Tedenske novlce. Duhovniške vesti. Župnijo Slivnica pri Mariboru je dobil č. g. Jožef MihaliC, župnik pri Sv. Barbari pri Vurbergu. Za provizorja k Sv. Antonu na Pohorju pride č-. g. Konrad Šeško, kaplan v Vuzenici. Prestavljeni so ČC. gg. kaplani: Janez Oblak od Sv. Jurija ob Ščavnici k Sv. Lovrencu nad Mariborom, Jožef Rehar iz Laporja k Sv. Juriju v Slov. goricah in Konrad Jarh iz Galicije v Laporje. Novomašnik č. g. Ernst Vidic je vsled bolezni dobil začasni dopust. f Župnik Anton Bukovšek. Pri Sv. Florjanu ob Boču je dne 20. avgusta umrl č. g. župnik Anton Bukovšek. Rajni je bil rojen dne 17. janu arja 1884 v Ločah, v mašnika je bil posvečen kot Illletnik dne 25. julija 1906. Kaplanoval je v Kozjem in na Prihovi. Dne 1. novembra 1915 je poslal provizor pri Sv. Fiorjanu, dne 1. februarja 1916 pa župnik istotam. Č. g. Bukovšek je bil vzgleden in med ljudstvom priljubljen duhovnik ter vrl organizator. »Slov. Gospodar« in »Straža« sta ga prištevala med svoje stalne in zelo pridne poročevalce. Napredka naših organizacij in procvita naših listov je bil izredno vesel. Svetila blagemu, požrtvovalnemu pokojnika nebeška luč! - 4001etnl jubilej romarske cerkve na Gori pri Sv. Petru niže Maribora. Leta 1517 je bila lepa romarska cerkev na Gori pri Sv. Petru sezidana v tej obliiti, kakoršno ima sedaj. Letos je tedaj 400 let stara. V proslavo tega jubileja bo ob Mali Gospojnir\ in sicer dne 7., 8. in 9. septembra velika romarska pobožnost, katero bodo vodili 65. gg. misijonarji iz Celja. Vsak dan bodo tri pridige, sv. maše zjutraj in ob 10. uri dopoldne ter na vefier litanije z bla,goslovom. Obrekovalcem! Siti vednega narodnega in go\spodarskega hlapčevanja, do grla siti narodnega in Igospodarskega bnja za svoj obstoj, hočemo, da se ždružimo na jugu naše države vsi, ki spadamo narcfdno in gospodarsko skupaj,.ter da si uetvarimo svobodno državo pod habiburškim žezloiji. Nočemo\orej pro^ od lnonarhije, nočemo proč od naše pT^sviue viadarske hiše. Hočemo le, kakor n. pr c ški Nemci, postati v habsburški državi od tujcev svobodni in neodvisni. To je naš program, ki ga neustrašeno razglašamo pred svojim cesarjem in pred svojim Ijudstvora. štajerski nemški in nenškutarski iisti. predvsem seveda za brezob zirno nadaljevanje vojske hujskajoči »Štajerc«, »Deuts-he Wacht« in »Marburgerca«, nočejo nič vedeti o našem programu in nam številko za številko podtikajo »vdeizdajske« namene. Kako »veleizdajstvo« je to. ako hočemo ostati pri monarhiji in vladarju. a seveda ziiuženi m svobodui, tega mi ne razumemo. pač pa razumemo, da se jugoslovanske države branijo imenovani Jisti z vsemi štirimi, z ozirorn na njih propalost tudi z lažjo. ker so njihovi dnevi — šteti Mi pa ostanemo, kakor smo b'li! Narodna zavest raste. Naše upravuištvo dobiva zadnji čas z jezikovne meje n. pr. iz radgonske, apaške, emareške, spielfeldske, gomiliške, ernov ške, lipniške, lučanske, kaplske in arveške župnije mnogo novih naročnikov. To je veselo znamenje, da se naše vrlo obmejno Ijudstvo vedno bolj zaveda svoje narodnosti, dasiravno tiči trdo v nem ških sponah. Zahtevati