Političen list za slovenski narod.
Po polti prejemaš velja: Za oelo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 gld., za 6ecrt leta i fld., za en mesec 1 gld. 10 kr
V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 fld.. za pol leta 6 fld., za četrt leta
8 fld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedieija v „Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo, Vredniitvo je v 8emeniških ulicah h. št. 2. I„ 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ",f>. uri popoludne.
**tev. 293.
V Ljubljani, v petek 22. decembra 1893.
Imetnik XXI.
Iz Rima.
Dne 19. decembra.
Kakor Vam je že sporočil brzojav, sestavil je Crispi z velikim trudom novo vlado. Čakal je prilike, da zmagoslavno zasede zopet ministerski stol kot rešitelj dežele v stiski ter se maščuje nad onimi, ki so mu v januvariju 1891. 1. izpodnesli noge; kajti že v maju 1892. 1. bi bil lahko za Rudinijem in nedavno za Giclittijem splezal na krmilo, toda okušati je hotel slast osvete, dokler ga ne prosijo. Istina je, da ima Crispi med sedanjimi italijanskimi politiki v zbornici največ zaupanja in sposobnosti, četudi ne najlepše preteklosti. Imel je pri sestavi nove vlade največ težav pri izbiranju sposobnih mož za finančno, vnanje iu vojno mini-nisterstvo. Da odpravi redni primankljej v državnem gospodarstvu, hoče vojne stroške znišati za okroglih 20 milijonov ter zvišati nekatere davke za 50 milijonov frankov.
Gledč znižanja stroškov za vojno upravo upirali so se Crispiju vsi generali, katerim je ponujal vodstvo vojnega ministerstva, konečno se je general Mocenni udal njegovi zahtevi. Kar se tiče novih davkov, našel bode Crispi težko dovolj glasov v zbornici, ker je znano, da so že sedanja bremena neznosna in da se vsled tega na Siciliji vsak čas ponavljajo krvavi izgredi in socijalizem širi po vsej kraljevini. Ako se vladi ne posreči, da napravi red v državi, utegnejo se uresničiti besede umrlega Mazzinija: „Crispi bode zadnji minister italijanskega kraljestva." Morda je bil prostozidar Mazzini slab prorok, a istina je, da je Italija sedaj na potu do propada.
Od časa do časa razširjajo liberalni listi vest, da so sv. oče nevarno bolni. Tako je tudi te dni neki list lagal svojim bralcem, da so sv. oče zboleli. Da je ta novica izmišljena, dokazuje že to, da so zadnjo nedeljo v cerkvi sv. Petra darovali sveto mašo, katere so se udeležile rimske katoliške družbe in mnogo druzega občinstva.
Ob '/i 10. uri se je pričela božja služba pri altarju sv. Procesa in Martinijana z mnogoštevilno azistencijo, navzoči so bili kardinali Vanutelli Se-rafino in Vincezo, Alsisi, Rutfo, Mocenni, Persico, Macchi, De Ruggero, Parocchi, Bianchi, Capecelatro, Mazzella, Galimberti in Di Pietro. Po sv. maši je načelnik zveze katoliških družb, knez Massimo, pre-čital primeren nagovor na sv. očeta, v katerih imenu je msgr. RadiuiTedeschi kot načelnik odbora za petdesetletno slavnost prebral ogovor, ki se približno glasi:
Gotovo primeren konec Naše petdesetletnice je vaše čestitanje tukaj ob konfesiji sv. apostolov, kjer ste se zbrali v soglasju, da poživite in podkrepite moralno in versko korist vašega Rima. Ta proslavljeni izraz vaše otroške udanosti časti vas in Nam daje veliko tolažbo. Hvala Gospodu, ki vam daje milost, da v teh zmedenih razmerah vstrajate trdni in stanovitni v veri, ki je prava luč, trdna moč in jedina rešitev in katero je hvalil že apostol narodov pričetkom krščanstva pri vaših očetih. Ker je Rim postal središče sveta, od tega časa je prav in spodobno, da se Rim poklanja sv. Petru, kateremu se ima Rim zahvaliti, da se je povzdignil iz propada do novega razcvita, kateri se toliko odlikuje od prvotnega, kakor večnost od sedanjosti, duh od materije. Iz središča rimske države je postala kraliica vsega sveta, kjer-koli so duše, ki verujejo v Kristusa Odrešenika. Bila je središče države, ki je razpala, a postala je sedež kraljestvu, kateremu ne bode konca: odtod njeno ime, ime slavno in jedino na svetu „večnega mesta". Ne Rim starih Scipijonov, tudi ne rimskih cesarjev, temveč Rim Kristusov razsvetljuje mej vsemi narodi od juga do severa zvezdo prave omike, ker preosnovlja zakone in navade, narode zbližuje ter človeka v vsakem oziru spopolnuje. Rim starih Kviritov, močan s svojimi legami, je v verigah vlačil v svojem ozidju narode in podjarmljene kralje, R'm sv. Petra pa je vabil kralje in narode v svoje naročje z bliščem resnice in prijaznim usmevam. Stari Rim, dasi
