na klinične aspekte bolezni, ampak mora razbijati predsodke in neutemeljene strahove; to pa je tudi namen današnjega srečanja v Inštitutu Gramsci.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 18. t. m., ob 20.30 bogledališču Rossetti nastopila skupina ClUARTETTO ACADEMICA.
SKD Tabor v sodelovanju s Slovenskim klubom - Openski glasbeni večeri - danes, 12. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu nastop TRIA ŠOSTAKOVIČ —- violina, violončelo in klavir. Na sporedu: Mozart, Schumann in Šostakovič.
znal premagovati vse to in klesati mesec za mesecem, leto za letom podobe ustvarjenih likov. Kdp bi jih našteval, predolga bi bila vrsta, a na Martina Kačurja in Kaplana Martina Čedermaca res ne bo mogoče pozabiti in še na marsikateri drugi lik ne.
Še pred upokojitvijo, po njej pa še z večjo sistematičnostjo, se je Stane Raztresen posvetil samostojnim racita-lom proznih besedil in pesnitev in z njimi obiskal in še obiskuje kulturna društva, šole in razne priložnostne prireditve. Balade in romance, Bridke in pikaste, Pridige Janeza Svetokriškega, Naši pesniki in pisatelji o naši zgodovini, Monolog hlapca Jerneja pred deželnim sodiščem, in še kaj, nastopi na radijskih in televizijskih postajah, sodelovanje pri kakih 20 slovenskih filmih, recitatorstvo s Tržaškim partizanskim pevskim zborom, režiranje pri prosvetnih društvih in skrb za lepo govorjenje slovenskega jezika, vse to dopolnjuje Stanetovih 35 let poklicnega gledališkega službovanja in zaokroža njegov še neizpeti življenjski opus.
Prvomajski nagradi Združenja gledaliških igralcev Slovenije (1965), Severjevi nagradi (1974) in Nagradi Prešernovega sklada (1975) se je prejšnji mesec pridružilo še Odličje partizanskega zbora Srečko Kosovel za dolgoletno recitatorsko sodelovanje z današnjimi zbori, ki nadaljujejo tradicijo
ja, najlepša je zavest, da si poklicu dal in še daješ vse kar znaš in zmoreš. To pa je ob življenjskem jubileju vendarle najlepši občutek.
JOŽE KOREN
_________gledališča______________
ROSSETTI
Danes, 12. t. m„ (ob 10. uri predstava za šole) ob 20.30 bo Stalno gledališče Furla-nije-Julijske krajine v sodelovanju s praškim Črnim gledališčem predstavilo BARONA MUNCHHAUSENA. Režija Pavel Marek. Posebne cene za študente in za abonente. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Operna sezona 1987/88.
Nocoj ob 20.00 (red A/F) bo na sporedu premiera Verdijeve opere AIDA (red A/F). Glavni interpreti so: Carlo De Bor-toli, Bruna Baglioni, Ines Salazar Gonzales, Mario Malagnini, Sergio Kalabakos, Alessandro Cassis, Dario Zerial, Gabriel-la Bardi. Dirigiral bo Rico Saccani, režiral Virginio Puecher.
LA CONTRADA
TEATRO CRISTALLO
Danes in jutri ob 10. uri bo nastopila gledališka skupina ČASA DEGLI ATTO-RI IN CANTOR1 iz Pordenona, ki bodo predstavili MALI PRINC Saint-Exupery-
ja-
razne prireditve
KD Slovan - Padriče organizira tečaj s tremi zanimivimi in koristnimi predavanji dr. Lili Čebulec na temo DOMAČA ZDRAVILNA ZELIŠČA, ČAJI IN SOKOVI. Prvo predavanje bo v prostorih gozdne zadruge na Padričah v petek, 15. t. m., ob 20.30. Prijave pri Darku Grgiču -tel. 226286.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi svoje člane v petek, 15. aprila, ob 17. uri v Gregorčičevo dvorano - Ul. sv. Frančiška 20 na kulturno-glasbeni popoldan z naslovom VRNITEV POMLADI. Izvajata Stane Raztresen in Neva Kranjec (harmonika).
SKD Barkovlje prireja v soboto, 16. t. m„ POKUŠNJO VINA IN RAZSTAVO DOMAČEGA KRUHA. Interesenti lahko prinesejo vzorce vina na sedež društva -Ul. Cerreto 12 v ponedeljek, 11. in v torek, 12. 4„ od 19. do 21. ure. V soboto bo začetek pokušnje in nagrajevanje od 20. ure dalje. Vabljeni vsi!
PD Mačkolje vabi mladino na koncert glasbene skupine THE HARD KNOBS, ki bo v soboto, 16. aprila, ob 20. uri v srenjski hiši v Mačkoljah.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. V soboto, 16. t. m., ob 20.30 gostovanje dramske sekcije DPD Svoboda-Podpeč z ljudsko igro Frana Žižka MIKLOVA ZALA. Režija Janez Cimperman.
v sodelovanju s SKD Tabor - Opčine vabi v okviru torkovih večerov na
Koncert
Tria Šostakovič
Amiram Ganz - violina Miša Kac - violončelo Grigorij Guzman - klavir
Danes, 12. aprila, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 12. aprila 1988
ŽENO
Sonce vzide ob 6.24 in zatone ob 19.47 - Dolžina dneva 13.23 - Luna vzide ob 4.38 in zatone ob 14.49.
Jutri, SREDA, 13. aprila 1988
IDA
PLIMOVANJE DANES: ob 2.14 najnižja -20 cm, ob 7.41 najvišja 22 cm, ob 13.51 najnižja -43 cm, ob 20.29 najvišja 47 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,2 stopinje, zračni tlak 1022,4 mb narašča, veter jugozahodnik 10 km na uro, vlaga 53-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 12 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Francesca Geromella, Carolina Fabiani, Nicole.Delluniversita, Andrea Cigliani.
UMRLI SO: 74-letna Albina Kenda vd. Becciani, 87-letna Angela Sincich vd. Pa-vat, 22-letni Alberto Benetti, 80-letna Lu-igia Pitamic vd. Macor, 81-letna Carla Pahor, 56-letna Licia Godina por. Sanzin, 93-letni Giovanni Cernecca, 73-letni Mario Culot, 76-letni Rodolfo Verdnik, 75-letni Edoardo Pinton, 74-letna Onorina Znebel, 81-letna Cristina Sonzio vd. Ber-tinotti, 82-letna Amalia Merzek, 78-letna Giovanna Cuperla por. Milic, 73-letna lolanda Tomini por. Lorenzi, 63-letni Antonio Martellani, 82-letna Angela Mona-ro vd. Mauro, 87-letni Beniamino Feletti, 80-letni Ermanno Grassi, 65-letna Nadia Maradin vd. Smerdel, 71-letni Antonio Diego Muscas, 89-letna Adalgisa Schmidt.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 11., do sobote, 16. aprila 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Cesta za Lonjer 172, MILJE - Lungomare Venezia 3.
PROSEK - (tel. 225141 in 225340) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Cesta za Lonjer 172, Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, MILJE - Lungomare Venezia 3.
PROSEK - (Tel. 225141 in 225340) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, MILJE -Lungomare Venezia 3.
PROSEK - (tel. 225141 in 225340) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razna obvestila
Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in Dijaška doma v Trstu in Gorici prirejajo letovanje za otroke in mladino v Tolminu od 1. do 15. julija - za otroke in mlade od 11. do 17. leta, v Zgornjih Gorjah od 21. junija od 5. julija - za otroke od 6. do 11. leta starosti ter v Portorožu od 11. do 20. julija in od 21. do 31. julija - za otroke od 8. leta starosti dalje. Informacije in vpisovanje do 30. aprila na sedežih SKGZ v Trstu - Ul. sv. Frančiška 20, tel. 744249 - in v Gorici - Ul. Malta 2, tel. 84644 - od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure.
Uprava občine Dolina vabi danes, 12. aprila, ob 20.30 na JAVNI SESTANEK V DRAGI, ki bo v prostorih restavracije Locanda Mario.
KD Lipa obvešča vse odbornike, da bo seja glavnega odbora v sredo, 13. t. m„ ob 20.30 v Bazoviškem domu.
'V četrtek, 14. t. m., bo v Ljudskem domu v Križu nadaljevanje IZREDNEGA KONGRESA SEKCIJE KPI J. VERGI-NELLA. Prisostvovala bo sen. Jelka Gerbec. Začetek ob 17.30.
KRUT obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za PLAVALNO URO v bazenu v Strunjanu ob torkih. Vpisovanje in informacije od 9. do 12. ure na sedežu KRUT - Ul. Cicerone 8/B - tel. 360324.
šolske vesti
Ravnateljstvo srednje šole L Cankar v Trstu vabi starše učencev na RODITELJSKI SESTANEK, ki bo na šoli danes,^. t. m., ob 18. uri.
Ravnateljstvo liceja F. Prešeren obvešča starše, da bodo SKUPNE GOVORILNE URE s profesorji danes, 12. aprila: ob 18. uri za 1. a, 3. b, 1. c, 5. višjo gimnazijo in 5. a razred; ob 19.30 za 2. a, 5. b, 2. c in 1. klasični licej ter v petek, 15. aprila: ob 18. uri za 1. b, 4. b, 3. a in 2. klasični licej ter ob 19.30 za 2. b, 4. a, 3. klasični licej in 4. višjo gimnazijo.
NARODNA
IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA Odsek za slovenski jezik INŠTITUT ZA SLOVANSKO FILOLOGIJO
vabita na predavanje:
JEZIK V
SLOVENSKIH PRIDIGAH GORIŠKEGA NADŠKOFA ATTEMSA.
Predavala bo prof. LOJZKA BRATUŽ
Filozofska fakulteta v Trstu, Ulica Universita 7. Četrtek, 14. aprila, ob 16. uri.
kino
ARISTON - 17.30, 21.00 LTnsostenibile leggerezza delTessere, r. Philip Kaufman, i. Daniel Day Lewis, Juliette Bi-noche.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 Pazza, dram., ZDA 1987; r. Martin Rih; i. Bar-bra Streisand, Richard Dreyfuss.
EXCELSIOR II - 16.30, 19.15, 21.45 Iron-weed, dram., ZDA 1987; r. Hector Ba-benco, i. Jack Nickolson, Meryl Stre-ep.
EXCELSIOR I - 16.30, 22.15 Ouattro cuc-cioli da salvare, prod. Walt Disney.
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Omicidio allo specchio, □.
NAZIONALE I - 16.15, 22.00 II placere delTatto sessuale, porn.,
PENICE - 16.30, 22.15 Tre scapoll e un bebe, kom., ZDA; i. Tom Selleck, Steve Guttenberg, Ted Danson.
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Dentro la notizia, dram., ZDA 1987; r. J. L. Bro-oks; i. V. Hurt, H. Hunter, A. Brooks.
MIGNON - 16.00, 22.00 La spada nella-roccia, ris., 1963; r. Wolfgang Reither-man.
EDEN - 15.00, 20.00 Predstava z Moano Pozzi, □ □.
NAZIONALE III - 16.00, 2245 Cicciolina čarne bollente, porn., DO.
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Undi-ci giorni, undici notti, porn.,
CAPITOL - dvorana rezervira LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Arriveder-ci ragazzi, kom., Fr. 1987; r. L. Malle; i. G. Manesse, R. Fejto.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Platoon, vojni, ZDA 1986, 115'; r. Oliver Stone; i. Tom Berenger, Willem Dafoe.
RADIO - 15.30, 21.30 Torbide emozioni, porn., OD.
Prepovedano mladini pod 14. letom P -18. letom O O,
mali oglasi
OSMICO je odprl Just Škerlj - Salež 44. Toči belo vino in teran.
OSMICO ima odprto Alojz Milič v Rep-nu. Toči teran in belo vino.
OSMICO ima odprto Milan Kraljič v Prebenegu. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Stanislav Novak v Mačkoljah-Križpot.
ODDAJAM V NAJEM priznano in dobro vpeljano restavracijo na Krasu, moderno opremljeno, s parkiriščem. Za podrobnejše informacije telefonirati na št. 362949 v uradnih urah.
PRODAM vpeljano trgovino za prodajo jestvin, sadja in zelenjave ter kruha, v centru mesta, z vso opremo in dolgoletno najemniško pogodbo za prostore. Podrobnejše informacije po telefonu na št. 362949 v uradnih urah.
PRODAMO mladiče pasme labrador z rodovnikom. Za informacije telefonirati v večernih urah na št. 003867/21312.
PRODAM nebalirano seno, Repen 50. Tel. 227411.
VESPO PRIMAVERA v odličnem stanju prodam. Tel. 229347.
PRODAM motor honda 750 po ugodni ceni. Tel. 228468 v večernih urah.
PODARIM taborniški komplet RMV za fanta. Tel. 228468 v večernih urah.
ČEBELARJU dam brezplačno številne steklene lončke za med. Dvig po dogovoru pri Sv. Ivanu. Tel 572665.
MIZAR obnavlja pohištvo (tudi antično) ter opravlja razna druga popravila. Tel. 228183 ob uri obedov.
LEKCIJE iz matematike in fizike za nižje in višje srednje šole nudi univerzitetni študent. Tel. 229347.
IŠČEM katerokoli delo part-time. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst pod šifro "Slovenka".
KUHARICO išče gostilna v Bazovici. Pismene ponudbe na Olgasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 TRST pod šifro "Bazovica ",
NUJNO IŠČEM skladišče na Proseku ali v bližini. Tel. 251026 ali 822003.
IŠČEM ZAPOSLITEV kot uradnica part-time. Telefonirati v večernih urah na št. 231037.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je odprta razstava KLAVDIJA TUTTE -Grafika in risbe.
V	galeriji Babna hiša v Ricmanjih je
do 16. aprila odprta razstava razglednic iz obdobja 1898-1918. Na 600 kartončkih so prikazani motivi mestnih predelov in okoliških vasi. Urnik: vsak torek od 10. do 12. ure in vsak četrtek od 18. do 20. ure.
V	Peterlinovi dvorani so na ogled dela slikarja Borisa ZULJANA.
V	galeriji Tommaso Marcato - Trg Tommaseo 4/A - so na ogled dela likovnika Vita TIMMLA.
V	galeriji Rettori Tribbio 2, Piazza Vecchia 6, je do 22. aprila odprta razstava slikarja Edoarda DEVETTE.
V	galeriji Torbandena - Ul. Tor Ban-dena 1 — bodo v četrtek, 14. t. m., ob 18. uri odprli razstavo JOSEFA KERNA. Razstava bo odprta tudi maja.
izleti
SKD Barkovlje prireja izlet v beneške vile 24. in 25. aprila. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Za informacije telefonirati na št. 69297 in 415797.
__________prispevki__________________
Namesto cvetja na grob Pepija Štranja daruje Radislav Slavec 5.000 lir za Zvezo borcev Boljunec.
Oton Kozina daruje 5.000 lir za Zvezo borcev Boljunec.
V	spomin na Jožeta Fuxa daruje Mirko Abram 15.000 lir za nabrežinsko godbo na pihala.
Mirko Guštin daruje 100.000 lir za VZPI-ANPI Repentabor.
V	spomin na Pepija Miliča daruje družina Škabar (Repen 79) 20.000 lir za VZPI-ANPI Repentabor.
Namesto cvetja na grob Pepija Miliča daruje družina Purič (Repen 57) 20.000 lir za VZPI-ANPI Repentabor.
V	spomin na Pepija Miliča daruje družina Škabar (Repen 99) 20.000 lir za VZPI-ANPI Repentabor.
Namesto cvetja na grob Angele Specie darujeta Miranda in Žofka Kapun 20.000 lir za amaterski oder J. štoka._
Ob 8. marcu je daroval ŽePZ Tabor
150.000	lir za Sklad M. Čuk in 50.000 lir za spomenik padlim v NOB na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Pepija Miliča, daruje Margherita Viterbo 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Nado Ronzani-Ferfoglia darujeta Vera in Jadranka 30.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Pepija Miliča daruje družina Slapnik (Repen 19) 15.000 lir za VZPI-ANPI Repentabor.
Namesto cvetja na grob Marije Križ-mančič (Rice) darujeta družini Križman-čič in Kralj (Koveščevi) 20.000 lir za ŠD Zarja in 20.000 lir za KD Lipa.
V	spomin na Pepija Miliča darujejo brat Mario, žena Geta in hči Marina z družino 100.000 lir za kulturni dom - spomenik padlim v NOB v Briščikih.
V	spomin na sestro Alojzijo Grilanc vd. Knez daruje Karlo Grilanc 10.000 lir za ŠK Kras in 10.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Mariota Zulianija darujeta Daniela in Licia Rupel 20.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Ob pogrebu Marije Križmančič (Rice) darujejo nosilci krste 100.000 lir za popravila bazovskega doma.
Namesto cvetja na grob Marije Križmančič darujejo družine Žagar, Primosi in Ban 30.000 lir za popravilo bazovskega doma.
Ob 1. obletnici smrti drage mame daruje Slava_ Starc z družino 40.000 lir za Sklad M. Čuk, 30.000 lir za ŽPZ Prosek-Kontovel in 30.000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Marije Križmančič (Rice) darujeta Silvan in Marija Žagar 15.000 lir za SD Zarja in 15.000 lir za KD Lipa.
V	spomin na Santino Prodan daruje sin Marčelo Prodan 20.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Skednja, Kolonkov-ca in od Sv. Ane.
Namesto cvetja na grob Viktorije Čuk daruje Eleonora Kralj 25.000 lir za ŠD Primorec.
Namesto cvetja na grob Marije Križmančič daruje Marija Pečar 20.000 lir za KD Lipa.
V	spomin na Marijo Križmančič (Rico) daruje Marija Križmančič (Žepenščeva)
10.000	lir za KD Lipa.
Namesto cvetja na grob Marije Križmančič (Rice) daruje družina Ražem (Kraljeva) 20.000 lir za KD Lipa in 20.000 lir za ŠD Zarja.
Namesto cvetja na grob Marije Križmančič (Rice) daruje Roza Križmančič
15.000	lir za ŠD Zarja.
Ob plačilu članarine je daroval Srečko Grgič 7.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Ob izletu v Zemono je darovala Lidija Gombač 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Angela Lenardona daruje Jožica Martelanc 50.000 lir za Sklad M-Čuk.
menjalnica			11. 4. 1988
Ameriški dolar		.	1232.-	Japonski jen			 9.—
Nemška marka 		738.	Švicarski frank ...		 893.—
Francoski frank		216.	Avstrijski šiling ...		 104«—
Holandski florint 		657.	Norveška krona ..		 194.-—
Belgijski frank		34,—	Švedska krona ....		 206.-
Funt šterling		.	2290.	Portugalski eskudo		 8.—
Irski šterling — 			.	1950.—	Španska peseta ...		 10.—
Danska krona		190,—	Avstralski dolar ..		 870.—
Grška drahma 		8.	Debeli dinar			 0,73
Kanadski dolar 			970.	Drobni dinar		0,75
	RTRTOSK		
	dS&e		
___________slike, ki so tudi spomin_
Predmeti za včeraj in danes
Predmeti, ki jih je padriško društvo Slovan zbralo in razstavilo, so bili res raznoliki. S slikami, ki jih objavljamo v zadnjih tednih, lahko le delno prikažemo to raznolikost, saj je razstava "živih" predmetov vedno učinkovitejša od še tako dobrega posnetka.
Za današnjo rubriko smo izbrali samo dva predmeta, da bi z njima še enkrat upravičili naslov Predmeti za včeraj in danes. Tako bi lahko uvrstili med ' predmete za včeraj", torej tiste, ki so popolnoma izginili iz vsakdanjega življenja, nečice. Med mladimi ljudmi - pa naj bodo iz mesta ali vasi - bi verjetno malokdo znal obrazložiti njih uporabo. Ta lesena posoda (dolga je kakih 60 cm, široka približno 30 cm, na eni strani pa globoka skoraj 40 cm), ki so jo običajno izdelovali iz jesenovim, sodi v kuhinjo: v njej so nekoč čistili in trebili manjše količine zrnja.
Na drugi sliki je predmet, ki prav tako sodi v preteklost, pridobil pa si je nadvse častno mesto tudi v sedanjosti. Skrinje - seveda raznih tipov in izdelave - lahko najdemo tudi v zelo
sodobno opremljenih stanovanjih. Marsikatera družina na Krasu se je po dolgih letih spomnila na staro in od črvov načeto skrinjo, ki je samevala na kašči ali podstrešju. Predmet se sedaj prav prijetno pojavlja v kaki dnevni sobi. Še pred nekaj leti je bilo mogoče odkupiti za sorazmerno nizko ceno domačo skrinjo, dandanes pa se moramo zadovoljiti le še z boljše ali
slabše izdelanimi ponaredki, ker se noben gospodar ne bi dal pregovoriti, da bi se ločil od domače skrinje.
Skrinja na fotografiji je okrašena s šestimi barvnimi risbami, kar dokazuje, da spada med "novejše". Najstarejše so bile namreč samo izrezljane. V skrinji so hranili obleke, pogosto pa tudi posteljno perilo. Nekatere - kot ta na sliki - so imele še manjši predal za dokumente in dragocenosti.
■ "::
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja, ob 14.45
Vročih 10
Lestvica Radia Koper-Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Sedem dni je mimo in že spet je pred nami tedenski razpored glasbene deseterice vročih.
Štev. tednov	Lestvica	
na lestvici	pretekli teden	
11	1	1. George Harrison - Got My Mind Set On You
7	4	2. INXS - Need You Tonight
15	2	3. Sting - We’ll Be Together
18	3	4. Los Lobos - La bamba
3	6	5. Billy Idol - Hotln The City
3	5	6. Morrisey - Suedehead
5	7	7. New Order - Touched By The Hand Of God
—	—	8. Boy George - Live My Life
—	—	9. Talking Heads - Mr. Jones
16	8	10. Agropop - Samo milijon nas je
Pomladanske pretrese so preživeli le najbolj razgreti in en sam pogled na lestvico tega tedna zadostuje, da je vsakomur takoj jasno, kakšno je razpoloženje med njenimi privrženci. Skrajneži bi ga poimenovali kar prevratniško, tisti, ki ohranjamo mirno kri, pa lahko ugotovimo le, da temperatura vztrajno narašča.
George Harrison je na vrhu že drugi teden, tesno za petami mu je INXS, skupina, v. kateri smo že ob prvem poslušanju zaslutili kandidata, ki bo pristal zelo visoko. Neverjetno dobro se drži Sting, ki je moralni zmagovalec prve četrtine leta, preboj v zgornjo polovico pa oznanja tudi Billy Idol...
Kljub temu da največja pozornost običajno velja vrhu, pa nam danes pogled utemeljeno uhaja v nižje lege... Lani bi si ga še težko predstavljali (pa tudi razloga zanj ni bilo), zdaj pa je članstvo skupine Talking Heads v vroči deseterici nekaj povsem običajnega. Mr. Jones je začel na devetem mestu, Boy George pa še mesto višje. "Živim le svoje življenje," pravi v pesmi, ki je tudi po svetu zelo popularna, in čeprav je bila pesem napisana za film, je v marsičem avtobiografska. Afere, zapor, pritiski medijev... Za konec še oba predloga - Johnny hates jazz in Sade Love Is Stranger Than Pride...
Kot vedno - imejte se vroče...
Z nagradami sodelujejo:
H'™ ^ — H« Hib1"'""
X--------------------------------------------
Is«.. TOZD EIcktroakuBtika
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek: ............................................................
Naslov:.....................................................................
Glasujem za:................................................................
Moj predlog:................................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OP 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10».
'
današnji televizijski in radijski sporedi
HI rai i____________________________
7.15 Inf. oddaja: Uno Mattina 9.35 Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nanizanka: II calabrone verde
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15 Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Aktualno: Italijanske kronike
15.30	Dnevnik - kronike
16.00	Otroška oddaja: Big!
17.55	Rubrika: Danes v Parlamentu
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Parola mia
19.30	Rubrika: Knjiga - prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Aktualno: II caso
21.45	Film: Gli argonauti (zgod., VB 1963, r. Don Chaffey, i. Todd Armstrong, Nancy Novak, 1. del)
22.45	Dnevnik
22.55	Film: Gli argonauti (2. del)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Informativna oddaja: Otroški laboratorij
1 4T RA| 2	i
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.00	Dnevnik, nato tečaj angleščine
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55 Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40 Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nan.: Lassie, nato kviz Farfade
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05 Rubrika: V prijetnem počutju
18.00	Nan.: Uno psicologo per tutti
18.30	Dnevnik - športne vesti 18.45 Nan.: Faber, 1'investigatore
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Agente 007 - Missione Goldfinger (krim., ZDA 1964, r. Gury Hamilton, i. S. Connery)
22.20 Dnevnik - kratke vesti
22.30	Glasbena oddaja: D.O.C.
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Filmske novosti
0.30 Film: E adesso povehuomo? (dram., ZDA 1934, r. Frank Bor-zage, i. Margaret Sullavan)
rai 3
12.00	Dok. oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižjih srednjih šol
16.30	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
20.00	Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija, Pekel (bere Giorgio Albertazzi)
20.30	Variete: Trasmissione forzata (nastopata Dario Fo in Franca Rame)
21.30	Dnevnik - vesti
22.00	Film: My beautiful Laundrette (dram., ZDA 1985, r. Stephen Frears, i. Daniel Day Lewis, Gor-don Warnecke, 1. del)
22.50 Dnevnik
22.55 My beautiful Laundrette (2. del)
RTV Ljubljana
10.00	TV Mozaik. Šolska TV: Kemija -Plini: Fizika - Od Newtonove do Einsteinove mehanike, Einsteinova dinamika
11.00	Tečaj angleščine
16.20	TV Mozaik. Šolska TV (pon.)
17.20	Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet (Luknje v kruhu in siru so nam všeč, v avtomobilu pa ne. Kdo je kriv zanje? Nekoliko pazljivejši pogled razkriva odgovor, saj je tudi pločevina okoli luknje vsa rjasta...)