moramo z vso odločnostjo, \ da se Slovencem v imenovanih župnijah zopet vrspe slovenska služba božja in slovenski pouk v šblah. Slovenski župani uradujte slavenski! Množijo se pritožbe, da več slovenskih županov maribor^ega okraja uradaje z uradi — v nemškem jezikiv. Ne sramotite samih sebe. Ob priliki bomo \ objavili imena slovenskih občin, ki z glavarstvoni, z namestnijo in s sodnijo uraduje v blaženi nemščini. Za združenje Jugoslovanov. Slovenski bojevniki bavbične baterije nekega gorskega topničarskega polka pošiljajo jugoslovanskim poslancem za njih združeni nastop na Dunaju, in za delo v svrho uresničenja načrta združenja jugoslovanskih pokra jin iskreno zahvalo. Našim voditeljem kličemo: 2ivela ideja ustanovitve Jugoslavije pod avstrijskim orlom! Naprej po zaCrtani poti! Naša usoda je v Vaših rokah! Iskreno zaupanje stavimo v Vas! — Topničarji: Joško Ožir, Sv. Andrej nad Polzelo, Tomo Herič, Sv. Bolfenk pri SredišCu, Josip Levec, Trbovlje, Franc Uršej, Pameče pri Slov. Grad cu, Mihael Kažman, Selnica ob Dravi. Franc Ivančič, Ivanjkovci, Ivan Rak, Škocjan, Dolenjsko, Josip Vivoda, Metlika, Karl Hribar, Sv. Križ pri Kostanjevici, Franc Cezar, ^adovljica. Kristus na fronti! Strašne vojske še vedno ni konec. Naši možje in mladeniči morajo naprej krvaveti, v vednih smrtnih nevarnostih prenašati grozne duševne in telesne muke. Kdo jih naj gre tolažit v teh najbridkejših urah njih življenja? Pošljite za njimi na fronto Kristusa samega v tolažbo! To storite, če jim naročste knjižico >Nedeljski in prazniški evangeliji z razlago in opomini, spisal dr. M. SlaviC« Kristusove be3ede sv. evangelijev s primernimi navodili in pojasnili so jim najprimernejše hladilo za njih upa in miru potrebne duše. Lepa knjižica, povsod z velikira odobravanjem sprejeta, stane s poštnino vred 50 v ter se dobiva po »T i s k a r n i s v. C i r i 1 a v M ar i b o r u« Bratovščina sv. Lršule. Na željo in vprašanje mnogih vernikov, zlasti udov bratovščine sv. Uršule, se je dalo zopet tiskati molitveno in društveno knjižico: »Bratovščine sv. Uršule in Djenih tovaršic, za srečno zadnjo uro.« Cena je knjižici 2 K. Za pošiljatev po pošti se naj dodene še 20 vin. Dobiva se v kapucinskem samostanu v Celju. Razpuščen občinski zastop. C. kr. namestništvo je radi nesklepčnosti razpustilo občinski zastop občine Loka (v mariborskem sodnem okraju) ter sporazumno z deželnim odborom poverilo oskrbovanje občinskih poslov dosedanjemu občinskemu predstojniku Jožefu Koren v Kopivniku (občina Loka). Umor na Ranci pri Mariboru. V nedeljo, dne 19. t. m. je posestnica Ivana Štraus na Ranci pri Mariboru, ko se je vrnila od božje službe, našla 571etno prevžitkarico Alojzijo PolančiC in svojega 61etnega sinčka Ivana štraus ubita ležati v veži v mlaki krvi. Roparji so ju ubili in oropali hišo. Vzeli so nekaj perila in 146 K denarja. Umora sta osumljena vojaka Ferdinand Pleteršek in Janez Fuchs, ki sta nedavno utekla iz mariborskega garnizijskega zapora in se k!atila po mariborski okolici. — O umoru se nam še poroCa s Pesnice: V nedeljo nekako po 9. uri je prišel v Štrausovo hišo ruski