17.45	Tedenski zabavnik
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.13 TV Okno in Zrno
19.30 Dnevnik in vreme
20.05	TV drama: Korak čez (Stanislava Bergoč, r. I. Šmid, i. Denis Radulovič, Damjana Černe, Boris Cavazza, Majda Potokar, Maja Sever, Miranda Caharija)
21.05	Oddaja o kulturi: Osmi dan
21.45	Dnevnik
22.00	Video godba
22.45	Video strani
^ TV Koper "	1
13.30	TVD Novice
13.40 Športne vesti: Sportime
13.50	Nogomet: finale berlinskega turnirja (pon.)
15.30	Športna oddaja: Juke box
16.00	TVD Novice
16.10 Reportaže: Šport spektakel
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim:
TRST — Srečanja tajnika KPI Natte GORICA — Predstavili posvet o prvem goriškem nadškofu Attemsu TRST — Tudi letos prireditev "Cvetje v Trstu"
TRST — Obračun mejnih prehodov v Tržaški pokrajini v prvem tromesečju
19.30	TVD Stičišče
20.00 Rubrika: Donna Kopertina
20.30	Tenis: turnir Newsweek
22.45	TVD Novice
22.55 Športne vesti: Sportime 23.15 Športna oddaja: Juke box
23.45	Rubrika: Donna Kopertina
m
CANALE5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20 Risanke
9.00	Nanizanka: Arcibaldo
9.30 Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kviz: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00 Film: Peccatrici folli (kom., ZDA 1940, r. George Čukor, i. J. Craw-ford, Rita Hayworth)
17.05	Nanizanka: Aliče
17.35 Kviz: Doppio slalom
18.05	Nan.: Webster, 18.40 I cingue del guinto piano, 19.101 Jefferson
19.40 Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Nad.: Dallas, 21.30 Dy-nasty, 22.301 Colby
23.30	Variete: Maurizio Cos-tanzo Show
0-45 Rubrika: Premiere
0-55 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.55 Bonanza
RETEOUATTRO
8-15 Nanizanka: La grande vallata
°-55 Film: Frenesia del pia-cere (kom., VB 1964, r. Jack Clayton, i. Anne Bancroft, Peter Finch)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vidni troppovicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Occhi di gatto, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre damore
18.15 Kviza: Cest le vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Aragosta a cola-zione (kom., It.-Fr. 1979, r. Giorgio Capi-tani, i. Enrico Monte-sano, Claude Brasseur, Janet Agren)
22.20 Aktualno: Skrivnostna Italija
23.05 Filmska rubrika: Cine-ma & Co.
23.35 Nan.: Petrocelli, 0.35 Vegas, 1.30 Missione impossibile
ITALIA1
8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder VVoman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie s An-gels, 13.20 Arnold
13.50 Variete: Smile
14.20	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vpies risanke Candy Candy, Den-ni, Annette
18.00	Nanizanki: Hazzard, 19.00 Simon & Simon
20.00	Risanki: Piccola bian-ca Sibert, 20.15 Maple Town
20.30	Film: Voglia di vince-re (kom., ZDA 1985, r. Rod Daniel, i. Michael J. York, James Ham-pton, Susan Ursitti)
22.20	Film: Piccoli omicidi (kom., ZDA 1971, r. Alan Arkin, i. Elliot Gould, Donald Suther-land, Lou Jacobi)
0.20 Film: Se tutte le donne del mondo (krim., It. 1967, r. Dino Maiuri, i. Michael Connors, Do-rothy Provine)
aal) telepapova
12.30	Nadaljevanka: I Ryan
13.30	Risanke
14.15 Nadaljevanki: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days
16.30	Nadaljevanka: Piume epaillettes
17.00	Nan.: Mary Hartman
17.30	Risanke
19.30	Nanizanka: California
20.30	Film: Citta in fiamme (dram, ZDA 1979, r. Al-
vin Rakoff, i. Henry Fonda, Shelley Win-ters)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: nogomet 1.15 Nan.: Mod Sguad
" ^ TELEFRIULI
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Dražba
15.00	Nad.: GengisKhan
15.30	Risanke
16.00	Glas. odd.: Musič box
17.05 Dokumentarec: Med
vrhovi Himalaje
18.15 Nadaljevanka: Le so-relle Materassi
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrike: Dan za dnem, 20.00 Obrtništvo, 20.30 Župan in njegovi ljudje
22.00	Športna rubrika
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Nanizanka: Storie nel-la prateria
1.00 Informativna oddaja: News dal mondo
^ TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Nediški zvon (pon.); 8.50 Za vsakogar nekaj; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Torkov zbornik: Od prehrane do potrošništva (1. del); 12.15 Deželna eno-gastronomska ponudba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Roman: Vojna in mir (30. del); 15.15 Zbornik (2. del); 16.30 Deželna enogastronomska ponudba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Trenutek poezije: Kamen molka (Andrej Kokot); 19.20 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Matineja; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Nenavadni pogovori; 11.25 Danes smo izbrali; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Vrtiljak želja; 17.00 V studiu;
18.00	Sotočja; 18.45 Medigra; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Ansambel Franca Puharja; 20.00 Slovenska zemlja; 20.35 Komorna glasba; 21.05 Radijska igra; 22.30 Glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Operetna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.05 Glasba; 14.40 Reportaže, intervjuji, zanimivosti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Sotočje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.15 Horoskop; 8.40 Po vašem izboru; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Glasba; 9.45 Casadei; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Glasbeni sprehodi; 10.35 Vstop prost; 11.00 Srečanja; 11.15 Turizem; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasba; 15.00 Šola, otroš-
tvo, vzgoja; 15.45 Sintonizirani; 16.00 Popevka; 17.00 Bubbling; 17.33 Glasba; 18.33 Bazar; 19.00 Glasbene novosti; 20.00 Zaključek.
RADIO OPČINE
10.00 Glasba po željah s slovenskimi in hrvaškimi melodijami; 12.00 Mozaik; 17.00 Okno na Benečijo; 18.00 Španč; 19.30 Smeh in glasba; 20.30 Val mladih, nato Nočni glasbeni spored.
Generalni tajnik KPI na obisku v deželi
Natta včeraj med delavci štirih tovarn v Tržiču
Danes in jutri v Kulturnem domu
Današnja afriška realnost v dveh izvirnih filmih
Težave, v katerih se nahajajo državne tovarne v Tržiču niso lastne samo tovarnam v tem kraju ali v sosednjem Trstu marveč tudi podobnim obratom širom po državi, še zlasti v Genovi in v Liguriji nasploh. To je včeraj tržiš-kim delavcem povedal generalni tajnik KPI Alessandro Natta, ki je tu pričel svoj obisk v naši deželi. Natta se je najprej sestal z osrednjim vodstvom Družbe Fincantieri, zatem s tovarniškimi sveti tržiških tovarn. Popoldne je odšel v Trst, kjer bo tudi danes. Zvečer ob 18.30 pa bo v kinu Excelsior v Tržiču javni shod, ki ga prireja KPI.
Natto so spremljali deželni tajnik KPI Viezzi, evropski poslanec Rossetti ter drugi voditelji KPI. Na sestanku v direkciji ladjedelnice so mu predsednik Fincantieri Enrico Bocchini, ter visoka funkcionarja te družbe Agosti-ni in Di Marca, orisali položaj italijanskih ladjedelnic in načrte, ki jih te imajo.
V veliki sobani delavske menze se je zatem tajnik KPI srečal z zastopstvom delavcev štirih državnih tovarn v Tržiču in Ronkah: ladjedelnica, An-saldo, SBE, Meteor. Deželni tajnik KPI Viezzi, ki je otvoril srečanje, je omenil krizo, ki je zajela železarsko in ladje-delniško industrijo kljub obljubam, ki smo jih čuli na nedavni deželni konferenci o državnih tovarnah. Zastopniki delavcev, Francovig za ladjedelnico, Bisiach za Ansaldo, Liva za SBE in Gi-orgelli za Meteor, so zatem orisali položaj svojih tovarn. V hudem položaju se nahajata ladjedelnica in Ansaldo, dočim hoče IRI tovarno SBE prodati zasebnikom, kljub temu da je aktivna.
V Šempetru razpustili stavkovni odbor
Na včerajšnjem dobro obiskanem zboru delavcev v šempetrski bolnišnici so razpustili stavkovni odbor ter ugotovili, da je stavka pred dvema tednoma popolnoma uspela, predvsem v tem smislu, da je vzpodbudila reševanje perečih razmer v slovenskem zdravstvu. Dosegli so delno povečanje osebnih dohodkov, za 30 odstotkov v marcu, za nadaljnih 10 odstotkov v aprilu. To bo osnova za vnaprej.
Na včerajšnjem zboru so sprejeli več sklepov. Med temi tudi enega a nezaupnici institucijam od občine do republike, ki bi bile morale pravočasno skrbeti za rešitev vseh perečih vprašanj v zdravstvu. Predlagali so tudi, naj se začne debata o vlogi sindikata v kritičnih razmerah na splošno, v zdravstvu pa še posebej.
Na včerajšnjem shodu sta generalni direktor zdravstva na Goriškem dr. A. Tomanovič in direktor bolnice dr. V. Gatnika preklicala ostavko.
Odpovedale so zavore
Odpovedale so zavore in se Je zato 78-letna Vera Rejec iz Gorice, Ulica Buffolini 8, včeraj ob 8. uri s svojim belim fiat 500 zaletela v zgradbo na križišču med ulicama Orzoni in Cam-pi.
V goriški splošni bolnišnici so ji ugotovili zlom dveh reber in zlom pogačice, zaradi česar se bo morala zdraviti najmanj 20 dni.
Za tovarno Meteor, ki je tudi aktivna, pa se ne ve kakšen bo njen status potem ko bodo v bližini letališča zgradili novo tovarno.
Natta je na voditelje državne industrije in na rimsko vlado zvrnil odgovornost za sedanje stanje. V zadnjih letih, ko je Italijo zajela izredno ugodna konjunktura, niso znali izrabiti priložnosti, da bi, tudi v sodelovanju z italijansko zasebno industrijo in tudi s tujimi podjetniki, posodobili naprave. Težave niso samo v tej deželi, marveč povsod v Italiji. Še posebej je omenil Genovo, kjer sta, prav tako kot v Trži-
Vodstva strank imajo v teh dneh polne roke dela, saj izbirajo kandidate za deželne in pokrajinske volitve. Pokrajinski voditelji imajo še skrb za sestavo kandidatnih list v štirih občinah kjer bodo v juniju volitve za obnovo občinskih svetov. Vsemu temu je treba, dodati še krizo v goriški občini in vprašanje odnosov v tisti v Grade-žu. Pa še skrbi za bolnišnici v Krminu in Gradežu je treba dodati.
V demokristjanski hiši bodo najbrž, skoro gotovo, spet kandidirali trije dosedanji deželni svetovalci: Brancati, Longo in Pagura. Tudi Paguro bodo demokristjani spet kandidirali. Zdi se, da je dokončno šla v zaton kandidatura goriškega župana Scarana. Temu naj bi bil sam predsednik deželne vlade Biasutti ponudil kandidaturo. Sca-rano je baje zahteval p'rvo mesto na listi. Tega pa Biasutti ni sprejel, saj bi bil moral tako žrtvovati Brancatija. Baje je predsednik deželne vlade stvar skušal obiti tako, da je predlagal, da bi bil Brancati v deželnem odboru dve leti in pol, zatem naj bi za enak čas to mesto sprejel Scarano. Na to pa ni pristal nihče od dveh. Zato naj bi Scarano ostal na čelu goriške občine. V deželni delegaciji KD pa tudi vse po starem, seveda če bo demokristjanom uspelo ohraniti tri svetovalska mesta.
O primarnih volitvah znotraj sekcij KPI na Goriškem smo že pisali. Jasno je, da bosta na čelu liste sedanja deželna svetovalca Ivan Bratina in Paolo
ču, tudi tovarni Ansaldo in ladjedelnica. Rešitev je treba iskati s soglasju z drugimi, je še dejal Natta, kajti nesmiselna bi bila vojna med reveži. Izrazil je tudi mnenje, da je treba poiskati rešitev v povezovanju z evropsko industrijo.
Furlanija Julijska krajina pa ima svoje specifičnosti, saj je obmejna dežela, zaradi tega ji mora Rim posvetiti več pozornosti. Dejal je tudi, da je treba danes gledati širše kot se je to delalo doslej. O tem sta govorila tudi on sam in Gorbačov na nedavnem moskovskem sestanku voditeljev KPI in KPSZ.
Padovan. Prvi je dobil največje število preferenčnih glasov, drugi nekaj manj. Temu namreč oporekajo nekateri v okoliških občinah Tržiča, ki se ogrevajo za štarancanskega župana Papai-psa, ki bo tudi med kandidati.
Pri Slovenski skupnosti bo za vodilnega kandidata v deželni svet dr. Mirko Špacapan, ki bo tudi kandidiral v pokrajinski svet v okrožju Sovodnje -Doberdob - Zagraj. Tako so sklenili na seji pokrajinskega sveta SSk, potem ko so bile skupščine v sekcijah te stranke. Tokrat je prodrla Špacapano-va kandidatura, dočim je na prejšnji seji kandidatura Ferletičeve dobila en glas več. Drugi na lestvici kandidatov za deželni svet bo Bojan Brezigar, ki bo nosilec liste na Tržaškem. Dokončno bo o listi kandidatov sklepalo deželno vodstvo stranke, ki se bo sestalo sredi tega tedna.
Pri socialistih niso še dokončno izdelali kandidatnih list. Ve se, da se bosta za svetovalsko mesto na deželi potegovala pokrajinski tajnik Luigi Blasig in podtajnik odv. Gianluigi De-vetag. Znotraj stranke je precej ostro ločevanje med poborniki enega in drugega in brez dvoma bo boj za preference zelo hud. Oba kandidata že sedaj iščeta podpore tudi pri tistih skupinah, ki ne bodo direktno angažirane. Borba bo huda, kajti tokrat je skoro gotovo, da bodo socialisti poslali svojega človeka v deželni svet. Niso še sklepali o kandidaturah za pokra-
Kulturni dom v Gorici bo nocoj in jutri prizorišče dveh srečanj z afriškima filmoma in kulturo, ki ju prireja Center prostovoljcev za kooperacijo v razvoju CVCS. Drevi ob 20.30 bodo predvajali film Nyamanton (v prostem prevodu: Nauk smetišča), ki ga je pred dvema letoma posnel režiser Cheick Oumar Sissoko iz Malija. Jutri bo ob isti uri na vrsti film Le medecin de Gaiire (Zdravnik iz Gafireja), delo Mustapha Diopa (Niger). Oba filma bosta v italijanski sinhronizaciji, predstavil pa ju bo režiser in izvedenec za afriško kinematografijo F. Tagliabue. Tako danes kot jutri bosta s pričetkom ob 10.30 posebni predvajanji za šole.
Filma bosta nudila priložnost drugačnega pogleda na neznane aspekte afriške kulture. Za mnoge pomeni Afrika "airconditioned" hotel, safari v land-roverju, tropsko plažo. Zahodni filmi dajejo epsko-retorično ali zgolj turistično naturalistično predstavo črnega kontinenta. Ničesar pa ne vemo o kulturi, ki se v marsičem razlikuje od predstav, ki jih mi imamo o njej, a v ka tari zasledimo tudi mnogo univerzalnih elementov človeške narave.
Prvi film je zgodba o 9-letnem Kalifi, ki ga hočejo izgnati iz šole, ker nima denarja, da bi si kupil šolsko klop (sic!). Družina najame posojilo, toda otrok bo prisiljen delati v prostem času: z vozičkom bo za skromen drobiž nabiral smeti. Film je en sam krik proti socialnim krivicam istočasno pa umetnina, saj se je Sissoko s poezijo in rahlo ironijo znal izogniti retoriki. Zanimiv je tudi nastanek filma: režiser ga je namreč posnel skrivaj (zaradi cenzure) s skromnimi sredstvi, ki so mu jih dodelili za povsem drugačen projekt kratkometražnega
jinski svet. Zdi se, da bodo Cumpeto potrdili na Pokrajini.
Kar se pokrajinskih volitev tiče se zdi, da pride do povezave med republikanci in liberalci. Oboji upajo, da s skupnimi močmi dobijo enega svetovalca.
Svetovalca v pokrajinskem svetu naj bi dobili tudi zeleni, pa čeprav je njiga gradeška veja šla svojo pot. Kaj bodo naredili radikalci ni še znano, vendar je najbolj verjetno njihovo sodelovanje z zelenimi, kar bi zagotovili dovolj glasov za izvolitev enega pokrajinskega svetovalca.
Občinske svete bodo obnovili v Tržiču, Ronkah, Romansu in Vilešu. Dočim v Tržiču in v Ronkah volijo po proporčnem sistemu, v dveh manjših občinah velja večinski sistem. Do pre-okreta naj bi prišlo v Romansu, kjer naj ne bi bilo več tradicionalne liste KPI-PSI, ki je dvajset let vodila občino. Socialisti naj bi šli v zavezništvo s KD, PSDI in PRI.
V Gradežu pa bodo demokristjanski odborniki ta teden dali ostavko. KD je namreč s PRI in PSDI lani sklenila sporazum o vodenju občine. Sedaj republikancev ni več v občinskem svetu, kajti vsi so šli v gibanje Giustizia e Liberta. Prišlo naj bi torej do novega sporazuma. Če tega ne bo pa bo občinski svet razpuščen.
Seveda ostajajo še vedno odprta vprašanja na goriški občini, vendar bo o njih govora že sredi tega tedna.
filma, pri montaži pa so mu pomagali jugoslovanski tehniki.
Drugi film prikazuje mladega zdravnika, ki se iz Evrope vrne v Afriko, tu pa pride najprej do konflikta nato pa do svojevrstnega dialoga s plemenskim vražem. Film je odličen v posredovanju afriške kulture in protislovja med tradicijo in modernizacijo.
Tudi na Goriškem ohromljen promet na železnici
Včerajšnja celodnevna stavka uslužbencev železnice na območju Furlanije Julijske krajine je povzročila vrsto nevšečnosti tudi na Goriškem. Potniški promet se je odvijal s težavo in precejšnjimi zamudami, povsem ustavljen pa je bil tovorni promet.
Na goriški železniški postaji so nam včeraj okrog poldne povedali, da so namesto dvanajstih kompozicij, do tedaj sprejeli in odpremili le tri. Tudi v popoldanskem času se stanje ni bistveno spremenilo.
Potniki, ki se redno poslužujejo vlaka (v glavnem dijaki in delavci), so bili tokrat pravočasno obveščeni o protestni akciji in so tako ali drugače poskrbeli za prevoz v šolo.
Protestna akcija se je, kakor napovedano, zaključila sinoči ob 21. uri, do popolne normalizacije v železniškem prometu pa bo prišlo šele danes zjutraj.
KULTURNI
Danes in jutri ob 20.30 v Kulturnem domu na sporedu filma
Nyamanton
in
Le medecin de Gafire
malijskega režiserja SISSOKA in Nigerijca DIOPA.
Predvajanje afriških filmov pripravlja Kulturni dom v sodelovanju s Centrom CVCS.
Danes in jutri ob 10.30 bodo filma predvajali za šole.
razna obvestila
Odbor Sekcije VZPI-ANPI za Peč, Rupo in Gabrje vabi vse člane na redni občni zbor sekcije, ki bo danes, 12. aprila, ob 20. uri. Poročali bodo o dosedanjem delovanju ter izvolili nov odbor.
Kmečka zveza obvešča, da zapade 30. t. m. rok za t. i. obvezno destilacijo namiznih vin. Količina vina, ki jo mora posamezni vinogradnik oddati v pooblaščeno žganjarno, se izračuna na osnovi proizvodnje hl/ha prijavljenega vina za letino 1987/88. Izračunano količino vina mora vinogradnik oddati samo v primeru, da presega 5 hektolitrov.
Goriško gledališko skupino bomo lahko poslušali danes ob 18. uri na Radiu Trst A v večeru poezije posvečeno Kamnu Molka koroškega pesnika Andreja Kokota.
koncerti
Danes v Kulturnem domu v Novi Gorici, ob 20.15, koncert dua Takumi Kubo-ta in Anne De Dadelsen (violina in klavir). Koncert je v sklopu zelenega glasbenega abonmaja.
V zaključni fazi sestava kandidatnih list za volitve
Slike s pobratenja med Števerjanom in Kojskim
V naši nedeljski številki smo že poročali o slavnosti pobratenja s Kojskim, ki je bila v soboto zvečer v Števerjanu, v tamkajšnji osnovni šoli, ki je poimenovana po Alojziju Gradniku, pesniku, ki je skupen vsem Bricem neglede na njihovo državno pristojnost na tej ali drugi strani meje. Po uradnem delu, v katerem so govorili števerjanski župan Ivan Klanjšček, predsednik Krajevne skupnosti Kojsko Kazimir Pahor, predsednik Goriške pokrajine Silvio
Cumpeta in predsednik Občinske skupščine v Novi Gorici Danilo Bašin, se je v drugih prostorih šolskega poslopja in pred njim razvila prava ljudska slavnost, ki je trajala do nočnih ur. Pobratenje je prav to, tisto med preprostimi ljudmi, ima večjo težo in pomen od tistih zgolj formalnih in uradnih aktov. V tem primeru, v primeru Števerjana in Kojskega, tudi ni moglo biti drugače, saj sta si kraja zelo blizu.
Zaradi tega je bilo tako v preteklosti, ko ni bilo meje, kot tudi danes, veliko vsakdanjih prijateljskih stikov, sklepala so se in se še sklepajo sorodstva. S sobotno slavnostjo, ki se bo ponovila v Kojskem 3. julija, ko imajo tam krajevni praznik, se je tudi Občina Števerjan uradno pobratila s krajevno upravo v Jugoslaviji. Sovodnje so že veliko let pobratene s Škofjo Loko, Doberdob pa s Prvačino. Na naših slikah dva trenutka sobotne proslave.
čestitke
Predragemu sošolcu Robertu voščita vesel 16. rojstni dan Nataša in Katia.
_____________kino_______________
Gorica
CORSO Zaprto.
VERDI 18.00-22.00 »Tre scapoli e un bebe«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Confessioni di Serena«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EKCELSIOR Zaprto.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica
SOČA Ni predstave.
DESKLE 19.30 »Smrtnonosna misija«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti, Travnik 34, tel. 84972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. Toti 52, tel. 72701.
__________pogrebi____________
Danes v Gorici: ob 9.30 Ersilia de Co-melli, iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 11. uri Mario Dozza, iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče.
V mednarodno pomembnih dokumentih potrjena večnarodna realnost Goriške
V oktobru bo v Gorici posvet o prvem goriškem nadškofu Attemsu
Tridnevni posvet o prvem goriškem nadškofu Karlu Mihaelu Attemsu, ki bo v Gorici v letošnjem oktobru, utegne zadobiti zelo veliko mednarodno razsežnost. Tak vtis smo dobili na okrogli mizi, ki je prejšnji dan bila v palači Attems v Gorici. Na posvetu so govorili prof. Gabriele De Rosa z rimske univerze, prof. Bogo Grafenauer od Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dr. France Dolinar od Arhiva SRS, prof. Grete Klingenstein z Univerze v Gradcu, ter goriški profesor Luigi Tavano. Uvodne misli je povedal predsednik Inštituta za socialno in versko zgodovino prof. Fulvio Sa-limbeni.
Prof. Gabriele De Rosa, eden najbolj priznanih italijanskih zgodovinarjev, ki se peča še zlasti z zgodovino katoliškega gibanja, je najprej obrazložil kakšen pomen imajo poročila škofov o njihovih pastoralnih vizitacijah. Gre za analitičen pregled življenja v posameznih krajih. Tu niso obdelana le verska vprašanja, marveč tu najdemo vse polno podatkov o vzgoji, socialnem in gospodarskem stanju prebivalstva, o kulturi, o politiki. Škofje so pošiljali poročila v Rim vsaka tri leta.
Nadškof Karl Mihael Attems, nemški plemič, vzgojen v Gradcu, Modeni in Rimu ter Baslu, je bil pomembna osebnost. Leta 1972, ko je bil ukinjen oglejski patriarhat, ki je sicer že več časa domoval v Vidmu, kar pa je pomenilo, da je bil podvržen Beneški republiki, kar Habsburžanom seveda ni prijalo, ter sta bili ustanovljeni nadškofiji v Vidmu in Gorici, je bila tudi v cerkvenem oziru potrjena politična razdelitev. Na čelo goriške nadškofije je bil imenovan že omenjeni Attems. Bil je prava oseba v delikatnih odno-
sih med dunajskim dvorom in rimsko Sveto stolico. V dvaindvajsetih letih svojega službovanja je imel veliko stikov na mednarodni ravni.
Seveda ni pozabil na vernike V svoji škofiji. Še zlasti pomebna je analiza njegovih poročil o pastoralnih vizitacijah, ker gre za kraje z narodnostno mešanim prebivalstvom. Goriška nadškofija je bila velika, segala je veliko preko današnjih primorskih meja. Večina prebivalstva je seveda bila slovenska, precej pa je bilo Nemcev ter Furlanov. V štiriindvajsetih debelih zavojih dokumentov o Attemsovih pastoralnih vizitacijah prihaja do izraza ta raznolika realnost. Seveda je ta nadškof mednarodnega formata moral poznati tudi jezik svojih vernikov.
Dva slovenska zgodovinarja sta orisala položaj na Slovenskem. Prof. Bogo Grafenauer je sicer podrobneje označil zgodovinski razvoj v dežela-ha naseljenih s Slovenci, njih upravno razdelitev v več držav. Še posebej se je zaustavil ob vprašanjih v zvezi s protireformacijo ter centralističnimi težnjami državne uprave za časa cesarice Marije Terezije. Cerkev je takrat postala, z birokracijo in vojsko, tretja najbolj pomembna komponenta v državi Habsburžanov.
Podrobeneje je o položaju Cerkve na Slovenskem govoril dr. France Dolinar, podravnatelj Arhiva Slovenije. Povedal je, da bi bilo zelo koristno primerjati ohranjene arhive goriškega nadškofa Attemsa s tistimi njegovega soimenjaka in tudi sorodnika Ernesta Amedea Attemsa, ki je v tistem času bil ljubljanski nadškof (ohranjenih je sedem debelih zavojev s poročili nje-
govih vizitacij) ter tistimi naslednikov. Vsa ta dokumentacija je bila doslej premalo pregledana, tudi zaradi tega ker se je slovensko zgodovinopisje osredotočilo na dogodke v devetnajstem in dvajsetem stoletju.
O odnosih med državo in Cerkvijo je govorila graška profesorica Grete Klingenstein.
Osebnost prvega goriškega nadškofa in čas v katerem je delal pa najbolj zanimajo goriškega profesorja Lugija Tavana, ki se že več let ukvarja s to raziskavo in kateremu gre brez dvoma zasluga, da je prišlo do tako pomembnega simpozija, katerega smo prejšnji dan videliie uvod. Tavano je že takoj povedal, da je bila razdelitev oglejskega patriarhata pomemben dogodek v mednarodni politiki sredi osemnajstega stoletja, saj najdemo o
tem omembne v bogati mednarodni dokumentaciji. Zakaj torej doslej tak molk o prvem goriškem nadškofu in njegovi dobi? Kriva so vsa tri zgodovinopisja, avstrijsko, slovensko in italijansko. V avstrijskih krogih je bila Attemsova vloga precej zamolčana, niti omenjali ga niso v leksikonih. Slovensko zgodovinopisje je zavzeto preučevalo čas narodnega prebujenja in se ni zaradi tega oziralo na pre-teklsot. Italijansko pa ni imelo interesa, da bi pisalo o škofu, ki je delal in živel v trojezični deželi, v deželi za katero so menili, da je le italijanska.
Že sama uvodna razprava na okrogli mizi je vzbudila zanimanje. Kaj bo šele v oktobru, ko bomo čuli marsikaj takega kar doslej nismo znali?
MARKO WALTRITSCH
Program dela društva Skala v Gabrjah
Pred dnevi so se v Gabrjah sestali člani domačega kulturnega društva Skala, da bi sestavili program delovanja do konca sezone. Doslej so dobili že veliko povabil za nastope njihovega zbora pri nas in v matični domovini, na sestanku pa so ugotavljali, da se bodo morali odpovedati več nastopom. V letošnji sezoni so peli že v Podgori, ob otvoritvi Kulturnega doma v Števerjanu, na revijah Primorska poje v Vrtojbi in na Sovodenjska poje v Sovodnjah.
Na sestanku so člani ugotavljali, da je pomenil pristop Sovodenjcev in Pečanov pomemben doprinos k njihovemu delovanju in da z vodstvom Rozine Konjedic dobro napredujejo. Sklenili so, da bodo maja nastopili v Ljubljani, junija v Stični in zelo verjetno tudi v Istri. Pevski zbor KD Skala z Gabrij bo obenem junija priredil zaključni koncert, na katerega bodo povabili še en drug pevski zbor. Pri komemoraciji padlim ob obletnici osvoboditve pa bosta v Gabrjah nastopila še pevska zbora iz Štmavra in zbor Lipa iz Bazovice; takrat bodo na sporedu tudi priložnostni govor in recitacije.
Na zadnjem sestanku so se domenili tudi za program društvenega praznika, ki ga bodo v Gabrjah verjetno priredili drugo nedeljo v juniju. Sklenili so tudi, da bodo takrat organizirali nogometni turnir in pripravljajo nekaj novosti, ki pa jih bodo pravočasno sporočili.
Pred koncem seje je bilo tudi tokrat veliko govora o stanju domačega kulturnega doma, ki je nujno potreben popravila. Pri nastopih v drugih društvih so pevci videli, da ostala društva razpolagajo z lepimi in urejenimi prostori, oni pa so ugotavljali, da bi se jim lahko streha kmalu podrla na glavo. To pa bi nedvomno predstavljalo konec delovanja tega majhnega, a izredno aktivnega kulturnega društva, zato je nujno, da se njihov sedež čim-prej popravi.
Kmalu proces zaradi umora v Desklah
Temeljno javno tožilstvo v Novi Gorici je izdalo obtožnico zoper 35-letnega Petra Vidiča iz Deskel, ki je osumljen, da je 30. novembra lani v Desklah z nožem zabodel domačina Danila Muniha, ki je zaradi ran kmalu nato umrl. Dogodek se je pripetil po Plesu v Kulturnem domu v čast državnega praznika Dneva republike.
Naši bralci se spominjajo, da je po tragičnem dogodku prišlo do reakcij, med katerimi so posamezniki metali tudi kamenje , proti zgradbi milice v
Desklah.
Dogodek, ki se je končal s smrtjo Danila Muniha, je odmeval še pozneje in je dobil celo obeležje sporov in napetosti med domačini v desklah in delavci iz drugih republik, ki tam delajo in živijo. Stanje pa so s prizadevanjem Krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij pomirili.
Glavna sodna obravnava proti Petru Vidiču, ki se že vse od tragičnega do-9odka dalje nahaja v priporu, bo najbrž v tem mesecu. Obravnava bo pred Temeljnim sodiščem v Novi Gorici.
(m.d.)
Še dve sliki z uspelega kabaretnega večera
Prostor nam ni dopuščal, da bi v našem poročanju o kabaretnem večeru v goriškem Kulturnem domu, objavili več slik. Tudi danes s tem ne bomo mogli ustreči vsem, ki so se pošteno potrudili, da so priredili večer, ki nam bo dolgo časa ostal v spominu. Danes objavljamo še dve sliki. Prepričani pa smo, da
se bodo našj kabaretisti ojunačili, in še kdaj nastopili. Morda bodo zasedaj le ponovili uspeli petkov večer, da se bodo na njem pozabavali tudi tisti, ki ob prvi priložnosti niso mogli v dvorano, saj so bila vsa mesta že veliko pred prireditvijo rezervirana. Morda pa bo na prihodnjih večerih še kaj dodatnega
programa, kaj novega, še posebej s poročili o dogajanju na Goriškem. Se zlasti naj bi prišli v poštev vsi tisti, ki so bili na tem prvem goriškem kabaretnem večeru pozabljeni. Čutijo se že užaljene in mislijo, da prav nič ne pomenijo, če se satira ne spravi nanje. Naši kabaretisti morajo za to hitro poskrbeti.
Pogovor s predsednikom Hranilnice Tripanijem
Nikakor ne bo prišlo do združitve med Goriško in drugimi hranilnicami
Pred časom smo pisali, da se v Italiji Pripravlja novelizacija splošnega ban-^bega zakona. Nekateri ugledni bančniki v Rimu menijo, da bi se morale manjše banke združiti, da bi na tak način vdržale konkurenco močnih ev-r°pskih bank, ki bodo prodrle tudi na Kalijansko tržišče po liberalizaciji bančnega poslovanja v okviru EGS. Nekateri izražajo mnenje, da bi se morale združiti sorodne banke, npr. hra-minice, ljudske banke, kmečko—obrhe posojilnice, itd.
. O tem so veliko govorili tudi upra-mtelji hranilnic Veneta, Furlanije Ju-rjske krajine in Tridentinske Južne molske. V letošnjem januarju so zaupniki hranilnic imeli sestanek v idrnu, sredi februarja pa v Benetkah, ekateri so izražali mnenja, da bi bilo Prav, cja ^1 Se hranilnice na tak ali rrigačen način združile. Nekateri so j,.11, da bi se hranilnice dejansko zdru-6 v okviru vsake dežele. Drugi pa .c menili, da bi bilo dovolj, da bi pri-, 0 do operativne združitve. Vsaka /mrilnica bi ohranila svojo posebnost, o biček bi ostal vsaki tak kot bi bil
ustvarjen, operativa bank pa bi bila enotna.
Vendar so o tem bili pomisleki, ki so tudi ostali. Ni prišlo do takih združitev. Najbrž do tega sploh ne bo nikdar prišlo.
Predsednik Goriške hranilnice dr. Antonio Tripani nam je povedal, da bi bilo težko, skoro nemogoče, operativno združiti tri hranilnice, ki poslujejo v naši deželi; goriško, tržaško ter vi-demsko-pordenonsko. V vsakem teh krajev so krajevne specifičnosti, ki jih je treba ohraniti. Vrh vsega vsaka od teh treh hranilnic že sega tudi operativno v druge pokrajine. Goriška je npr. lani odprla ekspozituro svoje stanovanjske banke v Trstu ter podružnico v Reana del Rojale na Videmskem. Obe sta v zelo kratkem času pokazali, da je bila pobuda upravičena. V načrtu imajo odprtje še takih podružnic v sosednih pokrajinah. Enako delata drugi dve hranilnici.
Predsednik Tripani nam je povedal, da bodo povečali operativno sodelovanje z drugimi hranilnicami, ne le s tis-
timi v deželii, marveč s tistimi v severni Italiji. Gre za sodelovanje v raznih konzorcijih, kakršnega imajo ljudske banke ter posojilnice. Enajst hranilnic sodeluje v konzorcijih CEGO, CEDACRINORD, GEPO, itd.
Nikakor pa ne bo govora o združitvi hranilnic, nam je še dejal predsednik Goriške Cassa di risparmio dr. Antonio Tripani. (mw)
Dežurna služba zdravnikov
)ežurna zdravniška služba v bolnicah goriške pokrajine deluje z ilednjim urnikom; ob delavnikih d 20. in 8. uro, ob nedeljah in praz-;ih pa med 14. (s pričetkom na pred-iznični dan) in 8. uro naslednjega avnika. Dežurna zdravniška služba na razpolago v Gorici, Ul. Vittono neto, tel. 30011, v Krminu, Drevored nezia Giulia, tel. 62111, v Tržiču, Ul. 5sini, tel. 75181 in v Gradežu,-Ul. irchesi, tel. 0431-80251.
V nedeljo v obeh Goricah 13. Pohod prijateljstva
Stisnjeni roki in geslo Kdor si pridobi prijatelja, najde zaklad bosta tudi letos simbolizirala Pohod prijateljstva med Gorico in Novo Gorico. Množična športno-rekreativna prireditev se bo - tokrat že trinajstič - odvijala prihodnjo nedeljo, 17. aprila. Prireja jo goriška Skupina za socialni turizem (-TGS) v sodelovanju z Zvezo telesno-kulturnih organizacij iz Nove Gorice ter z vsemi prijateljskimi goriškimi športnimi društvi, z namenom, kot ob vseh dosedanjih izdajah, da bi še nadalje utrjevali medsebojno spoznavanje in sklepanje prijateljstva med mladimi obeh mest in iz širših obmejnih območij.
Zborno mesto za vse, ki nameravajo sodelovati na pohodu bo v nedeljo ob 9.30 na Travniku. Pol ure kasneje bo start, ob 12.30 pa je na cilju (sedež TGS v Ul. don Bosco) predvidena zaključna slovesnost z nagrajevanjem. Proga bo dolga 12 kilometrov, odvijala pa se bo po ulicah mestnih središč Gorice in Nove Gorice. Pohodniki bodo dvakrat šli čez mejo, seveda brez vsake formalnosti, prvič skozi prehod na Škabrijelovi ulici ob povratku pa skozi solkanski prehod. Med potjo bodo naleteli na štiri kontrole in prav toliko okrepčevalnic.
Še nekaj podatkov o prijavah in nagradah. Pohoda prijateljstva se lahko udeležijo mladinci in mladinke do 17. leta starostu Na vsakih 10 vpisanih je dovoljen en spremljevalec. Pohod ni tekmovalnega značaja. Vsak posameznik, ki bo do cilja prispel v največ treh urah in z vsemi kontrolnimi žigi na posebnem kartončku, bo prejel spominsko kolajno in okrepčilo. Predvidene so tudi skupinske nagrade, ki jih bodo izžrebali in podelili skupinam z najmanj 25 udeleženci. Posebni trofeji prejmeta najštevilnejša italijanska in slovenska skupina.
Vpise sprejemajo TGS v Ul. don Bosco 48 (tel. 83364), Knjigarna Giss in Katoliška knjigarna, potovalni agenciji IOT in Appiani ter Zveza telesno-kulturnih organizacij v Novi Gorici.
Telefon
v nujnih primerih
Prva pomoč v bolnišnici 83991, Zeleni križ 31111, Prostovoljni pionirji prve pomoči (za brezplačen prevoz bolnikov) 85550, orožniki 112, policija 113, cestna policija 22333, gasilci 22222 (v Tržiču 72222), občinsko podjetje (za vodo, plin in elektriko) 83156.
SFRJ pod pritiskom Mednarodnega denarnega sklada
V pripravi nov razvojni koncept gospodarstva?
Morda bi se najprej dotaknili izjav podpredsednika zvezne vlade Janeza Zemljariča konec marca na seji odbora Zveze borcev NOV Slovenije, ki so se nanašale v glavnem na gospodarska vprašanja oziroma na gospodarski položaj države, ter na njegove izjave ob koncu pogajanj z Mednarodnim denarnim skladom, ki naj bi oziroma, ki je Odobril večje posojilo kot pomoč za prebroditev sedanjih težav. Podrobnosti tega sporazuma v času, ko to pišemo, še niso znane, ve se le, da je bilo oziroma, da bo posojilo dano za krajši rok, kot je bilo želeno.
Ko se dotikamo podpredsednikovih izjav na seji Zveze borcev moramo ugotoviti, da so te izjave nekako mimo vseh dogajanj in zlasti mimo zahtev gospodarstva, kar je prišlo posebno do izraza ob njegovi izjavi, bolje rečeno ob njegovi grožnji, da je treba za vsako ceno, »če ne bo šlo drugače tudi z ostrimi administrativnimi ukrepi zaustaviti nadaljnje siromašenje gospodarstva«.
Ko to ugotavljamo ne moremo mimo dejstva, da so ravno dosedanji cesto »ostri administrativni ukrepi« in poseganje v gospodarsko življenje bili vzrok sedanjemu težkemu stanju in tudi krizi. Vemo, da gospodarstvo prek svojih zbornic terja sprostitve, saj skoro nima več nobenega manevrskega prostora za prosto poslovanje. Od dohodka mu ostaja le majhen del, s katerim lahko ali naj bi prosto po načelih samoupravljanja razpolagal, bremen z raznimi davki in prispevki pa je toliko, da jih le s težavo zmaguje. »Ostri ukrepi« so prizadeli tudi zdrave delovne organizacije, kar se je pokazalo posebno ob letošnji obveznosti za nerazvite. Teh namreč niti Slovenija, ki je do sedaj vedno mirno in brez ugovora — razen kolikor zadeva kritiko o nepravilni uporabi in trošenju teh sredstev — izpolnjevala to obveznost? Letos je morala prvič zahtevati odlog plačila.
Sicer je govoril podpredsednik tudi o drugih vprašanjih in seveda zlasti o vzrokih sedanje vsestranske krize. Te je iskal precej daleč v preteklosti, to je v času od šestdesetih let dalje, ni pa omenil, da se je kriza zaostrila zlasti v času sedanje vlade. V tem času je namreč inflacija, ki je ob koncu vladavine Milke Planinc, predhodnice sedanje vlade, bila potisnjena na okoli 40%, skokovito rasla in presegla 150%, po mnenju nekaterih ekonomistov pa se celo približala 200%. Če se držimo uradnih podatkov je ta dosegla v zadnjem letu 156% in naj bi bila po Zemljaričevem mnenju za 10% nižja kot leto poprej in kar naj bi bil uspeh sedanje vlade. Seveda so tu spet mnenja deljena, saj naj bi se letos inflacija po napovedih znižala na 32% letno. Toda v prvih treh mesecih je bilo »izkoriščenih« že 16% te napovedi in če bo šlo tako naprej ni pričakovati kakega zboljšanja, saj se mesečni dvig inflacije še vedno vrti med 5 in 6.5%. Kaj bo prinesla sprostitev cen, čeprav samo delna, lahko samo ugibamo.
Podpredsednik je govoril tudi o pogajanjih z Mednarodnim denarnim
skladom in to tako na omenjeni seji kot sedaj, ko so bili končani pogovori z njenimi predstavniki. Znano je, da bo posojilo dosegalo med 400 do 500 milijonov dolarjev in da bo dano za 12 do 18 mesecev, torej za krajši čas, kot je bilo zaželeno. Tudi pogoji bodo precej strogi in terjajo znatno zmanjšanje inflacije, proračunskih izdatkov, nadzor nad osebno in drugo potrošnjo in kot pomembno: razbremenitev gospodarstva. O tem bo treba še poročati, ko bodo znane podrobnosti.
Vsekakor ne smemo mimo napovedi podpredsednika, da pripravlja vlada nov razvojni koncept gospodarstva, katerega osnova naj bi bil izvoz in večja odprtost v svet. Pri tem je poudaril, da je to in vse, kar je pred nami, možno med drugim le z delovanjem trga. To pa je v nasprotju s tistim, kar je poudaril preje, ko je govoril o »ostrih administrativnih ukrepih«. Brez dvoma je vlada sedaj po končanih pogovorih z Mednarodnih denarnim skladom v težkem položaju, ker bo morala v mnogem spremeniti koncept svojega sedanjega delovanja.
Sicer se v državi odvija živahno politično življenje posebno ob razpravah o predlogih za spremembo ustave, zelo ostra je polemika o domnevnih napadih na armado, ko so med drugim zveznemu sekretarju za narodno obrambo Branku Mamuli očitali njegov obisk v Etiopiji, kjer da naj bi prodajal orožje in drugo. Vse to v marsičem odvrača pozornost od drugih perečih vprašanj.
Končno še nekaj besed o vprašanju, ki zadeva nas oziroma najbolj neposredno naše obmejno območje: to je vprašanje osimskih cest, kot pravimo odsekoma cestnih povezav, ki naj bi jih po sklenjenem sporazumu zgradili od Razdrtega do Sežane in do Nove Gorice. K tema dvema odcepoma se vedno bolj priključuje zahteva po gradnji transverzale od Trsta in Kopra prek Istre. Kot vemo, je bilo doigo-vorjeno, da naj bi se prva dva odseka začela graditi že to pomlad. Kot se lahko vsak prepriča, o tem ni ne duha ne sluha. Pač pa je prišla vest, ki celo ogroža gradnjo teh dveh odcepov za lep čas, in sicer s tem, da naj bi jo preložili tja v naslednje desetletje. To povzemamo iz obvestila Lojzeta Kan-teta v dnevniku »Delo« z dne 28. marca letos pod naslovom »Odlog za osimske ceste«.
Iz omenjenega poročila povzemamo, da bi bilo treba po predlogu srbske vlade sprejeti za osimske ceste poseben zakon in ju ločiti od ceste »Bratstva in enotnosti«, ki naj bi bila dograjena do leta 1991. Kot pisec poročila pravilno ocenjuje predlog srbske vlade, gre za »spreten poskus odloga gradnje in razporeditve razpoložljivega denarja na druge prometnice«. Podobne stvari so se v Sloveniji ravno v zvezi s cestami že dogajale in nič čudnega ni, če je danes stanje cest v Sloveniji, preko katere gre skoro ves mednarodni promet, katastrofalno. Upajmo, da bo sedaj drugače in da predlog srbske vlade ne bo spre-
Madžarska železniška postaja v Zahonyju pomembno vozlišče v prometu Vzhod-Zahod
Na tej postaji morajo kompozicije prilagajati različnim tirnim širinam
Madžarska igra izredno vlogo na področju mednarodnega blagovnega tranzita, saj leži ta država na zemljepisno in strateško zelo ugodnem mestu tako za promet med severom in jugom kot za tistega med vzhodom in zahodom.
Investicije za modernizacijo sicer zaostajajo za željami vodstva madžarskih železnic MAV, to prometno sredstvo pa je s svojimi storitvami še vedno važen dejavnik v pridobivanju tujih deviz.
Ključno vozlišče madžarskega železniškega prometa je na meji s Sovjetsko zvezo, v Zahonyju. To je naselje, ki ga naseljuje kakšnih 7000 železničarjev s svojimi družinami. Pa ne, da bi ta velika množica ljudi opravljala klasična dela železniškega prometa.
MAV upravlja v Zahonyju ogromen blagovni center, preko katerega se steka prava reka blaga, ki prihaja iz Sovjetske zveze na Madžarsko in v druge evropske dežele.
Železniški promet med Sovjetsko zvezo in preostalim delom Evrope pa je dokaj zapletena stvar. Širina zahodnoevropskih železniških tirov znaša 1435 milimetrov, sovjetski tir pa je širok 1520 milimetrov. Zaradi tega sovjetski vagoni ne morejo krožiti na evropskem železniškem omrežju in obratno. Nekatere obmejne postaje vzdolž sovjetske meje so sicer opremljene za zamenjavanje osi in koles vagonov, operacija pa ni vedno mogoča, ker so sovjetski vagoni tudi širši in daljši in bi drugod po Evropi potovali
z zmanjšano stopnjo varnosti. Poleg tega je zaloga vagonov, katerim se lahko zamenjavajo osi in kolesa, tudi relativno omejena.
Zdaleč naj pogostejša operacija je zato v Zahonyju pretovor na vagone evropskega standarda. Ker se v Zaho-ny steka letno tudi po 15 milijonov ton tovora, je za prekladanje potrebno veliko število ljudi. Dela se dan in noč, operacije pa so v glavnem mehanizirane. Ročnega dela je za kakih 10 odstotkov. Ker prihajajo iz Sovjetske zveze velike količine surovin, so uredili posebne specializirane enote za njihovo pretovarjanje. Zamenjava osi in koles se opravlja samo za posebno občutljivo blago ali za tovore (tekočine, kemikalije ipd.), ki ni tako primerni za obdelavo.
Korenito spremembo na vagonih opravijo posebne skupine v nekaj minutah. Vagonu, ki je za to pripravljen, odvijejo spodnjo strukturo, zgornjo pa dvignejo. Staro garnituro odmaknejo, pod gornjo pa potisnejo nove osi in jih pritrdijo na ogrodje.
Preko Zahonyja teče tudi večina kontejnerjev, ki na kakršen koli način prečkajo Madžarsko. Važna postavka v tem smislu je kontejnerska proga, ki veže Evropo z Daljnim vzhodom preko transibirske železnice. Ta možnost je zaradi padca morskih prevoznin precej izgubila na svoji vrednosti, ostaja pa še vedno dober vir zaslužka.
V Zahony, ki leži 3 kilometre od sovjetske meje, priteka širši tir, med njim pa se do Čopa v SZ daljša evropski. Pretovarjanje in zamenjava osi za vagone, ki prevažajo blago za Sovjetsko zvezo, se izvaja v Čopu. Sovjetski center pa je po obsegu manjši, ker je v tej smeri znatno manj surovin.
Iz Zahonyja odpremijo vsak dan tudi po 2000 vagonov evropskega standarda. Specializirani informativni viri pravijo, da se na tej madžarski postaji blago ustavi najdlje za dva dni.