vjetnik, da bi si izposodil pisalno orodje. Rus je prvi našel ubiti žrtvi v veži v mlaki krvi in je o tem obvestil druge ljudi. Preiskava je do gnala, da je bila Polančič v Casu, ko so roparji prišli v hišo, sama v sobi. Ropar ji je najprvo porinil oster nož od zadaj v hrbet. Ko je klicala na pomoč, je prihitel, nič hudega sluteč njen 6letni sinček Ivan v hišo. Dobil je od roparja nož v prsi. Obe žrtvi sta se še zavlekli v vežo, kjer sta izdahnili. Umorjena Polančič je imela kakšnih 15 velikih ran; vrat ji je bil popolnoma prerezan, prsti na levi roki zlomljeni. Roparji so pustili nožnico in krvavo srajco v štrausovi hiši in so s plenom zbežali v bližnji gozd. Žandarji ,so s policijskim psom sicer našli sled za bežcčimi roparji, a v gozdu je pes izgnbil sled. — Poleg omenjenih dveh vojako-' je baje amora osumljenih še nekaj drugih oseb. Cene za klavne svinio. Cesarska wamestnija jo za čas od 1. septembra naprej določila sledefie ce- ' ne za klavne svinje za živo težo: od 100 kg naprej 1 kg 6 K, od 81 do 100 kg 5 X 90 v, od 61 do 80 kg 5 K 30 v, od 40 do 60 kg 4 K 70 v. Prasci in plemene svinje, pripravne za pitanje, 5 K. Prodajalec rnora prevzeti stroške za vožnjo do nakladalne postajo, poleg tega pa se mu še odtegne, če se svinje tehtajo dve uri po zadiijem krmljenju, 8% od skupne teže. Za zaklane svinjo veljajo naslednje cene: Odl 1. oktobra do 28. februarja: 6ez 100 kg težke 8 K 10 v, od 81 do 100 kg 8 K, od 61 do 80 kg 6 K 90 rin.. od 40 do 60 kg 6 K 10 v; od 1. n&urca do 30. sept.<: čez 100 kgr 7 K 80v, od 81 do 100 kg 7 K 70 v, s& 61 do 80 kg 6 K 60 v, od 40 do 60 kg 5 K 80 v- :T» cene pa ne veljajo za pleraene svinje. Z vedoi^e grofa Clary.ja so se nastavile za svinje cene, ki ugajajo samo mesarjem in gospodi. O raznih čudnih dotpCilih te namestniške odredbe še bomo govorili. Povdarjamo, da v nobeni avstrijski deželi niso izdali dosedaj tako nizkih cen za svinje in tudi nikjer niso odredili rekviriranja sviiij, kakor edino^ia Stajerskem, kjer je cesarski namestnik grof Claryl Povbo^ je promet s svinjami prost, le mi .jeSimo pod komac« do iz uemškega Gradca. Gospodarsko zborovanje na Dravskem polja. Kmetijska podružaica pri Sv. Lovrencu na Drav. polju priredi v nedeljo, dne 2. septembra t. 1. pc večernicah v novi šoli pri Sv. Lovrencu na Dr. polju veliko gospodarsko zborovanje za domačo iia sosednje župnije o zadevi rekvizicije sena in slame, zrnja, glede določitve cen in drugih gospodarskih reči. Govori drž. poslanec Brenčič in dragi. Gospodarji in gospodinje, pridite v velikem številu ! Dražba sadja. Mariborsko okrajno glavarstvo razglaša: Letošnja trgatev sadja ob tržaški državnš cesti se bo dražila tako-le: V sredo, dne 2 9. a v g u s t a 19 17 ob 10. uri predpoldne pri cestarski hiši v Slovenski Bistrici za progo od km 86 do 94; ob Vs^- uri popoldne v gostilni Herman na Gornji Polskavi za progo 80 do 86 in ob 3. uri popoldne pri cestarski hiši v Radizelu za progo km 73 do 80. Na zaprošnjo se bo oddajala trgatev sadja tudi po kilometrih (od kilometra do kilometra). Zdražnino s kolkovnino po lestvici III vred je