BRUNO KRIŽMAN
Sovjetskemu vagonu zamenjujejo osi in kolesa
mm III,,,
111111

Poteštat Jurij Bambig o gospodarstvu v Gorici
EDINOST, 6. APRIL 1928
Na novoizvoljenem občinskem svetu za goriško občino je podal poročilo o finančnem in gospodarskem položaju občine goriški poteštat sen. Jurij Bambig. Med drugim je dobesedno dejal: »Občina nima hudih občinskih davkov ter se v tem oziru razlikuje od mnogih drugih v Italiji. Na vsakega Občinarja pride povprečno letnega občinskega davka L 75, dočim so v Vidmu bolj strogi. Tam pride na vsakega po 124 lir. Ni pa rečeno s tem, da se ne bodo davki v bodoče spreminjali, kakor bodo pač potrebe zahtevale. Ker pa se občuti še velika potreba po javnih delih v Gorici, bo treba najeti novih posojil, ki se bodo amortizirala le s pomočjo prispevkov Občinarjev. Glede na priključitev okoliških vasi k mestu Gorici, bi dejal, da so te vasi popolnoma pasivne. Ako ta priključitev predstavlja neko brez dvoma moralno in politično vrednost, je s finančne strani zahtevala veliko žrtev in prinesla težko breme prejšnji goriški občini, ki se bo v bližnjem poletju še povečalo. Okoliške občine so namreč takoj po vojni radi vzrokov, ki se ne morejo pripisovati nobenemu, zabredle v dolgove. Temu je kriva svetovna vojna s svojo krutostjo, ki je povzročila veliko škode in prinesla ogromnih stroškov in dolgov pri bankah in pri posameznikih. Glede stare goriške
občine, je rekel g. Bambig, dolgovi niso veliki. Le »Hranilnici«'in »Montu« je občina dolžna dva milijona in pol lir, izmed katerih je pol milijona ostanek iz predvojnega posojila, ki pa je danes že konsolidirano. Občina je zadnja leta dosti izvršila v prospeh in povzdigo goriš-kega mesta. Dokončal se je izvozni trg ter se zgradila nova tramvajska proga iz Gorice v Šempeter. Izvršilo se je po mestu veliko cestnih popravil, zlasti v Šempetrski ulici in v Ulici Nazario Sauro. Napravilo se je tudi več novih prehodov, ki vežejo posamezne ulice, kot med Ulico Corte S. Uario in Ulico Rabatti; med Ulico Nazario Sauro in Ulico Cappuccini. Po mestu bo treba popraviti trotoarje. Poteštat je omenil popravilo cest, ki vodijo v Ajševico in Loko. Trenutno se popravlja cesta v Staro-goro, ki bo precej koristila tamkajšnjemu prebivalstvu. Omenjal je tudi kanalizacijo po mestu, zlasti na Korzu in na Tržaški ulici. Rekel je, da se bo zgradil nov pokrit trg nasproti izvoznemu trgu. Občina se je odločila, da zida novo bolnišnico na Šempetrski cesti, nasproti norišnice. V zadnjih letih se je pod pokroviteljstvom občine ustanovilo v mestu več otroških vrtcev, ki pa so se ponekod spremenili v pripravnice. Vendar pa se vsi stroški občine, ki so namenjeni za vzgojo mladine, ne dajo za šolo. Veliko je občina pripomogla v materialnem oziru »Balili« in avanguardiji. Za balilsko organizacijo je občina darovala, in sicer za balilski dom, prostor v Ulici Orzoni, ki ga je malo prej kupila za 280.000 lir. Zavodu »Dante Alighieri« je občina kupila prostore Francovich za 340.000 lir. Velika vsota pa je potrebna še za dostojna popravila poslopja.
Vtisi z nedavnega obiska v Albaniji Piše MILOŠ LIKAR
»Skrivnostna« dežela Šiptarjev se končno odpira tujim turistom
i.
Od nekdaj že sem si želel spoznati skrivnostno in odmaknjeno deželo -sosednjo Albanijo. Vendar doslej ni bilo za to nobenih možnosti. V času nedavne beograjske konference balkanskih držav pa se je nekaj premaknilo. Turistična agencija Kompas je priredila v sodelovanju z albansko agencijo Albturist zadnje dni februarja dvodnevni izlet v to doslej zaprto deželo. Potovanja se je udeležilo 140 turistov, med katerimi nas je bilo precej novinarjev.
Letalo iz Ljubljane do Tirane je letelo dobro uro, prešli smo Ilirsko Bistrico, se približali morju in se vozili vzdolž Dalmacije do Dubrovnika, nato pa se usmerili proti albanskim vodam. Potem smo zavili na levo in se spuščali proti letališču. Ko smo bili še v zraku, je v krilo letala udarila strela, da je švignil ogenj z močnim pokom, poškodbe pa razen prav majhne odrgnine, ni bilo nobene.
Doletna steza na letališču v Tirani ni nič kaj varna. Sestavljena je iz velikih asfaltnih plošč brez enotne prevle-
ke. Letališka stavba je majhna v primerjavi z našim ljubljanskim letališčem. Pristali smo. Bili smo osamljeni potniki.
Izstopili smo. Pričakalo nas je kakih dvajset albanskih mož, ki so nam bili zelo naklonjeni. Delili so nam obrazce, na katere smo morali napisati nekaj svojih osnovnih podatkov, kar pa smo že izpolnili trikrat za albansko vizo v Ljubljani. Možje srednjih let so pristopili k vsakemu izmed nas in pojasnjevali v dobri in slabi srbohrvaščini, angleščini in italijanščini, kaj je treba napisati. Odvzeli so nam potne liste in pravkar izpolnjene obrazce. Potem smo šli skozi manjši prostor, kjer nam je aparat pregledal prtljago. Formalnosti so bile končane. Nekateri so še menjali denar. Deset tisoč din so menjali za devetindvajset lekov.
Pred postajo nas je že čakalo pet avtobusov. Šoferji so nas prijazno pozdravili. Prvi pogled: daleč naokoli je bilo vse prazno. Dobrodošlico nam je zaželel velik pano na desni strani ceste, na katerem je bila napisana parola
o albanski partiji, marksizmu in leninizmu. Drugo presenečenje: povsod vse čisto, na tleh niti najmanjše smeti, tudi cigaretnega ogorka ne. Neka tovarišica, ki je pravkar ugasnila cigareto, je ogorek zavila v papirček in ga spravila v torbico.
Prijazni in vljudni spremljevalci so se namestili po avtobusih - bili so vodiči. Predstavili so se. Povedali so, da nas bodo vodili po Albaniji in nam vse pojasnjevali, kar bomo želeli vedeti.
Sedel sem v avtobusu številka ena. Tu so bili nameščeni v glavnem novinarji. Naš vodič je bil star kakšnih 50 let, dejal je, da je po poklicu elektro-inženir. Povedal je, da ni bil še nikoli nikjer v tujini. Govoril je kar dobro srbskohrvatski jezik in kasneje smo ugotovili, da je bil kljub vsemu vsestransko razgledan.
Odpeljali smo se proti Draču, ki je oddaljen od letališča kakih 70 km. Naslednja zanimivost: kamor koli si obrnil pogled, vse polno bunkerjev, kot da bi zrastli iz zemlje. Zaraščeni so s travo, tako da bi jih morebitni
Glavni trg v Tirani	(Foto Milan Govekar, Kmečki glas)
sovražnik z zraka težko opazil. Ko smo se malo uredili v udobnem avtobusu, nam je začel govoriti vodič.
Po drugi svetovni vojni je bilo v Albaniji 85% nepismenih. Industrijo je sovražnik uničil. Ostalo je le nekaj brezpomembnih obratov. Ljudi je jemala malarija. Pred štirimi desetletji se je gibala poprečna življenjska doba okoli 38 let. Pozneje se je vse izboljševalo. Z udarniškim delom s partijo na čelu so se lotili gigantskega dejanja. Meliorirati so začeli okoli 65% zemlje in slednjič so jo usposobili, da je postala plodna. Ob teh delih so izkopali
toliko zemlje, da bi lahko zgradili nasip okoli Albanije visok tri metre in širok en meter. Razen tega so na p°' bočjih hribov izkopali nad 600 bazenov, da se v njih v deževnem času akumulira voda, v sušnem razdobju pa s to vodo namakajo zemljo v dolinah-Tako so dobili rodovitna polja in rešil' problem prehrane.
Albansko prebivalstvo je zelo mlado, poprečna starost znaša okoli 28 let. Življenjska doba dosega pri moških 70 let, pri ženskah pa dve leti več. Vsak četrti državljan obiskuje obvezno osemletko. Šolski pouk je brezplačen-(Se nadaljuje)
Učenci osnovne šole Fran Venturini iz Boljunca rišejo in pišejo
S šolo na snegu
NA SNEGU
Letos smo šli prvič s šolo na smučanje. Na začetku sem padala na ritko, potem sem postala pridna.
Jari Zeriali 1. razred
Hitro sem se naučila smučati. Rada se spuščam po strmini. Drsala sem se tudi s sankami in bobom.
Deborah Rodella 1. razred
Po strmini smučam kot raketa. Ne maram slaloma.
Ivan Zobec 1. razred
Jaz sem padel z vlečnice, a se nisem udaril. Tudi drugi so padali.
Jernej Ciuch 1. razred
Letos sem se naučil plužiti in zavijati. Na smučanju je bilo zelo lepo.
Peter Glavina 1. razred
Mene je naučil smučati očka. Na smučeh sem se zelo zabavala.
Marialisa Bandi 1. razred
AVTOBUS! AVTOBUS!
Izletniški avtobus čakamo na Gorici. Avtobus pride ob sedmih in pol. Kadar zamudi, smo zaskrbljeni in gledamo proti cesti. Zelo se bojimo, da ne bo prišel. Ko ga zagledamo, se oddah-hemo in veselo kričimo: Avtobus! Avtobus!
Avtobus je velik, nov in čist. Pelje lahko štiriinpetdeset potnikov. Sredi avtobusa je mizica. Vsi bi radi sedeli okrog nje. Učiteljice so se zmenile, da oo tam vsakokrat sedel po en razred. ^ to odločitvijo smo vsi zadovoljni.
Nahrbtnike in smučarsko opremo spravimo v prtljažnik. Ko vstopimo v avtobus, pozdravimo šoferja. Se vsede-Oto in čakamo, da odpotujemo. Pozdravljamo mamice in očke, ki stoje ob avtobusu.
V avtobusu je lepo, ker se zabava-tho. Pojemo in se igramo. Poslušamo Sdspoda župnika, ki govori po mikro-k>nu. Pove nam mnogo zanimivosti. Gledamo skozi okno in vidimo vasi, Jeke, jezera in hribe.
Hč. 2. razreda: Alessio, Sandro, Christian, Irina, Andrea in Nataša
SMUČARSKA OPREMA
Vsak smučar mora imeti primerno smučarsko opremo in obleko. Najprej-
Učenci osnovne šole Fran Venturini iz Boljunca so nam poslali vrsto prispevkov in risbic o svojih smučarskih izletih. Učencem in učiteljicam se zahvaljujemo za prispevke, omejen prostor pa ni dovolil objave vsega gradiva. Zato smo pri risbicah dali prednost učencem 4. razreda, ki bi bili sicer v največji meri oškodovani.
Uredništvo
obleče volneno perilo. Važne so debele in mehke nogavice, ki grejejo in varujejo noge v debelih in trdih smučarskih čevljih. Hlače morajo biti nepremočljive, bunda pa topla in lahka. Tudi majice morajo biti tople, ker je gorski zrak pogosto prav leden. Na roke si smučar natakne usnjene rokavice, da ga ne zebe in da ga palice ne ožulijo. Cepiča mora biti topla, mehka in lepa.
Smučarski čevlji so zelo važni, ker varujejo noge pred poškodbami. Imeti morajo kovinske zaponke. Smuči ne smejo biti previsoke: varnostne vezi na njih so zelo važne. Odpeti se morajo pri vsakem padcu. Smučarske palice rabijo pri odrivanju, pri ustavljanju; pri smuku jih ne potrebujemo.
Zdaj pa veselo na smučanje!
Daniel Zeriali, Alessandro Gigante učenca 3. razreda
NA SMUČIŠČU
Smučanje je koristen in zabaven šport, prav zato je na smučiščih vedno dosti mladine. Tudi mi hodimo na smučanje.
Jaz, Sandy, Peter in Irina smučamo letos na progi za začetnike. Z nami so tudi učenci 1. in 2. razreda. S smučarskim učiteljem se zberemo pri vlečnici. Ta nas privleče na vrh griča, potem pa se spustimo po pobočju navzdol. Pri prvih spustih smo se učili plužiti. Ko smo se tega navadili, smo začeli počasi vijugati med količki.
Irina Družina, Sandy Sancin, Peter Metlika, Manuel Zobec učenci 3. razreda
SMUČARSKE PROGE
Na Zoncolanu je več smučarskih prog: najlažja z vlečnico za začetnike, zelena za dobre smučarje z dvema sedežnicama in črna proga za odlične smučarje.
Jaz, Christian, Samoa, Borut, Eva in Igor smo že smučali po zeleni progi.
lani. Po dolgem pričakovanju se je ta želja končno uresničila. Ko je včeraj ta dan dospel, smo se zjutraj že ob šestih pripravili in se napotili na glavni vaški trg. Čakali smo nekaj časa na avtobus. Ko je voznik odprl avtobusna vrata, smo zdrveli vsak na svoj prostor. Med potovanjem sta se dve moji sošolki počutili slabo, zato sta se morali premestiti na sprednje sedeže. Medtem smo me prepevale, se pogovarjale in se igrale. Med potovanjem smo tudi prisluhnili razlagam učiteljic, ki so nas opozorile na večjo reko, važnejši kraj ali kakšno drugo zanimivost.
Ko smo končno dospeli v Ravasclet-to, smo se razveselili, ker je bilo vse belo. Na vrh Zoncolana smo dospeli z žičnico. Ko sem letos prvič stopila na smuči, sem bila še precej negotova in v strahu. Po letu dni sem vse pozabila in nisem znala niti plužiti. Na smučišču smo vsi poskušali smučat. Nekateri so bili res nerodni in so se večkrat zarili v sneg. Prišel je učitelj in nas peljal na krajšo progo vrh hriba. Počasi sem se spet privadila smučanju in smučarski opremi.
Bil je lep sončen dan. Ko smo se z žičnico vračali v dolino, smo bili rdeči kot paradižniki. Čeprav so nas bolele noge in je koža močno pekla, smo bili vsi srečni. Ko smo se vrnili v Boljunec, so nas starši čakali na Gorici. Mojih staršev ni bilo in začelo me je skrbeti. Končno sta prišla, stekla sem k njima in ju objela.
Doma sem jim še dolgo pripovedovala, kako je bilo lepo.
Vanessa Antoninl, 5. razred
19. II. 1988
Prvič je prišel z nami tudi moj očka, ki zna smučat prav dobro. Imeli smo lep avtobus roza barve in smo ga kar preimenovali v »pantero roza« V njem smo se počutili prav udobno. Učenke V. razreda smo sedele ob mizici, reševale smo križanke, brale, opazovale pokrajino in pele.
KDO SMO MI?
KDO SMO MI?
Mi smo mali smučarji.
S kapo, rokavicami, s pancerji in bundami se podamo na smuči.
Gor in dol po beli progi smučki tečeta kot žogi: gor nas vlečnica povleče, dol pa nas korajža meče.
Včasih komu se mudi -' ravnotežje izgubi!
ČOFFFU Prekucne se snežak, palice vstran, smučke pa vzrak! Sam si zadnjo plat gladi,
sram ga je, a se smeji!
To gotovo se dogaja vsem začetnikom od kraja. Tudi učitelj se uči, saj te »bele« šole ni v Boljuncu, v našem Bregu,-tam ne kopamo se v snegu. In zato, tem raje zdaj se naužijemo snega v taki meri, da doma dolgo bomo še sanjali o belih progah in smučeh, s sedežnico se peljali, pozdravljali in se zbudili -v veliki SMEH!
Učenci 4. razreda:
Irene, Maja Z., Christian, Mojca, Maja P., Dean, Alen, Breda
Ko sem sedla na sedežnico, sem povlekla dol varnostno pregrado. Ko sem bila v zraku, sem se močno prestrašila. Pomislila sem na to, da lahko s sedežnico vred zgrmim v globino. Potem pa sem začela opazovati smučišče in smučarje in sem pozabila na strah.
Ko se je končala vožnja s sedežnico, sem morala vstati. Bilo mi je zelo žal, ker se je tedaj končal tudi tečaj s smučarskim učiteljem. Tako nismo smučali več po zeleni progi, ampak z učiteljicami na majhni progi, kjer je tudi vlečnica. Tam smo se zabavali, dokler ni prišla ura odhoda. Takrat smo si naprtili smuči na ramena ter odšli na žičnico.
Preden smo vstopili v avtobus, smo pojedli malico, potem smo se odpeljali proti domu. V avtobusu so vsi peli. Mene pa je močno bolela glava.
Sabrina Bandi, 5. razred
4. III. 1988
Tudi danes sem preživela krasen dan, čeprav sem užila veliko strahu in doživela mnogo novih izkušenj. Imeli
Breda Mihalič, 4. razred
Ko smo se prvič pripravljali na spust po tej progi, smo bili zelo nestrpni. Zbrali smo se v veliko skupino z učiteljem. Dal nam je mnogo navodil in se spustil pred nami navzdol. Lepo je vijugal levo in desno, mi pa za njim. Skrbelo nas je ali bomo sploh prismu-čali v dolino. Premagali smo strah in korajžno smučali. V začetku je proga strma in nevarna, v srednjem delu pa bolj položna, toda ledena. Po njej smo smučali počasneje, da ne bi drsali prenaglo. Na koncu je proga zelo lahka.
In tako smo srečno prismučali v dolino. Iz doline smo se s sedežnico povzpeli zopet na vrh, potem pa smo se spet spustili v dolino, in tako so si spusti sledili drug za drugim.
Patrick Čurman, Christian Slavec, Samoa Mauro, Borut Žerjal,
Eva Žerjal, Igor Ota učenci 3. razreda
IZ DNEVNIKA NAŠIH SMUČARSKIH IZLETOV
Do konca smo bili letos nestrpni in zaskrbljeni, ker nismo znali, če se bomo resnično udeležili smučarskih izletov, ki jih je naša šola priredila že
V	daljavi smo zagledale zasnežene gore in vsi smo od veselja vzkliknili »HURA!«
V	Ravasclettu smo najprej obuli smučarske čevlje. Bilo je zelo zabavno, ker smo hodili nerodno kot race. V dolgi vrsti smo odšli na žičnico, ki nas je pripeljala na vrh Zoncolana, kjer so nas čakali smučarski učitelji. Najprej so ugotovili naše smučarske zmožnosti in nato nas razdelili po skupinah.
Res da hi lepo, če kdo sam sebe hvali, ampak srečna sem bila, da sem bila med najboljšimi. Z učiteljem Valterjem smo smučali približno eno uro in pol. Drug za drugim smo se spuščali po dolgi zeleni progi mimo koče in do žičnice.
Po malici smo smučali še z učiteljico. Bilo je zares lepo.
Valentina Boneta, 5. razred
26. II. 1988
Danes smo bili že drugič na smučanju v Ravasclettu. Bilo je zelo lepo, ker sem šla prvič na sedežnico. Takoj sem bila zelo prestrašena, potem pa sem odkrila, da je tudi zabavno. Preden smo sedli na sedežnico, nam je učitelj razložil, kako naj se ravnamo.
Maja Pečar, 4. razred
smo strogega učitelja po imenu Christian. Z nami ni bil preveč potrpežljiv; mogoče bi bil primeren za spretnejše smučarje, ne pa za nas, ki smo šele začetniki.
Ko sem zagledala strmo progo, mi je začelo srce močno utripati. Učitelj nam je razlagal, kako naj se previdno spustimo po progi. Ker smo trepetali od strahu, nismo utegnili pravilno uravnati smuči. Učitelj nam je rekel, da moramo med sabo držati razdaljo.
Nenadoma me je oplazil s smučmi smučar, ki je povzročil pravo katastrofo. Zgubila sem ravnotežje in padla na Vanesso, ona pa na Darjo. Vse tri na kupu smo začele drveti proti učitelju, ki je postal nekoliko živčen. Pobirale smo se dalj časa in ko smo končno vstale, smo še počakale Darjo, da si je zapela varnostne vezi. V dolgi vrsti smo smučali dalje. Tudi naša učiteljica Elena je dvakrat padla, a se je hitro pobrala.
Z nami je bila tudi ravnateljica, gospa Lučka. Ona je smučala s sošolko Monico, ki je bila v skupini najboljših smučarjev.
Katja Glavina, 5. razred

-	’ f. ■	: -
C ^ 'a
l ‘ > l
«'• • ” 4%-
w ' v Na *. -*■
Alen Kermac, 4. razred

11. III. 1988
Spet je prišel na vrsto težko pričakovani petek, ko smo se zopet odpravili na smučanje. Res škoda, da ni bilo sošolke Sabrine, ki je ležala doma z gripo.
Zjutraj smo dospeli na hrib Zonco-lan, kjer so nam sporočili, da bo prišel naš smučarski učitelj šele ob enih popoldne. Zato smo sklenili, da bomo do takrat smučali sami.
Ob napovedani uri je prišel učitelj Christian. Bil je zelo simpatičen in smešen, saj je na glavi nosil čepico s čofom roza barve. Povedal je, da je doma iz Trsta in nam zaupal, da ima zaročenko iz Gropade. Mlad in vedno nasmejan učitelj nas je vodil po dolgi zeleni progi. Nekaj časa potem smo dospeli do sedežnice. Učitelj je nenadoma zavil na drugo progo. Naenkrat je Christian iz III. razreda nerodno zaril v globok sneg. Christian je bil ves rdeč v obrazu. Sneg mu je segal do kolen. Zasmejali smo se mu, Samoa pa mu je pomagala, da se je izvlekel iz snega.
Ko je bila ura tri, smo si naprtili smuči na ramo in se odpravili do žičnice, ki nas je pripeljala do Ravas-cletta. Pozdravili smo zasnežene gore in se odpeljali proti domu z našim avtobusom. Kako smo bili srečni, ko nam je šofer naenkrat potegnil iz posebnega predala televizijski sprejemnik in vanj vtaknil videokaseto. Zabavnemu filmu smo sledili do doma.
Monica Sancin, 5. razred
18. III. 1988
Tudi danes sem doživela zares lepo izkušnjo na snegu. Na vrhu Zoncolana so nas čakali smučarski učitelji. Vreme nam tokrat ni bilo prav posebno naklonjeno. Progo so ovijali pravi megleni oblaki, naposled je začelo še gosto snežiti. Vseeno smo se spustili po progi. V začetku je proga kar precej strma, zato smo se nekateri nekoliko zaustavili. Učiteljica Kristina, ki je bila z nami prvič na smučanju, bi na križišču kmalu zavila na zahtevnejšo progo. Ustavila se je šele tedaj, ko je zaslišala učiteljeve klice, naj zavije na nasprotno stran.
Na progi nisem padla niti enkrat, pač pa sem imela težave s smučmi. Po večkratnih postankih smo končno prismučali do sedežnice. Ko sem bila na vrsti za sedežnico, sem se nekoliko zbala. Spomnila sem se prejšnje vožnje, ko sem na koncu poti zletela s smučmi v zid. Tokrat sem pa kar lepo odstopila s sedežnice in prismučala na progo.
Še trikrat sem se skupaj z učiteljico spustila po strmini. Pri vožnji s sedežnico sem se peljala skupaj s sošolko Katjo, ki me je objela. Tako sem ob sestopu izgubila ravnotežje in nerodno padla. Pravzaprav ni bilo nič hudega. Hitro sem se pobrala in smučala dalje. Na našo veliko žalost pa je dospela ura odhoda. Pozdravili smo prelep razgled na bližnje gore in na Ra-vascletto ter odpotovali.
Da bi nam ostal lep spomin teh smučarskih izletov, je še pokukalo sonce, ki nas je spremljalo do doma.
Darja Coretti, 5. razred
I
I
JCa,	jr, Ui.
/>mux£u<jtz >*	vm .i»x>
XA/	BtHaiL- zfuL-nv .	.'atvm. 'nztn f-- jftcfisvoSut.-,
vmo'	h	j nuj.jLi	chm.,:
AifCv-tO, J	^UX/ rfrtvS BnuL. BfifcijiU- JlojUvirtjo; .
on*.- Y‘	■ Suy*t>-r-xr' dcšjbaJp,
f - trdo' 'n.1'	kj>- funjitno •k.oIij! f«AX<v
J>čuth,.^k ApzsLnjjO'	, luAirodo
. iakJco M-	....
r-" 'C.--Jj,..	....
:lir I~V ■St.-JtoLt-	oLj..

r c*uMr O, 4. K..
vraMiSuJUs.
mr
Irene Zobec, 4. razred
Mojca Mihalič, 4. razred
Pri nas žal nimamo Lepe Brene...
Ženska je zares usodno bitje in tudi če mi bodo kake naše feministke zamerile, si upam to še naprej trditi in seveda tudi dokazati. Zenska namreč moškega v vseh smislih dvigne in če je »prava«, mu vdahne še primerno ravnotežje, zbranost, igrivost in moč. Lahko, prav lahko, da je ženska vzmet tudi druge skrajnosti, da napravi moškega nervoznega in neprilagodljivega, na kar se je zanašal znani Galeazzi, ko je iz Beograda komentiral teniški dvoboj med Jugoslavijo in Italijo. Lepa Brena pa ga je razočarala, saj je v jugoslovanski reprezentanci (ob njeni prisotnosti) zavel blagodejen veter, ki je učinkoval kot balzam. In to ne samo na Živojinoviču, katerega pevska zvezda spremlja, ampak še na Prpiču in v nedeljo tudi na Orešarju, ki so strli odpor živčnih Italijanov, ki v svojem taboru niso razpolagali s kako privlačno
pevko. Škoda, da je takih Bren v Jugoslaviji premalo, sicer bi najbrž vse reprezentance zmagovale na tekočem traku... Lepa Brena je namreč očarala tudi sodnike, ki so kdaj pa kdaj pomagali domačim, vendar ne pretirano, da bi se mogli Italijani hudovati nanje.
Lepe Brene žal v zamejstvu nimamo. Niti Brenice, da bi vplivala na sodnike, ki so delili »pravico« na nedeljski tekmi košarkarjev Jadrana. Celo italijanski tisk je včeraj priznal, da sta pravzaprav sodnika z neverjetnimi odločitvami pokopala jadranovce v San Donaju. Bo že res. Res pa je tudi, da sem v nedeljo z žalostnimi očmi spremljal jutranjo tekmo nogometašev Brega, ki naj bi proti Euforii zmagali in si tako zagotovili možnost dodatnih iger za prestop v 2. amatersko ligo. Euloria v celem prvenstvu ni niti enakrat zmagala, dala je le 14 golov, prejela
pa okrog 60. A zgodilo se je nepredvidljivo - Breg je v Nabrežini izgubil, kar je glede na taktično povsem nezrelo postavitev na igrišče tudi razumljivo. Zato sem le zamahnil z roko in se odpovedal derbiju med Gajo in Mladostjo, kjer so sovaščani moje žene zmagali. Zadovoljen nisem bil toliko zaradi nje, kolikor za-' radi trenerja Peršolje (o njem sem že pisal) in D. Frandoliča, ki uspešno režira tudi na nogometnih igriščih.
Tudi tokrat je zmanjkalo prostora, da bi pokramljali še o drugih dogodkih. To pa ni niti pomembno, saj je italijansko nogometno prvenstvo dolgočasno in dolgočasni postajajo tudi že porazi naših odbojkaric in odbojkarjev. Še sreča, da se bliža poletje in z njim priprave na novo prvenstvo. Takrat bodo seveda vsi obljubljali, da se »črne sezone« ne bodo več ponovile. MARIJ ČUK
Sklep včerajšnje skupščine združenja italijanskih nogometašev
V nedeljo stavka nogometašev
Potrta Colombo in Canč (foto AP) po izgubljenem srečanju dvojic proti Živojinoviču in Prpiču
MILAN — Združenje italijanskih nogometašev ja na'svoji včerajšnji skupščini soglasno oklicalo stavko nogometašev A in B lige za nedeljo, 17. t. m. Združenje je oklicalo stavko po skoraj triurni razpravi ter tako sprejelo odločitev, katero je zagovarjalo tudi vodstvo sindikata italijanskih nogometašev, ki ga vodi bivši nogometaš odv. Sergio Campana. O stavki je bilo že dosti govora: večkrat so o njej »šušljali«, nikoli pa je udejanili. Ce ne bodo odločitve preklicali, se nam torej obeta »zgodovinska« nedelja brez vrhunskega nogometa.
Tenis: zgodovinska zmaga Jugoslavije
BEOGRAD Morda so le redki pričakovali tako gladko zmago jugoslovanske teniške reprezentance proti »Majhni Italiji« (Italietti, kot so jo imenovali predstavniki italijanskih sredstev množičnega obveščanja), ki je že več let v krizi igralcev in kadrov. Jugoslavija pa ima trenutnovto srečo, da ima v svojih vrstah »asa« Živojinoviča, ki je tudi tokrat brez težav strl najprej Cancelottija, nato pa še Caneja, da ne govorimo o njegovi igri v dvojicah.
Jugoslavija je tako dosegla svoj največji uspeh v zgodovini Davisovega pokala: uvrstila se je v polfinale, kjer pa bo pela druga pesem: srečala se bo namreč z Beckerjevo Nemčijo.
Nogomet: Napol! vse bližji naslovu
RIM - Maradonov Napoli, oz. Ma-radona sam ne popušča. Do nekaj minut pred začetkom tekme še ni bilo jasno, ali bo lahko argentinski as sploh stopil na igrišče, vendar pa se je nato vse zasukalo drugače. »El pibe de oro« ne samo da je stopil na igrišče (po blagodejni injekciji), temveč je proti Interju tudi dosegel odločujoči zadetek ter tako celo povečal svojo prednost na vrhu lestvice izbranih strelcev.
Tudi Milan ne popušča, vendar pa kaže, da je že prepozno. Brez posebnih težav, pa čeprav le z golom prednosti, je doma premagal zadnjeuvrščeni Em-
poli, ima pa še vedno zaostanek štirih točk za prvouvrščenim. Do konca prvenstva manjka le pet kol in ni jasno, kako bo lahko Gullitova ekipa »rešila« prvenstvo pred Napolijevo nadvlado.
Od ostalih tekem bi omenili medel remi Juventusa v Ascoliju ter gladko zmago nestalne Sampdorie v Rimu. Tudi domači poraz Verone proti Cese-ni je presenečenje, zmage Pescare v A ligi pa že ne presenečajo več.
B liga: Triestina vse bolj tone
BARI — Triestina se vrača s težkega gostovanja v Bariju s pekočim porazom, ki še poglablja krizo Ferrarijevih varovancev. Sicer še ni nič kompromitirano, vendar pa se konec prvenstva vse bolj bliža. Ce bi se prvenstvo zaključilo danes, bi tržaška ekipa izpadla...
Na vrhu drugoligaške lestvice pa je vse bolj jasno. Kaže, da je ta dobra sezona »bivših velesil«, saj spadata Bologna in Lazio v to kategorijo, pa tudi
Atalanta, ki je tik pod vrhom razpredelnice, morda spada v to kategorijo...
Košarkarska B-1 liga:
Stefane! tretji!
TRST — Kaže, da se za tržaški Ste-fanel res bližajo boljši časi. Z nedeljsko zmago proti pepelki prvenstva se je namreč povzpel na tretje mesto lestvice, kar mu seveda zagotavlja mesto v končnem play-offu za napredovanje. Slednje je pravzaprav že skoraj zagotovljeno, čeprav seveda še ne pomeni napredovanja...
Kolesarstvo: presenetljivi Demol
ROUBAK - 28-letni belgijski kolesar Dirk Demol je presenetljivo osvojil klasično kolesarsko dirko od Pariza do Roubaixa. Za tri sekunde je prehitel Švicarja Wegmullerja, na tretje mesto pa se je uvrstil Fignon. Italijan Fon-driest, ki je osvojil drugo mesto na dirki iz Milana do Sanrema je bil 17.
V jugoslovanskih profesionalnih nogometnih ligah
Ljubljanska Olimpija vse bolj preseneča
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
23. kolo v jugoslovanski nogometni ligi je bilo razmeroma mirno, saj je v glavnem vse potekalo po napovedih. Se največ zanimanja je veljalo gostovanju Crvene zvezde na Reki, toda akterji najpomembnejše tekme so razočarali, tako da ni bilo golov.
Rečani so bili za odtenek boljši, priložnost tekme pa je zamudil Jankovič. Sicer pa sta C. zvezda in Rijeka igrali tako, da nobena ne bi izgubila. Nekdanji reprezentant in pozneje igralec Zuricha Juriča Jerkovič je med tednom na internem razpisu pri Hajduku dobil mesto tehničnega direktorja, pri čemer je »premagal« nekdanjega soigralca Šurjaka in Buljana. Njegov debut v Prištini je bil uspešen, saj je Hajduk osvojil dragoceno točko in z golom Čeliča celo vodil z 1:0. Daleč najbolj učinkovito pa je igral Partizan, ki je kar s 5:1 premagal moštvo Rada. Reprezentančni vratar Radača je kar štirikrat klonil pred nekdanjim golgeterjem Milkom Djurovskim, ki se, kot kaže, vrača na strelsko sceno. Zagrebški Dinamo še naprej zmaguje, vse bolj pa se mu nasmiha najvišja uvrstitev. Toda z Osijekom je tokrat doma doživel neprijeten šok v prvem polčasu, kajti mladi Šuker je dosegel vodilni gol. Toda nadaljevanje je bilo
v znamenju Dinama, Boban je dosegel dva gola, Kasala pa enega, tako da je bilo 3:1.
Na dnu lestvice sta Čelik in Sutjeska v vse bolj brezupnem položaju in vse bliže II. ligi. Obe moštvi sta tokrat računali na uspeh v gosteh, toda kot vse kaže, se bosta morala izkušena trenerja Skoblar in Gugolj sprijazniti s selitvijo v II. ligo.
V II. ligi je ljubljanska Olimpija nadaljevala z nizom uspehov. Ljubljančani so v šestih kolih osvojili osem točk. Če bi Ljubljančani v takem slogu igrali tudi jeseni, potem bi se lahko potegovali celo za naslov prvaka. Uspehi so presenetljivi, kajti trenerju Milošu Šoškiču, ki je v bistvu debitant, ni nihče posebej zaupal. Šoškič se je v primerjavi z Gugoljem odločil za bolj napadalno igro, to pa mu prinaša točke in podporo gledalcev. Ljubljančani sicer nimajo posebej kakovostnega igralskega kadra, toda fantje se borijo kot levi. Tako je bilo tudi tokrat s Kablom. Olipija je zmagala le z 1:0, toda lahko bi bilo 3:0 ali celo 4:0. Strelec je bil Zoran Ubavič, to pa je bil že njegov šesti gol. Hkrati pa tudi šesti nastop, kajti ta mladi fant je prišel k Olimpiji šele pozimi, pred tem pa ga je trener Gugolj pregnal k Slovanu.
Rezultati 23. kola I. ZNL: Sarajevo - Čelik 2:1 (1:0), Partizan - Rad 5:1 (3:1),
Vojvodina - Željezničar 2:1 (1:1:), Slo-boda - Vardar 1:0 (0:0), Priština - Hajduk 1:1 (0:0), Budučnost - Velež 1:1 (0:1), Rijeka - C. zvezda 0:0, Dinamo -Osijek 3:1 (0:1), Radnički - Sutjeska 3:0 (1:0).
Vrstni red: Velež in Dinamo 29, Partizan in C. zvezda 28, Sloboda 27, Vardar 26, Rijeka in Vojvodina 25, Radnički 23, Željezničar, Rad, Sarajevo, Hajduk in Budučnost 21, Priština 19, Osijek 18, Sutjeska in Čelik 16.
Pari prihodnjega kola (17. t. m.): Željezničar - Priština, Hajduk - Radnički, Sutjeska - Dinamo, Osijek - Partizan, Rad - Rijeka, C. zvezda - Sloboda, Vardar - Sarajevo, Čelik - Budučnost, Velež - Vojvodina.
Rezultati 23. kola II. ZNL: Olimpija - Kaber 1:0 (1:0), Rudar - Šparta 1:2 (1:1), Iskra - GOŠK Jug 0:2 (0:1), Šibenik - Borac (T) 0:0, Dinamo - Jedinstvo 2:0 (1:0), Novi Sad - Famos 1:0 (0:0), Spartak - Kikinda 1:0 (1:0) 1:0 (1:0), Pro-leter - Leotar 4:0 (1:0), Mladost - Borac (BL) 1:1 (0:0).
Vrstni red: Spartak 31, Dinamo 30, GOŠK Jug 29, Kikinda 28, Šibenik 26, Leotar, Proleter, Šparta 25, Rudar in Iskra 24, Borac (BL), Olimpija, Mladost 22, Novi Sad 21, Kabel in Famos 17, Jedinstvo 15, Borac (T) 11.
Pari prihodnjega kola (17. t. m.): Famos - Olimpija.
iliiliiiiit
tako ob koncu tedna
::::::::::::::::::

__________nogomet_______________
Italijanska A liga
IZIDI 25. KOLA: Ascoli - Juventus 1:1, Como - Avellino 0:0, Fiorentina -Piša 0:0, Milan - Empoli 1:0, Napoli -Inter 1:0, Roma - Sampdoria 0:2, Torino - Pescara 2:0, Verona - Cesena 0:1.
LESTVICA: Napoli 41, Milan 37, Roma 33, Sampdoria 32, Torino 27, Inter 26, Juventus 25, Verona 23, Cesena 23, Fiorentina 22, Pescara 21, Ascoli 19, Piša 18, Como 17, Avellino 17, Empoli 14.
PRIHODNJE KOLO: Ascoli - Sampdoria, Avellino - Pescara, Como - Cesena, Empoli - Torino, Inter - Fiorentina, Juventus - Napoli, Piša - Verona, Roma - Milan.
Italijanska B liga
BARI - TRIESTINA	1:0 (1:0)
STRELEC: Lupo v 29. minuti.
BARI: Mannini, Loseto, De Trizio, Lupo, Carrera, Cucchi, Perrono, Mai-ellaro (od 57. min. Terracenere), Ride-out, Cowans, Nitti (od 75. min. D’ Er-milio).
TRIESTINA: Cortiula, Costantini, Orlando, Dal Pra, Polonia (od 57. min. Cinello), Biagini, Bivi (od 76. min. lac-hini), Strappa, Cerone, Causio, Papais.
SODNIK: Fabbricatore iz Rima. RUMENI KARTONI: Dal Pra, Nitti, Biagini, Constantini, Mannini. GLEDALCEV: 18.000.
IZIDI 28. KOLA: Arezzo - Sambene-dettese 0:0, Atalanta - Lazio 1:1, Bari -Triestina 1:0, Bologna - Catanzaro 2:2, Cremonese - Brescia 1:0, Lecce - Mo-dena 1:0, Messina - Barletta 3:1, Padova - Piacenza 0:0, Parma - Taranto 1:1, Udinese - Genoa 2:0.
LESTVICA: Bologna 38, Atalanta 36, Lecce in Cremonese 33, Lazio, Catanzaro in Bari 32, Piacenza, Messina in Padova 28, Udinese in Brescia 27, Parma 26, Sambenedettese in Taranto 24, Genoa 23, Barletta 22, Triestina in Modena 21, Arezzo 20.
PRIHODNJE KOLO
Arezzo - Lazio, Barletta - Atalanta, Bologna, - Sambenedettese, Brescia -Lecce, Catanzaro - Cremonese, Genoa - Messina, Parma - Udinese, Piacenza -Modena, Taranto - Bari, Triestina -Padova.
Meddeželna liga
CESENATICO - PRO GORIZIA 0:2
(0:1)
STRELCA: Trevisan v 8. min. in Romano v 89. min.
CESENATICO: Donini, Arfilli, Piri-ni, Sintini, Oscar, Fariselli, Sarpieri, Bertineschi (od 61. min. Ferri), Senni, Cantoni, Santi, Benvenuti.
PRO GORIZIA: Fabro, Candutti, Gi-acomin, Cotterle, Marassi, Candoni, Lazzara (od 85. min. Fachin), Gon, Bašič (od 62. min. Del Piero), Romano, Trevisan (od 57. min. Scrignani).
SODNIK: Tomasoni iz Monze.
IZIDI 26. KOLA: Baracca L. - San Polo 1:1, Cesenatico - Pro Gorizia 0:2, Clodia - Santarcang. 2:2, Opitergina -Russi 0:0, Pasianese - Castel S.P. 1:1, San Dona - Miranese 3:1, San Marino -Rovigo 2:1, V. Veneto - Contarina 1:1.
LESTVICA: San Marino 38, Pro Gorizia 35, Rovigo 33, San Dona 31, Baracca L. 30, Pasianese 29, Clodia in Miranese 27, Opitergina 25, Russi 24, V. Veneto 23, Castel S.P. in San Polo 22, Santarcang. 20, Contarina 19, Cesenatico 11.
PRIHODNJE KOLO: Castel S P. - V. Veneto, Clodia - Pasianese, Pro Gorizia - Contarina, Miranese - Baracca L., Rovigo - Opitergina, Russi - San Dona, San Polo - San Marino, Santarcang. -Cesenatico.
Italijanska A liga
PLAVOFF - OSMINA FINALE: Al-
libert - S. Benedetto 94:89, Scavolini -Cantine Riunite 102:87, Enichem -Bancoroma 100:87, Dietor - Yoga 75:85.
PLAVOUT - ZELENA SKUPINA (IZIDI 1. KOLA): Neutroroberts - Alno Fabriano 103:95, Jollycolombani - Hitachi 81:83, Annabella - Maltinti Pištola 87:85.
LESTVICA: Roberts, Hitachi in Annabella 2, Jollycolombani, Maltinti in Alno 0.
PRIHODNJE KOLO:	Maltinti -
Jollycolombani, Alno - Annabella, Hitachi - Neutroroberts.
RUMENA SKUPINA (IZIDI 1. KOLA): Sharp - Fantoni 91:86, VViiber -Facar 102:79, Benetton - Standa 96:93.
LESTVICA: VViiber, Sharp in Benetton 2, Standa, Fantoni in Facar 0.
PRIHODNJE KOLO: Standa - Wii-ber, Fantoni - Benetton, Facar - Sharp.
Italijanska B-1 liga
STEFANEL - CONAD 83:65 (34:33)
STEFANEL: Fischetto 16, Bonino 8, Ardessi 17, Battini, Riva 7, Lokar 15, Cantarello 10, Martini, Zarotti 10, Sar-tori.
CONAD: Foglietta 14, Compagnoni 8, Pepe 10, Mori 6, Lussignoli 2, Dor-dei 8, Caramori 2, Čipolat, Lot 15, Bru-nozzi.
Dražen Dalipagič je bil tudi na tekmi v Forliju odločilen. Za Hitachi je namreč dosegel 30 točk.
IZIDI 27. KOLA: Castor - Stamura 100:71, Ranger - Fanti 80:78, Sarvin -Inalca 89:84, Valentino - Docksteps 77:71, Stafanel - Conad 83:65, Arese -Popolare 83:77, Citrosil - Mister Day 91:80, Virtus - Čaruso odlož.
LESTVICA: Citrosil 52, Teorema 38, Stefanel in Fanti 34, Mister Day 30, Castor 28, Docksteps, Popolare in Ranger 26, Inalca 24, Sarvin 22, Caruso, Virtus in Valentino 20, Stamura 16, Conad 14.
PRIHODNJE KOLO
Docksteps - Sarvin, Fanti - Conad, Caruso - Castor, Popolare - Virtus, Valentino - Mister Day, Inalca - Stefanel, Stamura - Ranger, Arese - Citrosil.
VN ZDA
250 CCM: 1. Filice (ZDA - honda) 48'22"545, 2. Pons (Špa. - honda) po 9 ”843, 3. Sarron (Fra. - honda), 4. Ko-cinski (ZDA - jamaha), 5. Shobert (ZDA - honda).
Lestvica za SP: Pons (Špa.) 34 točk, Mang (ZRN) 28, Kocinski (ZDA) 24, Cornu (Fr.) 22, Filice (ZDA) 20 itd.
250 CCM: 1. Lawson (ZDA - yama-ha), 2. Gardner (Avs. - honda), 3. McKenzie (VB - honda), 4. Rainey (ZDA - yamaha), 5. Schwantz (ZDA, suzuki).
70-METRSKA SKAKALNICA NA PASSO ROLLE ZA SP: 1. Lotrič (Jug.) 183,6; 2. Pinzani (It.) 177,4; 3. Dolar (Jug.) 173,8; 4. Lacedelli (It.) 173,3; 5. Razska (ČSSR) 171,7.
EVROPSKI POKAL - KONČNA RAZVRSTITEV: 1. Haim (Avs.) 152, 2. Dolar (Jug.) 125, 3. Strohmeier (Avs.) 123, 4. Neulandtner 107, 5. Miiller (Avs.) 104.
EKIPE: Avstrija 853, 2. Norveška 623, 3. Jugoslavija 495, 4. ČSSR 367, 5. ZRN 243, 6. Italija 158 itd.
8. prvenstvo Ljubljane
MOŠKI - EKIPNO: 1. Jugoslavija
112.65,	2. Madžarska 110,45, 3. Italija 110,20, 4. Bolgarija 110,10, 5. Tbilisi 110,05.
ŽENSKE - EKIPNO: 1. Bolgarija 76,15, 2. Romunija 75,80, 3. Belorusija 73,95, 4. Madžarska 72,60, 5. Tbilisi 70,90, 6. Jugoslavija 70,05, 7. Ljubljana
68.65.
totocalcio
Ascoli - Juventus	X
Como - Avellino	X
Fiorentina - Piša	X
Milan - Empoli	1
Napoli - Inter	1
Roma - Sampdoria	2
Torino - Pescara	1
Verona - Cesena	2
Arezzo - Sambenedettese	X
Atalanta - Lazio	X
Padova - Piacenza	X
Pavia - Monza	2
Latina - Giarre	X
KVOTE
13 (221 dobitnikov)	50.186.000 lir
12 (9.461 dobitnikov) 1.172.000 lir
1. — 1. Inglevvood	2
2. ladi LB	X
2. — 1. Florens Fo	1
2. Eguazione	1
3. — 1. Duca Vastu	12
2. Clac Bi	21
4. — 1. Finn	X
2. Cerotto	2
5. — 1. Altomare	1
2. Fred	X
6. — 1. Euriaco LB	2
2. Fanumbo	2
KVOTE	
12 (26 dobitnikov)	22.605.000 lir
11 (734 dobitnikov)	775.000 Ur
10 (9.614 dobitnikov)	58.500 lir
Nogomet: po nedeljskem derbiju v 2. amaterski ligi v Križu
Vesna sama na 2. mestu, Zarja v velikih težavah
Po lepi Naldijevi podaji je Barilla prvič razveselil kriške navijače, ko je premagal Cocevarija, ki je moral še dvakrat po žogo v svojo mrežo
VESNA - ZARJA	3:1 (1:0)
STRELCI: Barilla v 35', F. Candotti v 61' (11-metrovka), Kostnapfel v 86', Auber v 91' (11-metrovka)
VESNA: Savarin, Soavi (S. Sedmak v 83'), Ridolfo, De Pase, Rados, F. Candotti, Pichierri, Barilla, Kostnapfel, Naldi, R. Candotti
ZARJA: Cocevari, Samec, Grgič, Franco (Fonda v 46'), Samese, Gotti, Antonič, Bon, Franza, Auber, R. Kalc (Žagar v 68')
SODNIK: Soliani iz Tržiča; OPOMIN: Grgič, Franco, Kostnapfel
»Razlika treh golov (našega niti ne vzamem v poštev, saj je bil dosežen na koncu, ko je bilo že vse odločeno) povsem kaže na razmerje moči na igrišču,« je odkrito priznal Vojko Križman-čič, trener Zarje, ki si je s tem porazom še bolj otežila boj za obstanek. Na drugi strani pa je Vesna sedaj sama na drugem mestu lestvice, z igro, ki jo je prikazala, pa lahko dokaj mirno čaka na zadnje prvenstvene nastope. V nedeljskem derbiju je namreč povsem zasenčila Bazovce, ki še zdaleč niso spominjali na ekipo z začetka prvenstva: »Tako Vesno sem sicer pričakoval,« je še povedal Križmančič, »a mi smo igrali pod vsakim pričakovanjem. Vendar smo pokazali to, kar nam je Vesna dopustila. Križani niso zaman drugi, zgledalo pa je, da smo mi v nižji kategoriji, kar je zasluga nasprotnika, a tudi naša krivda. Puške v koruzo pa ne bomo vrgli, čeprav nas čakajo štiri težke tekme, a mi smo brez pravega napada, manjkata nam Borelli in Tognetti, potrebujemo pravega napadalca. O tekmi v Križu bi dejal še tole: ko je bilo treba igro graditi, so nas hitro spravili v Žakelj. Je že res, da je igrišče majhno, posuto s peskom, povsem drugače kot naše, a vseeno sem mislil, da bo šlo drugače. Nastopili smo z ekipo, ki doma igra
cono, bili pa smo prepuščeni na milost in nemilost nasprotniku.«
Zarja je res bila v podrejeni vlogi. Že v 12. min. bi Naldi po lepi podaji izredno prodornega Kostnapfla lahko povedel, zatem so samega Kostnapfla zaustavili (morda s prekrškom) šele v kazenskem prostoru, kjer bi Samese skoraj zakrivil avtogol. Priložnost je imel tudi R. Candotti, a je šibko streljal. Vesna je vsekakor lepo in precej urejeno prodirala, še zlasti po krilih, medtem ko je bila Zarja povsem neučinkovita, počasna, sistematično se je reševala z odbijanjem žoge izven igrišča. Da ji je bolj šlo za to, da razbija igro Vesne kot pa sama kaj zgradi, dokazuje podatek, da je edini strel v prvem polčasu izvedla šele v 45. min., potem ko so Križani že vodili z zadetkom Barille.
V	drugem polčasu, z vstopom Damjana Fonde, je Zarja le pokazala nekaj tega, kar zna, vendar je še naprej dajala vtis nemoči, medtem ko so Križani nadaljevali mirno in se zanašali na protinapade. To se jim je tudi obrestovalo, saj je moral Samese s prekrškom zaustaviti neustavljivega Kostnapfla, ki je tako prislužil 11-metrovko, zatem pa je še sam v prodoru postavil rezultat na 3:0. Zadnji gol, ki je padel iz najstrožje kazni po prekršku S. Sedmaka nad Žagarjem, pa je Zarji prinesel kaj malo utehe, (db)
STOCK - KRAS	1:3 (1:3)
STRELCI: Gašperšič v 15' in 44', Košuta v 17', Edomi v 38'
KRAS: Mezzavilla, Gnezda, Pisani, Purič, Škabar (Testoni v 11'), Fanigliu-olo, Mosetti, Martini, Gašperšič, (Alan-Škabar v 48'), Vidali, Košuta.
V	izredno pomembni, če že ne odločilni tekmi v boju za obstanek v ligi, se je Kras od Sv. Ivana vrnil kar s celotnim izkupičkom. Krašovci so sto-
pili na igrišče z namenom, da ga neporaženi zapustijo, vendar tako gladke zmage verjetno pred samim začetkom ni nihče pričakoval. Vsekakor je njihov uspeh več kot zaslužen, saj so si skozi vse srečanje ustvarili več zrelih priložnosti za zadetek, kar tri od teh pa so na najboljši način tudi izkoristili.
Kras je po podaji Mosettija povedel že v 15. min. z Gašperšičem, ki je z diagonalnim strelom premagal Sardija. Samo dve minuti kasneje pa je Košuta izkoristil napako kapetana Podgornika in z neposredne bližine podvojil. Od takrat dalje pa so domačini ostreje pritisnili in vratar Mezzavilla je moral dvakrat resno poseči, da je rešil svoja vrata. Na žalost je v 38. minuti zakrivil hudo napako, saj se mu je žoga odbila in s treh metrov jo
je Edomi brez težav spravil v mrežo in tako spet postavil rezultat srečanja v dvom. Na srečo so krasovci le šest minut kasneje znova vzpostavili razliko dveh zadetkov, saj je Gašperšič z roba kazenskega prostora natančno izvedel prosti strel in mimo živega zidu, ki je bil ob tej priliki sestavljen kar s sedmimi igralci, že drugič poslal žogo za hrbet nemočnega domačega vratarja.