položiti takoj po izdraženju. Cestarskemu mojstru in cestarjem vsled namestniškega odloka štv. 14 590/2 1908 pridržana m vsled tega od dražbe izvzeta sadna drevesa so označena s okroglastim apnenim 1.0 centimetrov 8i~ rokim pasom. Natančneji pogoji se bodo naznarili pred začetkom dražbe. — V petek. dne 31. avgusta pa se bo dražbalo sadje ob državni cesti Dravske doline in sicer: ob 12. uri opoldne pri mitnici ob mostu na Muti za progo 46 do 65, ob 2. uri popoldne pa v gostilni Lukas v Marenbergu za progo 31 do 43. Koliko žita smeš dati v mlin? Od zdaj naprej je dovoljeno — pa le do preklica — dati v mlin 10 kg žita »na mesec za vsako osebo. Natančca množina žita za osebo se bo določila še le pozneje, ko bo znano, koliko žita je na razpolago v državi. Semensko žito. Kdor potrebuje za jesenske setev semensko žito, naj gre k svojemu županu. Pri vsakem županstvu so na razpolago tiskane prošnje, ki se morajo natančno izpolniti. Povedati moraš kako semensko žito potrebuješ, kolike ga rabiš, na ka^ri parceli ga boš sejal. kako velik kos zemlje hočeš z žitom posejati in v kateri občini leži parcela. Tako izpotojeno prošajo potrdi župan in občinski žetni komisar ter ]o ol> koncu podpiše tudi prošnjik. Te prošnje se poSljejo nato na okrajno glavarstvo, ki bode odmerilo in odkazalo potrebno množino semenskega žita. Priporoča se najbolj setev ječmena, ker je najprej zrel in da primeroma najveC pridelka. Cene za les. Zveza avstrijskih lesnih veletrgovcev na Dunaju je sklenila sledefie lesne eene, ki so veljavne za kubični meter do preklica: Hlodi mehki neotesani 42—62 K, trdi 56-104 K. mehke des» ke 98—122 K, oglati ali otesani mehki hlodi 84—126 K, trdle deske 120—200 K. Popraševanje po hrastovem trdem lesu, zlasti po debelih hrastovih deskah,. je bilo zelo živahno. Blaga veliko premalo. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatou ni bilo v preiekli dobi prav nobene hmeljske kupfeije, cene s© torej bile samo na papirju in so znažale za tuj hnnlj 70—95 K za 50 kg, so torej zopet padle. AvstriiEdc& pivovarne 9obijo za letos samo 4000 vagonov jeČmena, do8im so dobivale pred vojsko 20.000 vagonov, vsled fiesar bodo izdelovale samo eno petino tiste m* nožine piva, katerega so izdelovale pred vojska. Zboiovanje hmeljarjev. V nedeljo, dne 26. avgusta popoldne priredi južnoštajersko hmeljareko drušlvo v cbčinski pisarni v Zalcu shod sloveiiakoStajerskih hmeljarjev. Na shodu se bo govorilo, kako se naj prepreči, da se hmelja ne bo prodajalo pod pridelovalno ceno. 10.000 kilogramov zelja segnilo. Te dni je prišlo na Dunai 10.000 kg zelja iz Ogrskega Toda to zelje je bilo tako segnito, da je že od daleč smrdelo. Krivda baje zadene nekega ogrskega^železniškega postajenačelnika, ki je pustil dotične železniške vozove več dni na postaji mirno počivati. Skrajna brezbrižnost! Krivda pa zadene tudi našega slabotnega prehranjevalnega mini9tra H6- \ ferja, ki boječe sedi med akti in si ne upa proti lakim škodljivcem odločno postopati.