S prednostjo dveh zadetkov so krasovci lahko mirneje odigrali drugi polčas, v katerem pa so imeli v protinapadih najizrazitejše priložnosti, vendar se rezultat do konca ni spremenil. Tokrat je vreden posebne pohvale branilec Rudi Purič, ki je povsem zaustavil izredno nevarnega strelca Stocka, Jugoslovana Vituliča.
(Z. S.)
V 1. amaterski ligi
Primorje v škripcih
Po sobotnem porazu proti Ponziani (3:1) ostaja položaj Primorja še vedno kritičen. Na srečo niso ekipe, ki Proseča-nom sledijo na lestvici (Pro Fiumicello, Pieris, Latisana) osvojile novih točk, to Pa je žal uspelo vsem ostalim, ki so bile pred Primorjem in ki so se po tem kolu še bolj oddaljile. Boj za obstanek se bo tako verjetno omejil na sedanje zadnje štiri. Prav v nedeljo čaka Primorje spopad z zadnjeuvrščeno Latisano, proti kateri je zmaga nujna.
Skupina B IZIDI 26. KOLA
Costalunga - S. Giovanni	0:0
Gradese - Pro Fiumic.	4:2
Lignano - Pieris	1:0
Percoto - Ronchi	1:1
PRIMORJE - Ponziana	1:3
San Canzian - Latisana	4:1
Sangiorgina - Palmanova	1:0
Sevegliano - Fortitudo	4:3
LESTVICA
LESTVICA
Sevegliano	26	12	11	3	31:12 35
S. Giovanni	26	12	10	4	33:16 34
Palmanova	26	10	10	6	28:16 30
Costalunga	26	10	10	6	32:21 30
Ponchi	26	9	10	7	23:20 28
Ponziana	26	8	12	6	33:30 28
San Canzian	26	7	13	6	32:23 27
Lignano	26	11	5	10	28:30 27
Sangiorgina	26	7	12	7	21:28 26
Gradese	26	8	9	9	29:28 25
Percoto	26	9	7	10	32:37 25
Portitudo	26	7	10	9	23:26 24
primorje	26	7	6	13	20:34 20
Pro Fiumic.	26	4	11	11	29:41 19
Pieris	26	6	7	13	17:30 19
Latisana	26	5	9	12	19:40 19
PRIHODNJE KOLO (17. 4.) Fortitudo - Percoto, Gradese - Se-Vegliano, Latisana - PRIMORJE, Pie-ris - Costalunga, Ponziana - Ligna-n°, Pro Fiumic. - Palmanova, Ronchi San Canzian, S. Giovanni - Sangiorgina.
Gimnastika: v Ljubljani
Soliden nastop domovcev
Domova gimnastična vrsta je v soboto nastopila na 3. republiškem prven-stvu v preskokih z male prožne ponja-Ve- ki so ga v Ljubljani pripravili v okviru proslav ob 25-letnici Gimnastične zveze Slovenije. Goriški telovadit so nastopili med mlajšimi pionirji tor med mladinci.
Med mlajšimi pionirji so se naši Predstavniki dobro odrezali: ekipno so ,'ti 5., med posamezniki pa je bil naj-°tjši Matej Makuc, ki je zasedel 3. [Pesto. Med mladinci je Domova ekipa ■'a odlična 3., nekoliko slabše pa ji je *o med posamezniki, kjer je bila kon-"Prenca dokaj ostra. Domovci pa so PastopUi v okrnjeni postavi (zaradi pogodbe je manjkal David Bresciani).
Mlajši pionirji so nastopili v nasled-P)i postavi: Luka Boškin, Matija Pipan, v?ris Prinčič, Erik Blažič, Matjaž P.temše in Matej Makuc; trener Miloš ,’9e'j' Mladinsko vrsto so sestavljali: jan Pipan, Mitja Rupel, Matija Maras-. m Maksi Šuligoj; trener Dušan Fur-lan. (v. Prinčič)
Nogomet: po nedeljskih derbijih v 3. amaterski ligi
Sovodnje še vodijo, za Mladost dodatne tekme
SKUPINA I
JUVENTINA - SOVODNJE 4:0 (2:0)
STRELCI: Kaus, Del Negro in Pazi-ente (2).
JUVENTINA: Molinari, Chizzolini, Travagin, Paziente, Krpan, Kaus (Cus-sich), Sermino, Del Negro, Tabaj, Lauri, Cingerli (Zavadlav).
SOVODNJE: Uršič, Gulin, Devetak, Hmeljak, Pahor, Gomišček, Grillo, Vi-sintin, A. Fajt, M. Fajt, Tomšič.
Juventina je brez večjih težav osvojila zmago tudi v povratnem slovenskem derbiju proti Sovodnjam. Končni izid jasno kaže na premoč štandreške postave, ki je s tem uspehom obdržala prvo mesto na lestvici. Končna odločitev o napredovanju pa bo padla v poslednjih dveh srečanjih, verjetno že v nedeljo, ko se bo vodilna četverica merila med sabo (Juventina - Moraro in Mariano - Pro Farra).
Srečanje na Rojcah se je začelo v dokaj umirjenem tonu. Premoč Juven-tine je bila sicer razvidna, ni pa bila prodorna v napadu. Do preobrata je prišlo v 27. minuti, ko je Kaus prvič zatresel Uršičevo mrežo. Odtlej so Sovodenj ci igrali bolj odprto, kar so domači dobro izkoristili in večkrat spravili v težave gostujočo obrambo, minuto pred koncem pa so dosegli drugi zadetek. Precej nezbrana sovodenjska ekipa ni imela moči, da bi v drugem polčasu skušala izenačiti. Nasprotno, prišla je na dan boljša tehnična in telesna pripravljenost Štandrežcev, ki so s Pazientejem (obakrat iz 11-metrovke) dosegli še dva zadetka.
Ob koncu velja zabeležiti, da si je srečanje ogledalo precej gledalcev, ob vhodu na stadion pa so članice Juven-tine delile belo-rdeče trakove ter nageljne istih barv. (Rudi Pavšič)
SKUPINA L
GAJA - MLADOST	0:1 (0:0)
STRELEC: Devetak v 60' (11-metrovka)
GAJA: Altin, Šuc, Stranščak, Terčon, Vengust, Kalc, Alfieri, Salvi, Pečar (v 75' Milkovič), Callegaris (v 30' Boris Rismondo), Aversa.
MLADOST: A. Gergolet, Lakovič, Černič, Devetak, Frandolič, Pahor, D. Argentin, Lavrenčič, Marusig, Ferfolja, Kobal.
Po enakovredni igri je slovenski derbi na padriškem pravokotniku prinesel predragoceni točki doberdobski Mladosti, ki je tako ostala še vedno v teku za prestop v 2. amatersko ligo.
Tekma se je začela z rahlo premočjo Gajinih igralcev, ki pa so našli v do-berdobskem vratarju Gergoletu nepremagljivo oviro. Ta je namreč ubranil vse, kar se je dalo ubraniti. Mladost je igrala motivirano, odločno, saj bi ji le zmaga nekaj pomenila. Ta cilj je tudi načrtno zasledovala in končno se ji je tudi nasmehnila sreča, ko se je Gajin branilec Stranščak v kazenskem prostoru dotaknil žoge z roko in sicer nezanesljivi sodnik je ppkazal na belo piko. Najstrožjo kazen je prisebno izvedel Devetak. Vsi Gajini upi za povelj en rezultat so tako splahneli. Kar pa moti (in je tudi motilo med vsem prvenstvom) pa so prepogoste izključitve Gajinih igralcev, kar ni bila in ni značilnost tega društva. (Kalc)
EUFORIA - BREG	1:0 (1:0)
BREG: Hrvatin, Kerstič (v 20' Celin), Prašelj, Jež, Diminich, Pavletič, Zonta, Olenik, Albertini (v 70' Tamaro), Kele-menich, Giuressi.
Brežani so ostali praznih rok v zadnjem, najvažnejšem kolu prvenstva. Priložnosti, da popravijo ta neverjetni spodrsljaj, ni, in tako se bosta nada-
ljnjih bojev za prestop v višjo ligo udeležili ekipi iz Tržiča in Doberdoba.
Plavi so imeli najlažjo nalogo. Proti ekipi, ki letos še ni zmagala, pa so Dolinčani poskrbeli za res neprijetno presenečenje. Nihče ni pričakoval takega razpleta, tudi ko so Nabrežinci po 15 minutah igre povedli na neverjeten način, saj so plavi do tokrat predvajali hitro, živo, čeprav večkrat neučinkovito igro. Čas je neizprosno tekel, plavi pa so svoje priložnosti slabo izkoriščali na majhnem nabrežin-skem pravokotniku.
Prvi polčas se je tako končal ob tihem upanju Brežanov, da zamujeno nadoknadijo v 2. polčasu. Drugi del tekme se je začel z Bregom v napadu. O golu pa ne duha ne sluha. Požrtvovalni in borbeni Brežani so dali vse od sebe, saj so se zavedali važnosti tekme. Njihov trud pa je bil zaman, kot je bila zaman tudi dobra igra Olenika, ki ni imel dovolj sreče in pomoči, tako da so vse številne akcije Brežanov neizbežno umirale ob železni mreži, ki se je dvigala za nasprotnikovimi vrati. Tudi 11-metrovko, ki jo je seveda prislužil Zonta, ni dala zaželenih sadov, kar je dokončno pokopalo vse možnosti neukrotljivih Brežanov, ki pa so do konca skušali najti pot do gola. Časa je bilo vedno manj, a negotovosti in straha vedno več. Maloštevilno občinstvo je zaprepadeno sledilo dogajanju na igrišču in tiho upalo na preobrat, do katerega pa žal ni prišlo. Breg bo igral še sedmo leto v 3. amaterski ligi. (Miloš Tul)
SKUPINA M
FINCANTIERI TS - PRIMOREC 0:1
STRELEC: Igor Milkovič v 35'.
PRIMOREC: Truglio, Stroka, Černe, Massimo Leone, Čuk, Bacchia, Andrej Carli, Ferluga, Igor Milkovič (Luciano Leone v 89'), Canziani, Fachin.
Z igrišča v Ul. Flavia, kjer so Tre-benci v tem prvenstvu doživeli kar dva poraza, so tokrat, čeprav so igrali v zelo okrnjeni postavi, odnesli kar obe točki. V prvem delu se je igra odvijala predvsem na sredini, ker so Tre-benci imeli terensko premoč. V 30. minuti pa je Fincantieri imel v protinapadu veliko priložnost, vendar sta Truglio in hitro nato prečka odbila zelo nevarno žogo. Trebenci so kar hitro poprijeli in pet minut kasneje je Igor Milkovič zadel zelo lep gol.
V drugem polčasu je Fincantieri z zelo odločno igro skušal priti do remija in je pritisnil Trebence v njihov kazenski prostor. Primorec je v tem delu tekme igral zelo zagrizeno in, ko je bilo treba, se je branil tudi z zobmi. Imel pa je tudi nekatere velike priložnosti v protinapadu, a njegovi napadalci jih niso izkoristili. Prav v zadnjih minutah pa je Fincantieri imel še eno veliko priložnost, da bi izenačil, vendar je vratnica še enkrat odbila strel nasprotnega napadalca. (Andrej)
Na sliki: z zmago v derbiju z Gajo so si Doberdobci priborili pravico do dodatnih srečanj za prestop v 2. amatersko ligo.
2. AMATERSKA LIGA
Skupina F
IZIDI 26. KOLA
Čampi Elisi - San Sergio	0:1
Edile Adr. - C.G.S.	2:2
Giarizzole - San Nazario	1:0
Muggesana - Opicina	3:1
Opicina S. - Buttrio	1:0
San Luigi - Zaule Rab.	1:2
Stock - KRAS	1:3
VESNA - ZARJA	3:1
LESTVICA
LESTVICA
San Sergio	26	16	9	1	44:8 41
VESNA	26	12	11	3	29:18 35
Edile Adr.	26	12	10	4	33:14 34
Muggesana	26	12	8	6	28:18 32
C.G.S.	26	10	10	6	42:34 30
Buttrio	26	11	7	8	26:20 29
Opicina	26	7	12	7	20:21 26
Zaule Rab.	26	9	8	9	25:28 26
KRAS	26	7	9	10	26:25 23
Čampi Elisi	26	7	9	10	22:31 23
Giarizzole	26	7	9	10	20:31 23
San Luigi	26	4	14	8	25:29 22
Opicina S.	26	6	10	10	21:30 22
ZARJA	26	6	8	12	28:40 20
Stock	26	6	6	14	24:40 18
San Nazario	26	2	8	16	16:42 12
PRIHODNJE KOLO (17. 4.) Buttrio - Opicina, C.G.S. - VESNA, KRAS - Čampi Elisi, Opicina S. -Stock, San Nazario - Edile Adr., San Sergio - San Luigi, ZARJA - Muggesana, Zaule Rab. - Giarizzole.
3. AMATERSKA LIGA Skupina I
IZIDI 24. KOLA
Arrigosport - Azzurra	1:1
Audax S.A. - Moraro	0:2
JUVENTINA - SOVODNJE 4:0 Medea - Isonzo S.P.	1:1
Pro Farra - Brazzanese	5:1
Sagrado - Mariano	1:4
S. Lorenzo - Manzano	4:1
	LESTVICA				
JUVENTINA	24	13	9	2	44:15 35
Mariano	24	15	5	4	43:16 35
Moraro	24	14	5	5	43:16 33
Pro Farra	24	10	13	1	32:11 33
Isonzo S.P.	24	8	11	5	30:23 27
S. Lorenzo	24	8	10	6	31:23 26
Medea	23	8	8	7	23:22 24
Audax S.A.	25	6	11	8	37:40 23
Arrigosport	24	6	11	7	22:26 23
Sagrado	24	6	9	9	24:31 21
Azzurra	24	6	6	12	26:34 18
Manzano	24	4	9	11	24:43 17
SOVODNJE	24	1	8	15	18:59 10
Brazzanese	22	2	5	15	11:49 9
PRIHODNJE KOLO (17. 4.) Arrigosport - Medea, Audax A.S. -Sagrado, Isonzo S.P. - S. Lorenzo, JUVENTINA - Moraro, Manzano -Azzurra, Mariano - Pro Farra, SOVODNJE - Brazzanese.
Skupina L
IZIDI ZADNJEGA KOLA
Euforia - BREG					1:0
Fincant. T.	- Chiarbola				2:0
GAJA - MLADOST					0:1
Hermada -	S. Marco S.				1:2
Sit Immob.	- Fossalon				1:0
S. Vito - Romana					2:0
	LESTVICA				
S. Marco S.	22	14	8	0	43:9 36
MLADOST	22	11	6	5	29:17 28
Fincant. T.	22	10	8	4	20:10 28
BREG	22	10	6	6	25:14 26
Fossalon	22	8	10	4	29:19 26
Sit Immob.	22	7	9	6	30:25 23
Hermada	22	8	7	7	26:26 23
GAJA	22	6	10	6	29:25 22
S. Vito	22	6	9	7	29:32 21
Chiarbola	22	4	5	13	16:37 13
Romana	22	4	4	14	13:33 12
Euforia	22	1	4	17	15:57 6
Skupina M					
IZIDI 24. KOLA					
Campanelle - Domio					2:3
Exner - Don Bosco					1:1
Fincantieri - PRIMOREC					0:1
Montebello - Olimpia					2:4
Roianese -	CUS				2:1
S. Anna - Architrave					0:1
Union - La Lanterna					3:3
	LESTVICA				
Architrave	24	19	4	1	74:26 42
Roianese	24	18	2	4	63:19 38
Olimpia	24	18	1	5	58:28 37
CUS	24	10	10	4	50:35 30
PRIMOREC	24	12	5	7	30:21 29
Campanelle	24	12	4	8	57:29 28
Domio	24	11	5	8	43:34 27
Fincantieri	24	6	7	11	27:38 19
Don Bosco	24	5	9	10	34:49 19
Montebello	24	5	7	12	19:36 17
S. Anna	24	6	4	14	40:52 16
Exner	24	5	5	14	35:49 15
Union	24	4	3	17	23:69 11
La Lanterna	24	2	4	18	30:98 8
PRIHODNJE KOLO (17. 4.) Architrave - Exner, Campanelle -Fincantieri, Domio - Roianese, Don Bosco - Montebello, La Lanterna - S. Anna, Olimpia - Cus, PRIMOREC -Union.
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 12. t. m., ob 20.30 na sedežu ŠD Polet, Ul. Ricreatorio 1 -Opčine (Prosvetni dom) seja nogometne komisije. Dnevni red: poročilo o delovanju komisije, medšolski nogometni turnir, turnir Alpe Adria in razno.
Deželne odbojkarske lige
Ključni boji
V	deželnih odbojkarskih ligah so zdaj že na,vrsti odločilni boji za vrh in manj »odporne« šester-ke postopoma zgubljajo pozicije. Med temi je po sobotnem kolu v ženski D ligi žal tudi Sokol Indu-les, ki je večino svojih preostalih kart stavil na gostovanje v Prati, a je ostal praznih rok. Teoretično še ni vse izgubljeno, a usoda Nabrežink je zdaj prej v rokah neposrednega tekmeca, kot pa v njihovih. Prata ima v zadnjih petih kolih ob enem počitku na sporedu še štiri razmeroma lahka srečanja.
V	moški C-2 ligi pri vrhu ni prišlo do sprememb, saj je vodilna peterica zmagala. Fiume Venelo ni mogel presenetiti 01ym-pie, Goričani pa so še najbolj računali na kak spodrsljaj tekmecev, še posebej Fincantierija v Trstu.
V	ženski C-2 ligi bo o platoničnem slovenskem primatu menda odločal sobotni derbi na Opčinah. Slogašice so namreč po pričakovanjih suvereno zmagale v Spilimbergu in dohitele Agorest, ki je brez večjega odpora doma klonil pred Fontanafreddo. Pokazalo se je, da združena goriška ekipa le še ne more konkurirati za boljša mesta.
Do svojevrstnega razpleta je prišlo na tekmi med Kennedyjem in goriškim Libertasom. Sodnik je v četrtem nizu izključil igralko Libertasa, ker na klopi ni bilo menjav ni bilo več mogoče igrati in tekmovalna komisija bo zdaj registrirala tekmo z zmago Ken-nedyja.
V	moški D ligi sta Arredo Luci-nico in Nuova Pallavolo Trieste opravila pomemben korak v boju za obstanek, žal na račun slovenskih ekip. Soča Sobema je zdaj že izpadla iz lige, Naš prapor IMSA je z zmago v derbiju pahnil na rob pekla še Slogo, da napor Bricev ne bi ostal brez učinka, morajo le-ti v soboto nujno premagati sicer solidno Pallavolo Trieste. Realno gledano ima sicer največ možnosti, da se reši, še naprej le Sloga.
V	ženski D ligi se je za ostala slovenska predstavnika res srečno izteklo. Kontovelke so proti Martignaccu že zgubljale z 2:0, a so nato le slavile zmago, Brežan-ke pa so kljub porazu z videmskim CUS celo okrepile svoj položaj v boju za obstanek, saj je Majanese nepričakovano izgubil v Muši, Nuova Pallavolo pa za las ni zmagala v Latisani.
V državnih ligah skoraj vse sodbe že izrečene
Sobotno kolo bo formalnost
Kolo pred koncem je v državnih prvenstvih, ki jima, zaradi prisotnosti Farca Mebla in Vala, pobliže sledimo, odprto le še vprašanje napredovanja v moško B-l ligo, ostale sodbe so že znane.
V žensko A-2 ligo napreduje veronski Capellari, ki že pred pričetkom sezone ni štedil z milijoni, da bi uresničil ta cilj, na kvalifikacije pa že tretje leto zapored pojde Nervesa. .V nižjo ligo sta poleg Farca Mebla izpadla še Ferrara in Volpe, na kvalifikacije za obstanek pa pojdeta Torrione in Ada-moli, ki zaradi slabšega količnika v nizih ne more več prehiteti Gaierhofa iz Trenta. Tudi zato je sobotno gostovanje Farca Mebla pri Mantovčankah povsem brezpredmetno.
Iz moške C-l lige so izpadli sami deželni ligaši (Val, ASFJR in Inter), kar potrjuje šibkost moške odbojke v FJK. V B-2 ligo so se uvrstili Elettro-nica, Volpato in Povoletto, kot rečeno pa še ni dokončno znan zmagovalec. Vodilni Maniago bo v zadnjem kolu gostoval pri tretjeuvrščeni Elettronici, neposredni tekmec Rangers pa s Ces-saltom bržkone ne bo imel težkega dela. Če bo Maniago izgubil, bo v B-l ligo napredoval Rangers, ki ima boljši količnik v nizih. Valovci bodo v soboto gostili tržaški Ferro Alluminio. Prav proti tej ekipi se je v zadnji tekmi prvega dela začel križev pot Standrež-cev.
Ženska B liga
IZIDI 21. KOLA
FARGO MEBLO - Nervesa 0:3 (6:15, 6:15, 10:15), Torrione Ravenna - Randi Sangiorgina 3:1 (15:13, 16:14, 10:15, 15:13), CUS Padova - Gaierhof Trento 3:1 (15:7, 15:9, 8:15, 15:7), Mogliano Venelo - Conegliano Venelo 3:2 (8:15, 15:7, 15:9, 7:15, 15:13), Capellari Verona - Adamoli Mantova 3:0 (15:13, 15:11, 15:10), Volpe Cornuda - Solvay Ferrara 1:3 (15:11, 14:16, 6:15).
LESTVICA					
Capellari VR	21	20	1	61:14	40
Nervesa	21	17	4	54:23	34
CUS Padova	21	Jt5	6	51:32	30
Conegliano	21	13	8	47:35	26
Mogliano	21	13	8	45:36	26
Sangiorgina	21	11	10	41:36	22
Gaierhof TN	21	10	11	40:41	20
Adamoli	21	9	22	33:45	18
Torrione RA	21	8	13	34:48	16
FARCO MEBLO	21	4	17	24:54	8
Solvay FE	21	3	18	27:58	6
Volpe Cornuda	21	3	18	23:58	6
PRIHODNJE KOLO (16. 4.)
Adamoli Mantova - FARGO MEBLO, Conegliano Venelo - Torrione Ravenna, Pallavolo Nervesa - CUS Padova, Gaierhof Trento - Volpe Cornuda, Solvay Ferrara - Mogliano Venelo, Randi Sangiorgina - Capellari Verona.
Moška C-1 liga
IZIDI 21. KOLA
CUS TRST - VAL ŠTANDREŽ 3:1
(15:5, 11:15, 15:9, 15:10), Mogliano Venelo - Inter 1904 Trst 3:1 (16:14, 15:13, 12:15, 15:7), Ferroalluminio Trst - Mot-ta di Livenza 0:3 (8T5, 11:15, 14:16), Maniago - ASFRJ Čedad 3:0 (15:6, 15:5, 15:11), Rangers Latte Carnia - Povoletto 3:0 (15:6, 15:10, 15:8), Volpato -Cessalto 3:0 (15:10, 15:11, 15:2).
LESTVICA
Maniago	21	19	2	59:21	30
Rangers	21	18	3	59:16	36
Motta di Liv.	21	17	4	53:20	34
Volpato	21	15	6	53:26	30
Povoletto	21	11	10	39:35	22
CUS Trst	21	9	12	35:41	18
Mogliano	21	9	12	38:45	18
Cessalto	21	8	13	34:43	16
Ferroall. TS	21	8	13	26:47	16
VAL	21	6	15	24:63	12
ASFRJ Čedad	21	5	16	27:51	10
Inter 1904 TS	21	1	20	12:61	2
PRIHODNJE KOLO (16. 4.)
VAL ŠTANDREŽ - Ferroalluminio Trst, Povoletto - Mogliano Venelo, Motta di Livenza - Maniago, ASFRJ Čedad - Volpato, Cessalto - Rangers Latte Carnia, Inter 1904 Trst - CUS Trst.
Pregled vpisov v mladinska prvenstva
Sloga z največ ekipami
Seznam ekip v ^ženskem prvenstvu under 14 omogoča izvedbo popolnega pregleda vpisa društev v letošnja zvezna mladinska prvenstva na Tržaškem (brez superminivolleya in mini-volleya). Kot znano je italijanska odbojkarska zveza določila, da morajo društva izbirati med vpis v prvenstvo under 16 in vpis v prvenstvo under 15, tako da je lahko v štirih mladinskih prvenstvih vsako društvo prijavilo ekipe največ le v treh starostnih kategorijah.
Popolen pregled vpisov je sledeč:
UNDER 18 ZENSKE: 5 ekip, od slovenskih Bor in Sloga.
UNDER 18 MOŠKI: 4 ekip, od slovenskih Bor in Sloga.
UNDER 16 ŽENSKE: 10 ekip od slovenskih Bor, Breg, Sloga (z dvema ekipama) in Sokol.
UNDER 16 MOŠKI: 5 ekip, od slovenskih Breg in Sloga.
UNDER 15 ŽENSKE: 7 ekip, od slovenskih Kontovel.
UNDER 15 MOŠKI: nobena ekipa.
UNDER 14 ŽENSKE: 11 ekip, od slovenskih Bor, Breg, Kontovel in Sloga.
UNDER 14 MOŠKI: samo Sloga.
Zgoraj navedeni podatki potrjujejo krizo moške odbojke (skupno le devet ekip od sedmih društev), medtem ko je ženskih ekip kar veliko (33 od 16 društev). Od slovenskih društev, ki gojijo žensko odbojko, sta le Bor in Sloga zastopana v vseh možnih kategorijah. Poleg teh imajo popolno mladinsko zasedbo le še CUS, OMA, in Vir-tus. Med moškimi ima svoje zastopstvo povsod le Sloga.