* Le pridelovalca priiiska, kjer more. Dražba vojaških konj. V soboto dne 25. av- ^usta ob 8. uri zjutraj se vrši v vojaški bolnišni- <i v Mariboru in v nedeljo. dne 26. avgusta ob isti uri v Radgoni dražba vojaških. vprežnih konj. Kupci morajo imeti izkaznice od obč. urada alt glavarstva. — Cudno, da je »nepristrsnska« voja-  ska uprava ta razglas objavila samo v vsenemški  -Marburger Zeitung«. Ako morejo Slovenci krva Veti v vojski in plaCevati davke za vojno, bi se ti i»pspodje lahko ozirali tudi na pravičnost napram v^m narodnostim. Zahtevamo, da se na zahteve praVičnosti ozira ludi graško vojno poveljstvo! R&z&e novice» Trs, ki iraa 1735 grozdov. Naš prijatelj iz Brega pri Konjicah nam piše: V »Slov. Gospodar ju« serrfčital, da je neki posestnik, ki iraa trs, na katerem je nad 1000 grozdov. Jaz pa tudi imam trs, kateri je okoli hiše napeljan m sicer od enega vogla hiše do drugega. Ta trs ima okoli 1735 grozdov. Lastnik tega trsa je ponosen na svoj zaklad, ki mu kinča celo leto hišo, v jeseni in po zimi pa klet. Trs je že star nad 34 let. Železniška nesreča pri Sv Hipolitu. V noči od nedelje na ponedeljek sta na železniški progi blizu Sv. Hipolita na Nižje-Avstrijskem trčila sku paj dva osebna vlaka. Razbitih je bilo 5 železniških vozcv, usmrčene 3 osebe. več ali manj ra njenih je pa bilo 59 oseb. Levi so postali cenejši. Londonski listi pišejo, da so postali levi za 80 odstotkov cenejši. Pred vojno je veljal lep lev povprek 1000 K, zdaj se ga dobi za 200 K. Tudi cena tigrov in slonov je padla. Posestnikom menažerij je pač zmanjkalo obiskovalcev. Bopisi Marlbor. Rojstni dan cesarja Karla smo mariborski Slovenci praznovali s posebno slovesnostjo v nedeljo, dne 1.9. avgusta, v Narodnem domu. Pri tej slavnosti so sodelovala vsa mariborgfca slovenska društva. Udeležba je bila iz mesta in okolioe izredno obilna. Blizu 2000 Slovencev in Slovenk je bilo gotovo navzočih. \Na vsporedu je bil govor dir. JMedveda, petje mešanega zbora mariborskih slovenskih društev, godba in tombola z lepimi dobitki. Slavnostni govornik dr. Medved je s svojim navdušenim govorora, v katerem je slavil cesarja Karla kot pravega ljudskega vladarja, izzval v ljudski nmiožici vihar navdušenega odobravanja. Tudi pevski zbor je žel obilo pohvale. Z uspehom cesarske slavnosti smo v vsakem oziru zadovoljni. Na eni strani smo pokazali, da je Maribor kljub nemški barvi slovensko mesto, pokkzali pa tudi smo, da je slovensko ljudstvo res iz srca udano svojemu eesarju i.n svoji avstrijski domovini. Dosegel se je tudi lep gmotni uspeh. Cisti dobiček dobijo invalidi mariborskega oi/raja. — Cesarju Karlu se je poslala brzojavka, v kateri mu zbrani Slovenci izražajo svojo popolno u- danost in neomahljivo zvestobo. — Odbor se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da se je slavnost tako sijajno obnesla. Ppsebna hvala gre darovateljem lepih dobitkov, slavnostnemu govorniku, pevovodju in vsem, ki so na ta ali oni naSin pomagali povzdigniti cesarsko slavnost do viška. Hoče. Dekliška zveza ima v nedeljo, dne 26. avgusta po večernieah v kaplaniji svoj mesečni shod. Pridite! Jarenlna. Dne 19. t. m. je umrl po kratki in mučni bolezni posestnik Jakob Kostanjevec iz GaBnika v 51. letu svoje starosti. Zapušča ženo in šest otrok. Bil je zvest narodnjak in volilec slovenske kmetske stranke. N. p. v m.! St. m v Slov. gor. Naše vrlodelujoče Bralno društvo je priredilo v nedeljo, dne 19. t. m., v Slov. dorau slavnpst v proslavo rojstnega dne cesarja Karla. Kakor vse naše prireditve, tako je bila tudi nedeljska slavnost zopet dokaz, da je obmejno slovensko ljudstvo zavedno-narodlno in obenem v dno duše prešinjeno domoljubnega avstrijskega duha. Mi Slo- venci z dejanji kažerao svojo zvestobo in ndanost Avstriji in habsburški hiši, vsenemci in nemškutarji, ki verujejo na ,,Stajer8ev" in ,,Marburger6in" evan- pelij, pa proslavljajo prusovsko cesarsko hišo s tem, dakričijo: .,Heil Hohencolern! Heil Kaiser VVilhelm." Mi Slovenci smo posebno vzljubili mladega cesarja, ko nam je obljubil, da bomo dbbili v okviru habsburške Avstrije svojo jugoslovansko državo. v kateri ftomo sarai odlofievali svojo usodo in v kateri privanflranoi z daljne;ga sevora menda ne bodlo iraelinadoblasti nad slovenskim ljudstvom. Na slovenski zemlji bo Slovenec sam svoj gospodar in ne bo vefi podlaga tujftevi peti. Radujemo se te dobe in proslavljarao naSega ljublienega cesarja in Ijudomilo cesarico Zito. — Nafia vrla mladina in pevski zbor je vse točke clnernega reda vrlo dobro izvrSila. St. IIJ v SIov. gor. V nedeljo, dne 19. t. m., popoJdne srao ob obilni udeležbi spremljali k veftnemu pofiitku 791etnega posestnika v Strihovcu, Karla flfelcer. Pred dobrim letom mu je umrla skrbna žena Ana. Svojo otroke sta vzgojila v krščanskem duh« in jih tndi gmotno dobro preskrbela. N. p. v m.! Gornja RadRona. Dne 15. t. m. nas je zapustil tukajšnji sodnik g. dr. Voitl. Odpoklican je v trgoviusko rainistrstvo. Z njim smo izgubili dobrega, ¦ a.fi vse uljudnega in kar je najbolj važno ter vredposebnega povdarka — akoravno je bil Nemec — vAnarodnem oziru popolnoma nepristranskega, pravi\ie«a sodnika, kakoršni so v južnem delu Avstrije. \osebno pa na Slov. Štajerskem, paŽ redki. Jaano j\ da si ,je vsled tega pridobil popolno zaupanje našejffe ljudstva in da se je vsakomur priljubil. Bil je naslednik v nekaterih goraj popisanih lastnostih popolnoma nasprotnega, ravno vsled tega dne 25. sušca 1914 nenadno prestavljenega sodnika dr. Meschifza. ob kojega spominu še nas danes obide nekaka groza. Ako bi bili vsi državni in javni uradniki taki kot je bil g. dr. Voitl, bi ne bilo slišati toliko pritožb, slovensko ljudstvo bi bilo zadovoljno. Na njegovo mesto je prišel deželnosodni svetnik g. dr. Watzulik, od katerega upamo, da bo vreden naslednik odhajajočega in da bo istotako vsaj v uradu posnemal lepe lastnosti svojega prednika, v katerem sluCaju mu je zasigurano isto zaupanje in spoštovanje našega ljudstva, kakor ga je užival njegov prednik v uradu. PtuJ. Kmetijska podružnica za ptujsko okolioo ,ie v odborovi seji dne 12. avgusta enoglasno sklenila protesf prpti nameravanemu rekviriranju svinj. V slufiaiu, da bi vlada to storila in bi se svinje s silo odvzemalo fcator govedo, naSe vrlodelavno ženstvo ne bi imelo ve8 veselja iskati po gozdovih in po cestnih