Pregled slovenske udeležbe po ekipah daje sledečo sliko: Sloga 7, Bor 4, Breg 3, Kontovel 2, Sokol 1. Samo v ženskih kategorijah pa je takole: Sloga 4, Bor 3, Breg in Kontovel 2, Sokol 1. Kolikor nam je znano imajo še vsa omenjena društva podmladek miniod-bojkaric.
Under 14 ženske
V 11 na startu
Ta teden se bo na Tržaškem začelo tudi žensko prvenstvo under 14 (letnik 1974 in mlajše). Enajst prijavljenih ekip je odbojkarska zveza razdelila v dve skupini, ki sta takole sestavljeni:
SKUPINA A - Ricreatori B, Bor, CUS, II Cacciatore in Kontovel.
SKUPINA B - Breg, Virtus, Monta-sio, OMA, Ricreatori A in Sloga.
Prvi dve uvrščeni ekipi iz vsake skupine se uvrstita v navzkrižni polfinale, v katerem bosta zmagovalca vsake skupine na domačih tleh igrala proti drugouvrščeni šesterki iz druge skupine.
Zmagovalca se bosta za naslov pokrajinskega prvaka pomerila na nevtralnem igrišču. Vsaka tekma traja tri sete z možnima rezultatoma 2:1 ali 3:0.
Zanesljivo lahko rečemo, da slovenske šesterke ne bodo odigrale podrejene vloge.
Kvalifikacijski del bo trajal do 16. maja, kar pomeni, da bodo ekipe igra-| le dve tekmi na teden.
1. MOŠKA DIVIZIJA
IZIDI 10. KOLA: DLF - La Marmot-ta 1:3, Prima Scuola - Prevenire 0:3, CUS Trst - Rozzol 3:1, Bor - Volley Club bo v četrtek, Inter 1904 - ASSDI 3:1.
LESTVICA: Volley Club in Inter 18, ASSDI 14, Prevenire 12, CUS in La Marmotta 10, DLF 8, Bor in Rozzol 4, Prima Scuola 0. (Bor in Volley Club imata tekmo manj)
1. ŽENSKA DIVIZIJA
OMA - SLOGA KOIMPEK	2:3
(16:14, 13:15, 4:15, 15:8, 8:15)
SLOGA KOIMPEX: Čeme, Fabrizi, Foschini, Kocman, Kokoravec, Kosmi-na, Maruccelli, Pro, Rebula, Sardo.
V nadaljevanju prvenstva so v soboto mlade slogašice v gosteh premagale ekipo OMA, ki je z našimi igralkami delila drugo mesto na lestvici. Zmaga Sloge Koimpex bi bila lahko še izdatnejša, saj je prvi set izgubila z minimalno razliko. S Sloginim nastopom smo lahko tokrat zadovoljni, saj so igralke vseskozi odlično igrale, razen v četrtem nizu, ko so nekoliko popustile in ga v bistvu prepustile domačinkam zaradi svoje nepazljivosti. (INKA)
BOR FRIULEKPORT - LE VOLPI 3:2
(8:15, 15:7, 8:15, 15:6, 15:10)
BOR FRIULEXPORT: Vitez, Foraus, Vidali, Milanič, Grbec, Visentin, Supe-rina, Sancin, Fučka.
Po zadnji točki so si borovke pošteno oddahnile, saj so bile po drugem nizu že na pragu poraza proti zadnjeu-vrščenemu na lestvici. Gostje je opogumil slab začetek borovk. Le Volpi se je vseskozi enakovredno upiral našim igralkam in presenetil z dobrimi servisi, dobrim sprejemom servisa, v napadu pa z odlično Zanettijevo. Popustil je le v končnici četrtega niza in pa v začetku petega, ob menjavi igrišča je bilo namreč 8:3 za borovke. Vloga favorita zdaj zelo bremeni naše igralke, a na koncu so le imele dovolj moči za zmago in treba jih je pohvaliti, ker tudi v najtežjih trenutkih niso vrgle puške v koruzo.
OMA - Sloga Koimpex 2:3, NPT -CUS Trst 3:1, DLF - Virtus 3:2, Bor Friulexport - Le Volpi 3:2.
LESTVICA: Bor Friulexport 16, Sloga Koimpex 14, CUS Trst in OMA 12, Virtus 8, Killjoy in NPT, DLF 4, Le Volpi 2. (Killjoy ima tekmo manj)
2. ŽENSKA DIVIZIJA SKUPINA A
IZIDI 9. KOLA: San Sergio - La Marmotta 3:0, OMA - ASSDI 3:0, Sloga - Prevenire odložena.
LESTVICA: San Sergio 14, Sloga 12, La Marmotta 8, Prevenire in OMA 6, ASSDI 0. (Sloga in Prevenire imata tekmo manj)
SKUPINA B
SOKOL INDUL. - CLUB ALTURA 0:3
(10:15, 7:15, 14:16)
SOKOL INDULES: Brumat, Ban, Kosmina, Devetak, Grilanc, Gruden, D'Amico, Veronese, Babič, Cattonar, A. in I. Živec.
Kljub dobri igri so Nabrežinke klonile pred prvouvrščeno Alturo. Če izvzamemo drugi niz, so se sokolovke vseskozi enakovredno upirale starejšim nasprotnicam in pokopala jih je le lastna neizkušenost, predvsem ob mreži. V zadnjem setu so domačinke celo vodile s 14:10, a se jim je zaradi lastne naivnosti niz dobesedno izmuznil iz rok. Pokazati je bilo namreč treba več gotovosti in domišljije pri zaključevanju akcij, saj so nasprotnice skrbno izkoriščale prešibke napade Sokolovk in uspešno protinapadale. (Igor)
LE VOLPI - BOR FRIULEXPORT 2:3
(8:15, 17:15, 13:15, 15:12, 7:15)
BOR FRIULEXPORT: Del Piero, Žerjal, Chieppa, Pisani, Kodermac, Pirnat, Puzzer, Marega.
Po tem uspehu se borovke kandidirajo za uvrstitev na končnem četrtem mestu, kar bi bilo zanje dober uspeh, če vemo, da letos prvič tekmujejo.Naše igralke so dobro začele, nato pa niso bile več tako zanesljive in so nasprotnicam po nepotrebnem podarile dva niza, na koncu pa so se le zbrale in zasluženo zmagale.
BREG - VIV Al BUSA	3:0
(15:10, 15:3, 15:5)
BREG: T. in N. Canziani, Žerjal, Sancin, Glavina, Kralj, Giorgi, Segan-ti, Gaburro, Ota, Parovel, Zahar.
Brežanke so zmagale brez večjih težav. V prvem setu je naša ekipa igrala nekoliko slabše. Kot je razvidno iz rezultata je nasprotnik to izkoristil in si pridobil veliko točk. V drugem in tretjem setu so se Brežanke izkazale v obrambi in napadu. Veliko točk so si pridobile s servisi. Nasprotnice so jim bile nedorasle. (T. S.)
IZIDI 9. KOLA: Breg - Blitz Vivai Busa 3:0, Le Volpi - Bor Friulexport 2:3, Sokol Indules - Club Altura 0:3.
LESTVICA: Club Altura 14, Breg 12, Sokol Indules 10, Bor Friulexport 8, Vivai Busa 6, Kontovel Electronic Shop in Le Volpi 2. (Breg in Kontovel EL Shop imata tekmo manj)
UNDER 16 MOŠKI
IZIDA 8. KOLA: Volley Club - Inter 1904 0:3, CUS Trst - Breg 3:0.
LESTVICA: CUS 12, Sloga 10, Breg 4, Volley Club in Inter 2.
UNDER16 ŽENSKE
SLOGA SKLAD MITJA ČUK - VIRTUS	3:1
(15:9, 15:9, 14:16, 15:5)	_
SLOGA SKLAD MITJA CUK: Cebu-lec, Drasič, Fabi, Grgič, Dunja in Sava Jogan, Križmančič, Repinc, Skerk.
V svojem predzadnjem srečanju tega play-offa je druga Slogina postava drugič zmagala in bo tako osvojila 3. mesto v poRrajini. Slogašice so s svojim nastopom povsem zadovoljile, Virtus pa je nekoliko razočaral, saj je bila to njegova zadnja priložnost, da osvoji vsaj eno zmago. (INKA)
UNDER 15 ŽENSKE
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -RICREATORI	0:2
(10:15, 11:15)
KONTOVEL: Regent, Košuta, Gruden, Rebula, Canziani, Križmančič, Pertot, Praselli, Kralj, Briščik.
Kljub porazu so se Kontovelke dobro izkazale. Med igro so se zelo potrudile in zagrizeno borile. Branile so zelo dobro, napad lepo izpeljale in tudi servise so pravilno izvajale. Bile so večkrat v vodstvu, a vseeno niso zmagale. Vredne so pohvale, ker so dale vse od sebe. (E. S.)
OMA - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP	2:0
(15:5, 15:8)
KONTOVEL: Cossutta, Regent, Canziani, Gruden, Černe, Praselli, Pertot, Kralj, Briščik, Križmančič, Doglia, Rebula.
Z zmago bi se lahko Kontovelke povzpele na drugo mesto. Lepo so se potrudile, vendar je bil nasprotnik premočen. Tekma je bila na trenutke zelo občutena in borbena, a na koncu je odločil boljši sprejem servisa gostiteljic. (T. Conestabo)
IZIDI 9. IN 10. KOLA: Prima Scuola - Zaule Rabuiese 0:2, Montasio -Cacciatore 2:0, Kontovel EL Shop -Ricreatori 1:2, OMA - Kontovel EL Shop 2:0, Ricreatori - Montasio 2:0, Cacciatore - Prima Scuola 0:2.
LESTVICA: Ricreatori 16, OMA 12, Kontovel Electronic Shop 8, Montasio 6, Zaule Rabuiese 4, Prima Scuola Pallavolo 2, II Cacciatore 0.
V 1. ženski diviziji se po prvem kolu povratnega dela kaže premoč slovenskih ekip Bora Friulexporta in Sloge Koimpex. Bor Friulexport, vodilni v 1. ženski diviziji, je bil v tekmi z zadnjeuvrščenim Le Volpi (na sliki) sicer zelo blizu nepričakovanega poraza
_________Moška C-2 liga___________
IZIDI 21. KOLA
OLVMPIA GORICA - Bo Frost Fiume Venelo 3:0, BOR CUNJA AVTOPRE-VOZ - Fincantierid Tržič 0:3, DLFAC Trst - Libertas Sacile 0:3, Montalba Vol-ley - San Sergio Trst 3:0, Futura Torriana Gradišče - Pav Natisonia 3:2, Rozzol Le-gonini Šport Trst - Libertas Turjak 3:2, Itar Cucine Fontanafredda - Anchor Fix Vivil 1:3.
LESTVICA					
Anchor Vivil	21	21	0	63:17	42
OLVMPIA GO	21	16	5	52:33	32
Lib. Sacile	21	15	6	51:30	30
Fincantieri	21	15	6	53:34	30
Montalba	21	14	7	50:27	28
BOR CUNJA AV.	21	12	9	48:39	24
Rozzol Leg.	21	12	9	48:43	24
Futura Tor.	21	11	10	46:40	22
Pav Natisonia	21	9	12	43:44	18
Libertas Tur.	21	7	14	31:50	14
Fontanafredda	21	6	15	30:53	12
Fiume Venelo	21	4	17	29:56	8
DLFAC Trst	21	4	17	23:56	. 8
San Sergio	12	1	20	16:61	2
PRIHODNJE KOLO (16. 4.)
BOR CUNJA AVTOPREVOZ - Itar Cucine Fontanafredda, San Sergio Trst -OLVMPIA GORICA, Anchor Fix Vivil -Rozzol Legovini Šport Trst, Libertas Turjak - Futura Torriana, Pav Natisonia -Montalba Volley, Bo Frost Fiume Venelo - DLFAC Trst, Fincantieri Tržič - Libertas Sacile.
________Ženska C-2 LIGA____________
IZIDI 21. KOLA
AGOREST GORICA - Itar Cucine Fontanafredda 0:3, Ginnastica Spilimber-ghese - SLOGA KOIMPEX 0:3, Libertas Martignacco - Itas Fiume Venelo 1:3, Fincantieri Tržič - Pav Natisonia 3:0, Kennedy Feletto Umberto - Libertas Gorica prekinjeno v 4. setu, Celinia Maniago - Cordenons 3:2, Gieffe Pieris - Villac-her Bier 0:3.
LESTVICA
Fiume Venelo	21	19	2	60:22	38
Fontanafredda	21	17	4	58:21	34
Fincantieri	21	17	4	55:30	34
Kennedy	20	14	6	48:27	28
Celinia	21	12	9	40:44	24
Cordenons	21	11	10	43:41	22
Villacher	21	10	11	43:37	20
Martignacco	21	10	11	43:38	20
SLOGA KOIM.	21	9	12	40:41	18
AGOREST GO	21	9	12	36:46	18
Pav Natisonia	21	6	15	33:51	12
Gieffe Pieris	21	6	15	26:55	12'
Libertas GO	20	4	16	24:53	8
Ginnas. Spil.	21	2	19	16:59	4
PRIHODNJE KOLO (16. 4.)
SLOGA KOIMPEX - AGOREST GORICA, Gieffe Pieris - Celinia Maniago, Cordenons - Kennedy, Libertas Gorica -Fincantieri Tržič, Pav Natisonia - Ginnastica Spilimberghese, Itar Cucine Fontanafredda - Libertas Martignacco, Vil-lacher Bier - Itas Fiume Venelo.
__________Moška D liga___________
IZIDI 21. KOLA
NAŠ PRAPOR IMSA - SLOGA 3:2, Nova Pallavolo Trst - SOČA SOBEMA 3:2, San Giorgio Porcia - Faedis Povoletto 0:3, Volley Bali Videm - Pallavolo Trst 3:0, Acli Ronchi - Libertas Martignacco 0:3, Arredo Uno Lucinico - Prata di Por-
denone 3:1, Pav	Remanzacco -			■ Rojalese	
3:2.					
LESTVICA					
Pav Remanz.	21	20	1	60:12	40
Rojalese	21	17	4	57:29	34
Volley Videm	21	16	5	53:24	32
Prata PN	21	15	6	50:27	30
Martignacco	21	14	7	50:28	28
Povoletto	21	14	7	49:33	28
Pallavolo TS	21	12	9	47:35	24
Nuova Pal. TS	21	8	13	41:43	16
Arredo Lučin.	21	8	13	37:45	16
Acli Ronchi	21	8	13	33:43	14
SLOGA	21	7	14	24:50	14
NAŠ PR. IMSA	21	5	16	21:53	10
SOČA SOBEMA	21	3	18	17:56	6
Porcia	21	0	21	2:63	0
PRIHODNJE KOLO (16. 4.)
SOČA SBEMA - Volley Bali Videm, SLOGA - San Giorgio Porcia, Pallavolo Trst - NAŠ PRAPOR IMSA, Arredo Uno Lucinico - Acli Ronchi, Libertas Martignacco - Nuova Pallavolo Trst, Faedis Povoletto - Pav Remanzacco, Prata di Pordenone - Rojalese.
__________Ženska D liga____________
IZIDI 21. KOLA
Prata di Pordenone - SOKOL INDULES 3:0, BREG AGRAR - CUS Videm 1:3, KONTOVEL ELECTRONIC SHOP - La-voratore Martignacco 3:2, Majanese -Pallavolo Mossa 2:3, Juniors Casarsa -CSI Tarcento 3:1, Rivignano - Nuova Pallavolo Trst 3:2 (Promovolley iz Pordenona ni igral).
LESTVICA					
Juniors	20	19	1	57:12	38
Prata PN	20	16	4	52:22	32
SOKOL IND.	19	14	5	47:27	28
CUS Videm	19	13	6	47:25	26
CSI Tarcento	19	12	7	45:29	24
Rivignano	20	11	9	39:41	22
KONTOVEL ES	19	9	10	38:37	18
Martignacco	19	7	12	32:43	14
BREG AGRAR	19	6	13	28:45	12
Nuova Pal. TS	19	6	13	31:49	12
Promovolley	19	5	14	23:45	10
Majanese	20	5	15	27:52	10
Mossa	20	3	17	18:57	6
PRIHODNJE KOLO (16. 4.)
BREG AGRAR - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP, SOKOL INDULES - Rivignano, Lavoratore Martignacco - Pro-movolley, Nuova Pallavolo Trst - Juniors Cararsa, CSI Tarcento - Majanese, CUS VIDEM - Pallavolo Mossa (počiva Prata di Pordenone).
Košarka: na nedeljskem zelo pomembnem srečanju B-2 lige v San Donaju
Sodnika hudo oškodovala jadranovce del publike pa jih je grobo žalil
STRIP SAN DONA’ - JADRAN 105:79 (51:38)
STRIP SAN DONA': Scocco, Casini, Coppo 25 (5:6), Vicentini 5, Tubia 29, (4:4), Bardini, Momente 7 (1:4), Maltecca 8, Gregoris 12 (0:1), Teso 19 (6:8).
JADRAN: Starc 8 ( 2:2), Ban 24 (5:7), Rauber 12, Cuk 14, Daneu 7 (1:4), Persi 2 (0:1), Banello 5 (1:2), Corsi, Štoka, Sosič.
SODNIKA: Salmolraghi (Castellanza) in Sala (Varese). PM: Strip 16:23; Jadran 9:16. ON: Strip 14; Jadran 20. PON: Starc (30), Daneu (33), Momente (35). TRI TOČKE: Coppo 4, Tubia 4, Teso 3, Vicentini 1; Ban 3, Rauber 2, Corsi 1. GLEDALCEV: 900.
Kazalo naj bi, da za poraz s 26 točkami razlike v košarki opravičila ni. Pa vendar to, kar se je v nedeljo pripetilo jadranovcem v San Donaju presega vsako mero. Mislimo seveda predvsem na enega od sodnikov, ki je skoraj načrtno, nesramno oškodoval naše košarkarje, tako da se je dejansko nedeljsko srečanje končalo že po približno 15 minutah igre.
»Gospod v sivem« je najprej dosodil štiri osebne napake Klavdiju Starcu, dal tehnično napako trenerju Petru Brumnu in povsem načel živce naših košarka]ev in njihovih navijačev, ki so v zelo velikem številu dopotovali v San Dona, da bi prisostvovali košarkarskemu srečanju, ne pa nesramni sodniški ekshibiciji.
In skrajno nesramno in žaljivo je bilo tudi okolje, ki ga je ustvaril del domačega občinstva. Naše košarkarje in navijače je ta del publike pričakal z grobimi žaljivkami, ki so v mali dvorani še kako odmevale in so verjetno »prestrašile« tudi sodniško dvojico ali
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI. DVE TOČKI: Starc 3:5; Persi 1:4; Čuk 7:12; Banello 2:6; Corsi 1:1; Štoka 1:1,; Rauber 3:8; Ban 5:10; Daneu 3:9. TRI TOČKE: Starc 0:2; Corsi 1:2; Rauber 2:3; Ban 3:4. SKOKI: Starc 1 v obrambi, 0 v napadu; Persi 1, 0; Čuk 4, 2; Banello 1, 3; Corsi 0, 1. Štoka 0, 1; Rauber 2, 2; Ban 3, 0; Daneu 6, 3. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Starc 0, 1; Persi 1, 0; Čuk 2, 5;
Banello 1, 0; Corsi 1, 0; Rauber 2, 1. Ban 8, 4; Daneu 2, 0; ASISTENCE: Čuk 1, Ban 1.
vsaj enega od sodnikov, ki se je povsem prilagodil ambientu.
V	takem okolju in okoliščinah je bilo, po našem, nemogoče igrati. Pri tem pa bi podčrtali zelo športno obnašanje vseh igralcev San Donaja, ki bi verjetno zmagali tudi, če bi jim sodnika ne pomagala. S Tubio na čelu so domačini pokazali zelo točen met na koš, bili so zelo dobri v obrambi in v skokih pod košema, sprožili so vrsto učinkovitih protinapadov in igrali dopadljivo.
Jadranovci so odločno začeli in v 5. minuti prvič povedli z 10:9, svojo prednost so v 7. min. povečali na štiri točke, minuto pozneje pa na šest ( 17:11). Klavdij Starc si je medtem po »hitrem postopku« nabral tri osebne napake, v 11. minuti sta sodnika pri izidu 21:21 dosodila trenerju Brumnu tehnično napako. Že tedaj je bilo jasno, kako naj bi se to srečanje končalo...
V	začetku drugega polčasa smo le upali, da bomo končno prisostvovali košarkarski tekmi. Že po šestih minutah pa smo spoznali, da smo se bridko zmotili. Komaj so se namreč jadranovci »približali« nasprotniku (v 26. min. je bil izid 57:54 za San Dona) sta dve »trojki« dotlej ne preveč razpoloženega Coppe in spet neumestne sodniške določitve pokopale jadranovce. Ko je moral v 30. min. Klavdij Starc z ig-rišča zaradi petih osebnih napak, tri minute kasneje pa še Robert Daneu je bilo na dlani, da se naši povsem potrti košarkarji ne bodo mogli izogniti visokemu porazu.
Mimo sodniških odločitev pa menimo, da so jadranovci na tem srečanju
Trener Bizzozi: »Nedopustno ravnanje nekaterih navijačev«
Sami si lahko predstavljate, kakšno je bilo vzdušje med našimi navijači, v Jadranovem vodstvu, med igralci po nedeljskem srečanju v San Dona-ju.
Vsi smo bili jezni, razočarani in tudi užaljeni od sramotnega vedenja dela občinstva, od nemoči pred očitno storjeno »krivico«.
Čemu torej še »mučiti« naše z intervjuji?
Obrnili smo se tako raje do prijazenga trenerja San Donaja Stefana Bizzozija, ki nam je o tekmi dejal: »Mislim, da smo igrali dobro tako v napadu kot v obrambi. Presenetljivo dobro smo bili pri skoku pod košema in prav s tem elementom igre smo si tudi priigrali zmago.«
Kaj pa o Jadranu?
»Jadran je izgubil svojega playa Starca zaradi petih osebnih napak. To pa se je vašemu moštvu še kako poznalo. Glede sodniškega kriterija in sploh o sodnikih pa običajno ne govorim.«
Jadranove igralce, njihove navijače in nas je zelo neugodno presenetilo skrajno žaljivo navijanje dela vašega občinstva...
»Veste, doslej je tudi na domačih tekmah spremljalo našo ekipo le bore malo navijačev. Spodbudni rezultati v zadnjih tekmah in visoko mesto na lestvici pa so privabili tudi na naše tekme večje število navijačev, kar je seveda za moštvo tudi pozitivno. S takim navijanjem in predvsem s takimi besedami na račun vaših igralcev in vaših navijačev pa se seveda ne morem strinjati in mislim, da je vsak komentar glede tega odveč.« (bi)
zadovoljili le v obdobju, ko je lahko trener Brumen razpolagal s svojo standardno peterko. Brez »play-makerja« Klavdija Starca je bilo jasno, da je igra Jadranove ekipe neučinkovita, previdljiva. Tudi Jadranova obramba je bila v San Donaju pomanjkljiva in predvsem nedopustno je bilo, da je razpoloženi Tubia lahko neovirano metal s »svojih« pozicij.
Skratka, »nesrečno« gostovanje, ki pa ne sme potreti naših košarkarjev. Do konca regularnega dela manjkajo še tri kola. Potrebno bo še naprej igrati z vso močjo in potrebna bo seveda tudi pomoč navijačev. Še posebno pa
v tem obdobju.
Strip iz San Donaja ima po tem kolu kar štiri točke več od jadranovcev. Do konca regularnega dela pa manjkajo
le tri kola. Razen čudežev sta prvi dve mesto že oddani. Jadranovce čaka v prihodnjem kolu domače srečanje proti Bertonu, ki je v tem kolu izgubil doma s Pesarom. V predzadnjemTcolu bodo naši gostovali pri zelo neugodni ekipi Montebellune, ki je tokrat doma premagala vodilno Ferraro kar z 20 točkami razlike, v poslednjem kolu pa bodo jadranovci spet zaposleni doma proti Virtusu iz Padove.
Kot vidimo, spored naše združene ekipe ni najlažji. Igranje v končnici prvenstva pa je, kljub nedeljskemu spodrsljaju, skoraj zanesljivo zagotovljeno. Le čimprej bo treba pozabiti na nedeljsko »izkušnjo« in spet zavihati rokave, ker prepričani smo, da bo prav nedeljsko nesrečno gostovanje še motiv več za naše košarkarje, da se že za prihodnje domače srečanje temeljito pripravijo. (B. Lakovič)
Košarka: v promocijskem prvenstvu na Tržaškem
Kontovelcem predragoceni točki
Košarka: v prvenstvu moške D lige
Borovcem ni uspelo
Bor Radenska - Crich	73:91 (36:46)
BOR: Žerjal 14 (0:1), Terčon 6 (0:1), Kojanec 4, Klobas 19 (5:7), Pregare 15, Kneipp 6 (0:2), Semen 4 (0:1), Škerk 5 (1:2), Smotlak, Arena.
SODNIKA: Cacciavillani iz Gradeža in Bais iz Sta-ranzana. PON: Semen (30), Klobas (36), Žerjal (38). SON: 30. PM: 6:14. 3 TOČKE: Žerjal 2, Pregare 1.
Sanje so se razblinile. Do 10. min. prvega polčasa so košarkarji Bora Radenske brez obolelega Korošca prikazali zelo učinkovito igro in bili boljši od nasprotnikov, ki jih niso mogli dohajati. V 10. min. je bil delni izid 25:15 v korist domačih, nakar je bilo iluzij konec. Odlični centri gostujočega moštva so odločno »zagrebli« pod košema, Borovci pa so bili odtlej povsem nemočni v obrambi in zmedeni v napadu, saj so jim nasprotniki v sklepnih fazah prvega dela kar štirikrat zaporedoma odvzeli žogo in uspešno izvedli ravno toliko protinapadov. V drugem polčasu so domači še poslabšali svojo storilnost, medtem ko so gostje postopoma izražali vse tiste kvalitete, ki so jim omogočile uvrstitev na vrh lestvice in napredovanje v C-ligo. Položaj Bora Radenske je sedaj še nekoliko bolj zapleten, glede na to, da je postava iz Villorbe v tem kolu zmagala. Za naše je sedaj imperativ zmaga v Gorici, ki pa, žal, sploh ni zadostno jamstvo za obstanek. (Cancia)
Polet - Kontovel Electronic Shop 62:63 (30:31)
POLET: Sosič 17 (3:4), Ferluga 4, Malalan, Kovačič 7, Granier 3, Skerlavaj 2, Furlan 17 (1:2), Pisani 8 (2:4), Gregori 4 (2:6).
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban 7, Kocman 4 (1:2), Devetak 4, Sterni 16 (0:1), Andrej Gruden, Starc 8, Civardi 7 (3:4), Cingerla, Čuk 14 (8:2), Gruden 4 (0:1).
TRI TOČKE: Kovačič 1, Granier 1; Ban 1, Kocman 1.
V 21. kolu promocijskega prvenstva na Tržaškem smo v repenski telovadnici prisostvovali slovenskemu derbiju, ki je bil za obe peterki, posebno pa za Kontovelce izredno pomemben. Prav zaradi napetosti in živčnosti ni bila tekma dopadljiva. Z minimalno razliko so Lukševi varovanci osvojili zlata vredni točki glede na to da je zmagal tudi Radiograf. V samem začetku so si poletovci prvi pri rezultatu 10:4 priigrali rahlo prednost, nakar so jih Kontovelci takoj dohiteli. Vse do zadnjih minut sta si ekipi izmenjavali v vodstvu, o zmagovalcu pa je ob koncu odločala večja točnostpri izvajanju prostih metov.Pohvale vredni pa sta obe ekipi zaradi res dobre in agresivne obrambe, ki sta jo prikazali. (P. Sterni)
Breg Adriatherm - Santos Autosandra 56:76 (37:35)
BREG ADRIATHERM: Čok 3, Bandi, R. Žerjal 6 (2:2), Pertot, Barut 12, Barini 7 (3:3), Salvi 28 (4:6), Di Donato (0:5). TRI TOČKE: Barut 2, Čok 1.
Proti prvemu na lestvici so Brežani premagani zapustili igrišče, kar je bilo tudi pričakovati glede na odsotnosti Corbattija (poškodovan) in Borisa Žerjala (vojaška suknja). Naši so vsekakor odlično pričeli in v 11. minuti dosegli najvišjo prednost 14 točk (26:12). Vodstvo so obdržali do 18. minute, ko se jim je zataknilo v obrambi in gostje so dosegli delni izid 10:0. Naši so sicer končali polčas v vodstvu, a z minimalno prednostjo. Tudi v začetku drugega polčasa so Brežani igrali dobro in vodili vse do 7. minute, odtlej pa jim v napadu ni šlo več od rok. Med našimi se je najbolj izkazal Salvi, ki je v prvem polčasu dosegel kar 20 točk. Santos mu je v drugem polčasu namenil v obrambi posebno pozornost, vendar je ta naš igralec tudi ob manjši storilnosti dokazal, da je res dober košarkar. (L. Koren)
Namizni tenis: v 10. kolu ženske A lige
Pričakovan poraz proti vodilnemu
Srečanje 10. kola med Sardalimenti Ouattro Nori in Krasom Globtrade se je končalo z rezultatom 4:2 v korist gostiteljic. Vendar so Krasovke v vsaki tekmi dokazovale, da so enakovredne na-sProtni ekipi, ki vodi na skupni lestvici. Vsa tek-
je bila na visoki tehnični in agonistični ravni, tudi žreb in sestava dvojic je bila s strani trenerja pravilno zastavljena.
Tekmo sta odprli sedma igralka na svetu Quan in Damjana Sedmak, ki jo je Kitajka gladko premagala. V naslednjem srečanju pa je Branka Batinič gladko premagala Sardalimentijevo Prvokategornico Paolo Bevilacgua. V tretjem Srečanju je Krasova kapetanka Sonja Milič pre-kragala domačinko Gianfranco Masia, ki je bila Prepričljiva le v prvem setu, v drugem pa ni bila dorasla zreli igri Miličeve.
Sledila je težko pričakovana igra dvojic. Trener Šercer je obdržal isto sestavo kot v prvem delu tekmovanja, kar se je izkazalo za taktično Pravilno, saj je dvojica Batinič-Milič igrala tako dbrano, kot še nikoli doslej. V prvem setu je bila borba vseskozi izenačena in točke so se dvigale e stopničasto. V drugem nizu sta krasovki vodili ® 17:13, ko sta dobili servis igralki Sardalimentija ^bani po učinkovitih in težkih servisih in z njimi Zaključili tekmo v svojo korist. Tehnično dovrše-ba in napeta je bila tudi igra med Ouanovo in “atiničevo, zlasti v prvem nizu, ko je Branka vo-dda s 16:14, zatem se ji je Kitajka približala na ':16. Takrat je Branka začela z ofenzivno igro in
zagrešila nekaj težkih žog. Tudi Sedmakova je vodila v prvem setu proti Masii. Do 13 je imela tudi do 8 točk prednosti, potem pa je popustila. Drugi set je Sardinko gladko premagala, v tretjem setu pa je prišlo do preobrata: pri vodstvu Damjane z 11:13 je Masia izvedla nekaj napadalnih akcij, ki si jih prej ni upala, sedaj pa so se izkazale učinkovite in so prinesle zmago njeni ekipi. Če bi Damjani podvig uspel, bi sledilo srečanje Bevilacgua-Milič. Ali bi se Miličeva v tem primeru oddolžila za poraz doma, ki je do neke mere pogojeval poraz s Comitom? Pustimo predpostavke in ugibanja. Rezultat 4:2 je dejstvo in je realen. Kras Globtrade ostaja še naprej na 4. mestu.
SARDALIMENTI OUATTRO MORI -
KRAS GLOBTRADE	4:2
Ouan - Sedmak 2:0 (21:9, 21:12), Bevilacgua -Batinič 0:2 (12:21, 9:21), Masia - Milič 0:2 (19:21, 12:21), Guan - Bevilacgua, Batinič - Milič 2:0 (21:19, 22:20); Guan - Batinič 2:0 (21:17, 21:11), Masia - Sedmak 2:1 (21:16, 13:21, 21:17).
IZIDI 10. KOLA: Sardalimenti Ouattro Mori - Kras Globtrade 4:2, Comit Milan - Maratea 3:4, Coccaglio - Recoaro Bočen 4:0, Surgelati Arena - Barcellona 4:0.
LESTVICA: Sardalimenti Ouattro Mori 20, Surgelati Arena 18, Coccaglio 16, Kras Globtrade 10, Comit 6, Barcellona, Maratea 4, Recoaro Bočen 2. (J. J.)
Košarka: prvenstvo državnih kadetov
Naši zmagali v gosteh
SEGAFREDO - BOR ADRIAIMPEK	78:81 (33:41)
BOR: Arena 10 (0:1), Oberdan 13 (3:5), Cupin 6, Krasna 11 (3:4), Škrk 21 (3:6), Bajc G. (0:2), Bajc I. 11, Ažman 9 (3:4), Race.
TRI TOČKE: I. Bajc 1.
Čeprav borovci niso pokazali najboljše igre, so tesno premagali goriški Segafredo v gosteh. Naši so igrali preveč sproščeno in nezbrani skozi vso tekmo, tako da je bilo precej napak pri zaključevanju v napadu in premalo angažiranosti v obrambi. Kljub temu so borovci prvi povedli in vodili vse do polovice drugega polčasa, ko jih je Segafredo najprej dohitel in nato prevzel vodstvo. V razburljivem fini-šu pa so borovci s košema Krasne in Ažmana ponovno povedli, na drugi strani pa je nasprotnikov dotlej najboljši igralec najprej zgrešil polaganje v protinapadu in nato še odločilna prosta meta, tako da je bilo tekme konec. (L. F.)
________1. MOŠKA DIVIZIJA - SKUPINA D___________
BOR HOTEL DANEU - BARCOLANA A 79:70 (41:31)
BOR: Oblak 7 (0:1), Furlan 22 (3:6), Gerdol 13 (3:8), Co-vaccio 2, Udovič 19 (3:8), Canciani 13 (3:6), Sestan 1 (1:2), Jančar 2 (0:1).
TRI TOČKE: Furlan in Oblak 1.
Po dveh zaporednih porazih so borovci končno osvojili nov par točk. »Plavi« so že od vsega začetka povedli ter brez težav obdržali prednost, vendar bi naši proti tako šibkemu nasprotniku lahko zmagali z večjo razliko, saj je bilo preveč zgrešenih lahkih protinapadov. (L. F.)
MOŠKA B-2 LIGA
IZIDI 27. KOLA
Faenza - Castelfranco	74:78
Ravenna - Novellara	84:86
Montebelluna - Ferrara	112:92
San Dona - JADRAN	105:75
Petrarca - Murano	101:91
Berton - Pesaro	86:90
Imola - Stefanel	98:86
Spinea - Virtus Pd	92:95
LESTVICA
Ferrara
San Dona
JADRAN
Petrarca
Pesaro
Virtus Pd
Montebelluna
Castelfranco
Stefanel
Ravenna
Berton
Imola
Spinea
Novellara
Faenza
Murano
27 20 7 2436:2332 40 27 19 8 2319:2207 38 27 17 10 2263:2222 34 27 17 10 2222:2202 34 27 15 12 2283:2197 30 27 15 12 2289:2218 30 27 14 13 2393:2343 28 27 14 13 1974:1949 28 27 14 13 2091:2076 28 27 13 14 2272:2220 26 27 12 15 2290:2261 24 26 11 15 2145:2245 22
26	10 16 2021:2038 20
27	10 17 2097:2172 20 27 10 17 2139:2305 20 27 4 23 2263:2510 8
PRIHODNJE KOLO (16. IN 17. 4.) JADRAN - Berton, Murano - Ravenna, Novellara - Faenza, Virtus Pd -Ferrara, Pesaro - Imola, Stefanel -Montebelluna, Castelfranco - Petrarca, Spinea - San Dona.
JADRANOVI STRELCI Ban 559, Čuk 464, Rauber 368, Starc 349, Daneu 258, Banello 106, Štoka 62, Sosič 58, Corsi 33, Persi 8, Paulina 4.
MOŠKA D LIGA	
IZIDI 25. KOLA	
Bor Radenska - Crich	73:91
Pordenon - POM Tržič	97:78
Roncade - Carita	75:78
Arcade - Ponte di Piave	94:89
Inter 1904 - Tecnoluce	73:81
Cividale - Ardita	105:74
Miane - Soteco	72:76
LESTVICA	
Crich
Cividale
Pordenon
Roncade
Soteco
Ponte di Piave Tecnoluce Inter 1904 Miane Carita POM Tržič Bor Radenska Ardita Arcade
25 19 6 2175:1988 38 25 18 7 2196:1989 36 25 17 8 2091:2072 34 25 15 10 2002:1963 30 25 14 11 2049:1972 28 25 14 11 2131:2110 28 25 13 12 2041:1971 26 25 13 12 1938:1985 26 25 11 14 2111:2174 22 25 10 15 1950:1997 20 25 9 6 1889:2004 18 25 9 16 2035:2156 18 25 7 18 2089:2181 14 25 6 19 2134:2269 12
PRIHODNJE KOLO (16. IN 17. 4.) Ardita - Bor Radenska; POM Tržič -Roncade; Caritš - Pordenon; Tecnoluce - Arcade; Miane - Inter 1904; Ponte di Piave - Cividale; Soteco -Crich.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
NA TRŽAŠKEM
IZIDI 21. KOLA
Polet - Kontovel ES	62:63
Breg Adriath. - Autosandra	56:76
Radiograf - Libertas	74:68
Barcolana - Ferroviario	72:88
Motonavale - II Carso	92:60
Časa Amica - Scoglietto	84:76
Intermuggia prosta
Autosandra
Motonavale
Intermuggia
Scoglietto
Libertas
Breg Adriath.
Časa Amica
Barcolana
Ferroviario
Polet
Kontovel ES Radiograf II Carso
LESTVICA 20 17 3 20 16 4 20 14 6 20 11 9
20	11 9
21	10 11 21 10 11
19	10 9 21 9 12
20	8 12 20 7 13 20 6 14 20 2 18
1535:1345 34 1582:1379 32 1637:1523 28 1508:1426 22 1552:1522 22 1658:1757 20 1683:1784 20 1599:1465 20 1594:1621 18 1344:1382 16 1602:1647 14 1421:1498 12 1389:1755 4
PRIHODNJE KOLO (16. in 17. 4.) Polet - Motonavale; Autosandra -Kontovel Electronic Shop; Libertas -Breg Adriatherm; Scoglietto - Intermuggia; Radiograf - Časa Amica; II Carso - Barcolana; Ferroviario prost.
NA GORIŠKEM
IZIDI 18. KOLA
Corridoni - Alba Gioia	82:80
Dom Gometal - Grado	87:77
Fortitudo - Basket Go	87:74
Senators - Staranzano	n.o.
Goriziana - Edera	85:96
B. Ronchi - Arte	63:81
Edera
Dom Gometal
Arte
Corridoni Grado Fortitudo Staranzano Goriziana Senators Alba Gioia Basket Go B. Ronchi
LESTVICA 18 15 3 18 14 4 18 14 4
17	12 5
18	11 7 17 8 9
17	8 9
18	8 10 16 6 10 18 6 12 17 2 15 17 1 16
1563:1386 30 1634:1451 28 1496:1340 28 1352:1264 24 1467:1408 22 1356:1393 16 1371:1492 16 1499:1546 16 1139:1234 12 1372:1366 12 1262:1457 4 1255:1493 2
PRIHODNJE KOLO (16. IN 17. 4.) Alba Gioia - Senators, Grado -B.Ronchi, Basket Go - Corridoni, Staranzano - Goriziana, Arte - Fortitudo, Edera - Dom Gometal.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000,- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000,-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mdli oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja ^	ZTT
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
12. aprila 1988
Po nalogu milanskih preiskovalnih sodnikov Pizziju in Bricchettija
Ustanovitelj lože P2 Licio Gelli od včeraj zjutraj na začasni svobodi
MILAN — Licio Gelli je od včeraj na začasni svobodi. Odlok za njegovo izpustitev sta podpisala milanska preiskovalna sodnika Antonio Pizzi in Renato Bricchetti, ki sta začasno svobodo utemeljila z dejstvom, da je bivši voditelj prostozidarske lože P2 hudo bolan in da zapor v Parmi nima ustreznih zdravstvenih struktur, kjer bi se Gelli lahko primerno zdravil. Sodnika sta se izrekla za začasno svobodo tudi na priporočilo zdravniškega konzilija, ki je ugotovil, da trpi Gelli za hudimi srčnimi motnjami in da ga bo treba zato po vsej verjetnosti čimprej operirati. »Prečastitljivi« je od včeraj popoldne že na svojem domu v kraju Castiglion Fibocchi pri Arezzu, v slavni vili Vanda, kjer so pred leti preiskovalci odkrili seznam pripadnikov njegove framazonske lože.
Sodnika Pizzi in Bricchetti sta v krajšem razgovoru z novinarji podčrtala, da sta dosodila Gelliju začasno svobodo le iz strogih zdravstvenih razlogov. V začetku sta sicer mislila podpisati odlok o hišnem priporu, kar pa bi ustvarilo precejšnje tehnične težave, zato, ker se bo moral Gelli po vsej verjetnosti nekajkrat na teden peljati v bolnišnico v Firence. Pizzi in Bricchetti sta se omejila le na to izjavo in nista novinarjem hotela ničesar povedati o razvoju te kočljive preiskave in o poteku zasliševanj ustanovitelja P2, ki vsaj v začetku ni hotel odgovarjati na vprašanja sodnikov. Gellijev branilec Fabio Dean je vsekakor sinoči izjavil, da bo »prečastitljivi« morda sedaj končno sodeloval s pravico.
Licio Gelli je bil zaprt v Parmi od 19. februarja. V bivšo kartuzijo so ga pripeljali iz Švice, kjer je bil zaprt nekaj mesecev. Švicarske oblasti so odredile, da mu v Italiji lahko sodijo le zaradi zagonetnega stečaja Calvijeve-ga Banco Ambrosiano, za vse ostale zločine in prekrške pa Švicarji niso podpisali izoročitve. Licio Gelli je zbežal iz Italije pred sedmimi leti, nekaj dni preden so sodniki v Castiglion Fibocchiju odkrili seznam članov lože P2 in še nekaj drugih »vročih« dokumentov o rovarjenju in o načrtih te nekoč zelo vplivne framazonske skupine.
Na sliki (telefoto AP): policijski posnetki Licia Gellija, ki je od včeraj na začasni prostosti.
Čeljabinsku grozi ekološka katastrofa
ČELJABINSK — Sovjetskemu mestu Čeljabinsk (1 milijon in 100 tisoč prebivalcev) grozi ekološka katastrofa zaradi stalnega zastrupljanja ozračja, ki ga povzročata kemična in metalurška industrija, ki sta izredno razviti v okolici mesta.
Razmere so najtežje v mestecu Ka-rabaš, severozahodno od Čeljabinska, ki leži ob jezerih Turgojak in Uvildi, Kot poroča radio Moskva, pride iz dimnikov krajevne bakrene industrije vsak dan oblak strupenih snovi, ki grozijo, da bodo zadušile mesto, zaradi posledic onesnaženja pa je že odmrlo skoraj 15 tisoč hektarov gozda.
Podobno je v Magnitogorsku, ki leži jugovzhodno od Čeljabinska. Strupeni plini dušijo malo mestece, ogrožajo pa tudi sam Čeljabinsk. Ugotovili so tudi, da čistilne naprave na tovarnah praktično ne delujejo.
Radio Moskva tudi trdi, da_ onesnaževanje okolja na področju Čeljabinska ni nekaj novega in da je celo osrednja vlada v Moskvi zadolžila vodstva tovarn na tem področju, da poskrbijo za ustrezne čistilne naprave. Toda do danes, zaključuje radio Moskva, teh določil očitno niso uresničili.
Homeini načrtuje protestno potovanje vernikov v Meko
NIKOZIJA — Iranski vodja Homeini se je včeraj oglasil po radijskih valovih teheranskega radia ter napovedal, da bo letošnje potovanje iranskih vernikov v Meko v znamenju protesta. Dejal je, da bodo iranski verniki izkoristili priložnost, da bodo manifestirali proti objestnosti sveta. Iranski voditelj je med drugim pozval oblasti Saudske Arabije, naj nikakor ne poskušajo s silo preprečiti teh manifestacij.
Lani je bilo med verskimi obredi v Meki prelite nemalo krvi, saj je v hudih neredih izgubilo življenje približno 400 oseb, večina teh pa so bili Iranci.
Pa pravijo, da ni drobiža...
TURIN — Včeraj je 40-letni Pietro Tartamella plačal globo, ker ni pravilno izpolnil lanske davčne prijave. Takih »naknadnih« plačil smo v Italiji že navajeni, posebnost včerajšnjega izplačila pa je v tem, da je Tartamella izplačal milijon in 971 tisoč lir s samim drobižem, ki ga je del v 300 praznih škatlic tobaka za pipo.
Tartamella, ki je po poklicu trafikant, je hotel na ta način protestirati proti italijanski davkariji, škatlice pa je opremil z napisom: po zaslugi davkov se moj zaslužek spreminja v dim.
Ko bi bil čevelj edino orožje.
Gospod, ki s čevljem v roki hoče oponašati Hruščeva, naj bi bil športnik. Fotograf ga je namreč zasačil med nedeljsko nogometno tekmo Milan -Empoli, ko se je znašal nad očitno preglasnega navijača	(AP)
Šestdeseti oskar
Ponoči so v Hollywoodu, v novi dvorani Shrine Auditorium (zunanjost vidimo na sliki), izročili oskarje za leto 1988. Med favoriti je tokrat tudi nekaj Italijanov, ki jih vodi režiser Bernardo Bertolucci. Ameriška konkurenca je kajpak izredno nevarna, kdor bo ostal brez pozlačenega medeninastega kipca, pa bo vsekakor v odlični družbi, saj so člani žirije v minulih 59 letih prezrli marsikatero bleščečo zvezdo	(Telefoto AP)
Dalajlama v Londonu išče podporo za boj Tibetancev za samostojnost
LONDON V tem času je na obisku v Veliki Britaniji tibetanski verski voditelj, dalajlama, ki že 29 let živi v izgnanstvu. Dalajlama je skupaj s približno 100 tisoč svojimi pristaši zapustil Tibet marca 1959, potem ko je propadel poskus, da bi pregnali Kitajce, ki so zasedli to visokogorsko planoto leta 1950 in jo priključili LR Kitajski.
Uradni motiv za obisk dalajlame v Veliki Britaniji naj bi bila verska misija, v resnici pa ima njegov obisk za cilj, da v vrstah britanske vlade najde podporo za boj Tibetancev, ki še vedno sanjajo, da bo Tibet nekoč spet samostojen. Toda sam dalajlama je v intervjuju za neki londonski časopis iz-
javil, da se dobro zaveda, da se te sanje ne bodo najbrž nikoli uresničile, da pa bi morda ob podpori svetovne javnosti lahko kdaj dosegli večjo samostojnost v odnosu do uradne vlade v Pekingu. Dalajlama je tudi zavrnil nasilje kot sredstvo v boju za večjo samostojnost. Dejal je, da nasilje ne more rešiti nobenega problema, lahko pa povzroči še večje nasilje.
Iz intervjuja je jasno razvidno, da se dalajlama nikakor ne more sprijazniti s sedanjo realnostjo v Tibetu, priznal pa je tudi, da je izredno velika razlika med kitajskim vodstvom v šestdesetih in sedemdesetih letih ter današnjim,
ki je uvedlo mnogo' novosti, predvsem pa več svobode tudi na verskem področju.
Toda prizadevanja dalajlame v Veliki Britaniji niso naletela na največji odziv. Imel je precej težav, da se je sploh sestal z nekaterimi britanskimi ministri, ki so bili stalno »prezaposleni« in so njegovim razlagam posvečali kaj malo pozornosti. Tako je dalajlama lahko hitro uvidel, da je prihodnost Tibeta odvisna predvsem od Tibetancev samih in pa od ustreznih odnosov, ki jih bodo morali hočeš nočeš vzpostaviti z osrednjo kitajsko vlado v Pekingu.
Marije ni bilo v Pescari Vedeževalka pa bo sedela
PESCARA — Maria Fioritti, ki je februarja letos najavila prihod Matere božje, »javne čudeže«, nebeško pisanje in sončni ples, bo morala zdaj pred pretorja. Zensko so obtožili izkoriščanja praznoverja in širjenja lažnih vesti.
Versko navdihnjena dama je namreč dovolj prepričljivo »zacoprala« Marijin obisk na neki grič pri Pescari, kjer se je 28. februarja dejansko nagnetlo nič koliko ljudi. Med njimi je bilo seveda mnogo takih, ki jih je gnala radovednost, veliko pa je bilo tudi globoko vernih ljudi, ki so dejansko upali v prihod Matere božje. Fiorittijeva in duhovnik Vincenzo Diodati sta se zavarovala pred možnostjo, da bi se Devica Marija ne prikazala na nebu, zato sta omenila tudi svojevrstno sončno revolucijo. Žareča obla naj bi namreč »zaplesala« na nebu. Ljudje so strastno zrli v nebo, sonce pa jim je povzročilo hude posledice na očesni mreni. Dami bodo morda sodili tudi zaradi tega, zaenkrat pa je bolj verjetno, da se bo morala zagovarjati pred dodatnimi obtožbami, ki zadevajo prakticiranje črne magije.
Protest pekinških študentov: zahtevajo širše izobraževanje
PEKING — Kitajski univerzitetni študentje so ponovno na bojni nogi. Na zidovih pekinške univerze so se namreč pojavili obsežni plakati (dazibao), na katerih so študetje z velikimi črkami napisali, kaj vse ne gre v kitajskem pojmovanju univerzitetnega študija.
Vojska je seveda pridno odlepila vse plakate, študentje in nekaj profesorjev pa so menda pripravljeni tudi na drugačne protestne akcije. Kitajska vlada je bila v svoji reakciji dokaj umirjena, saj je v Pekingu še živ spomin na nerede, ki so spremljali študentski protest v 1986. leta, prav tako pa ni mogoče zamolčati dejstva, da so bili prav intelektualci žrtve kulturne revolucije. Ljudje, ki so jim takrat pravili »deveta kategorija smrdečih«, zahtevajo zdaj pravico do čim popolnejšega študija, večje finančne doklade šolstvu, možnost izpopolnjevanja v tujini, predvsem pa pravico do boljših plač in doklad. Univerzitetni študentje in profesorji niso namreč deležni denarnih dodatkov, ki jih predvidevajo gospodarske reforme.