jarkih krme za svinje. Letošn.je koruze se naj jiosestnikom prepusti toliko,, da je bodo imeli dovolj do nove letine za prehrano svojih ljudi in živine.Oblast se opozarja, da posestniki ptujskega okraja iiiso več v stanu oddajati sena, ker je bilo sena iaT"edno malo ter je suša uni6ila skoro vso otavo. Ker že sedaj primanjkuje sena, se prosi vlado, naj od drugorl preskrbi potrebno krmo za prehrano domače živine. Nadalje se odlofino protestira proti postopanju žandarjev nasproti ubogim Haložanom, katerim po navodilu okrajnega glavarja kar na cestah odvzemajo težko pridobljena živila. Okrajni glavar Netoliczka naj tukaj napravi red. Leskovec. Vsem častilcem sv. Avgugtina se naznan.ja. da se letos pbhaja avguštinska nedelia dne 2. septembra. Pri Sv. Avguštinu bo v soboto, dne 1. septembra, ob 10. uri doroldne sv. maša; popoldne ob šestih hrvatska pridiga in večernice. V nedeljo, dne 2. septembra, bodo sv. maše ob 6., 7., 9. in 11. uri dopoldne. Sv. Rok pri Šmarju. Ob Rokovem je bilo tukaj mnogo romarjev iz vseh stra.ni. prav posebno pa iz Prekmurja, Ormoža, Dravskega polja, Vojnika, Celja itd. in dijie 15. ter 16. t. m. osobito iz Hrvatskega. Ravno pred poznira sv. opravilom je začelo blagodejno deževati in je zeraljo vsaj za dober decirueter namoftilo. Vse je Bogu za dež neizmerno hvaležno. Trbovlje. Zadnjo nedeljo. dne 19. t. m. je obhajal naš »Orel« svojo desetletnico. Slovesnost se je vršila v znamenju narodove sloge [in za to jo smemo imenovati uprav sijajno in vrlemu »Orlu«, ki je vseh deset let drža! svojo narodno zastavo visoko in neomadeževano, moramo čestitati na krasnem uspehu. Predpoldan se je vršila cerkvena slovesnost, pri kateri so »Orli« nastopili v kroju. V svojih molitvab so se spominjali za čast domovine padlih tovarišev. Propovedoval je naš mladinski voditeij prof. dr. Hohnjec. Popoldan ob 2. uri se je začela slavnost v prostorih Društvenega Doma. Otvoril je slavnost prof. dr. Hohnjec ter pozva! vse navzoče, da dajo glasno izraza svojim čustvom napram presvitlemu cesarju, kojemu pozivu se je mnogoštevilno občinstvo odzvalo z velikim navdušenjem. Na to je imel poslanec dr. Korošec govor v proslavo Orlove dtsetletnice. Zelo je cgajala burka »Ne kliči \raga!« Tudi srečolov, licitacija in posebno tamburanje je mnogo doprineslo k splošnemu radostnemu razpoloženju. Vrlemu Orlu in njegovemu velikemu prijatelju svetniku Časlu kličemo: Slava! Neastrašeno naprej! Rečica. V graški bolnišnici je umrl tukajšnji posestnik Anton Rakun, star 54 let. Truplo so prepeljati v ReCico. N. p. v m.! Št. Jurij ob Taboru. Umrla je g. Maksu Cukala soproga Neža, roj. Šlander, stara 32 let. — G. Karlu Kumer, po domače Pihelbirtu pa žena Terezija, 41 let stara. Smrt ne izbira, le pobira. Pokojnicama svetila veCna lač! Št. Pavel pri Preboldu. Kat. izobraž. društvo v št. Pavlu pri Preboldu uljudno vabi na gledališko prireditev, ki se vrši v nedeljo dne 26. avg. po veCernicah v prostorih Društvenega doma. — Spored: 1. Fabiola in Neža. Igra s petjem v štirih dejanjih. 2. Oh, ta Polona! Burka v dveh dejanjih. Cisti dobiček za vdove in sirote.