omikan, prevzel je mnogo tujih zmot in pregreh; krščanski Rim, nezmotljiv učitelj vere in krščanskih del, odlikuje se in se bode odlikoval kot nebeški svetilnik do konca sveta, ker človeštvo navaja do zadnjega smotra, ki je večno življenje. Da se Italija in ostala Evropa nista pogreznili v temo in revo barbarstva, to je zasluga papeškega Rima. V splošnjih zmešnjavah iu bojih je Rim razsojeval prepire med narodi in vladarji ter moralno vplival v obrambo zatiranih na premogočne mogotce. In česa ni Rim storil v zdravljenje človeških ran in v povzdigo ved in umetnosti. Rim v prvi vrsti je podpiral reveže, bolnike, onemogle in nesrečneže vseh vrst; v časih teme iu nevednosti je Rim edini bil luč vede ter je poživljal ves svet s tem, da je ustanavljal vseučilišča in brez števila druzih učnih zavodov. To je po božji naredbi naloga Rima, to njegova slava in moč. Nasprotoval bi božji previdnosti, kdor bi skušal obnoviti pagansko slavo, ter bi Rimu odvzel sijajno krono, katero mu je Beseda božja položila na glavo sv. Petru. Vi pa, ki se z vso pravico ponašate s to pridobitvijo in pravo slavo, ste tudi Rima pravi zagovorniki. Z Nami jednega duha in srca zbirajte se radovoljno okolu rimskega stola ter branite po svojih močeh njegove pravice. Ohranite živo vero in gorečo ljubezen do Odrešenika Jezusa Kristusa, kateri je tukaj postavil sedež svojega kraljestva na zemlji. Bog naj podpira vaš trud in blagoslavlja vaše delo.
Iz sabora hrvatskega.
(Konec.)
Tudi glede vseučilišča je bila živahna razprava. Opozicija želi, da se osnuje še nekaj stolic za izven-redne profesorje, pa da se pri imenovanju gleda v prvem redu na kvalifikacijo. V novejšem času se je to večkrat propustilo, nego se gleda na politično mišljenje dotičnega. Skrbeti se mora za podmladek z večimi podporami, nego je to bilo dosedaj. Vlada pa ni tega mnenja. Kdor misli doseči profesuro na
LISTEK
Napad na železnici.
(Spisal Josip Siklosy.)
Bila je temna noč iu dež je lil na široko planjavo. V daljavi je ropotal vlak, hitel je naprej in njegovo drdranje se je čulo vedno rahleje. Samo tri žareče pike se še vidijo v neizmerni daljavi. Cim bolj se zgublja ropot, tem manj so svitle pičice; nazadnje se tudi te zgube.
Kakor blisk švignil je vlak mimo železnične stražnice in dirjal naprej v temno noč.
Čuvaj železnične proge stoji že zunaj zagrnjen v plašč. Odpira ograjo, suče se pri znanilnem sto-žeru, kjer se je precej na to izgubila krvavo-rudeča luč, namesto nje pošilja bleda luč svoje žarke v megleno noč.
Proga je prosta. Dve uri ne bode nobenega vlaka.
Čuvaj lahko gre počivat, dokler ga zopet ne pokličejo napovedovalni zvončki v službo. Ravno se hoče vrniti v stražnico, a v tem trenotku se je prikazala luč ondi, odkoder je pridirjal vlak. Čuvaj je
počakal. Morda je to delavski voziček. Škripajoči ropot ga potrjuje v tej misli.
A je bil tak voziček, katerega je porivalo šest delavcev. Prvi delavec je sedel na vozičku in držal svetilnico.
„Na zdravje, Navratili Iznenadili smo te, kaj ne ?"
Prvi delavec je skočil z voza in pristopil k čuvaju.
„Bolje bi bili storili, če bi mi bili privoščili malo počitka," zagodrnjal je čuvaj bolj vnemaruo, kakor nejevoljno. »Prišli ste po kolesnice? Zakaj pa tako hitro? Zakaj vsi naenkrat?"
»Ljubi prijatelj, gospod nadinžener je višji gospod, kakor mi, tega je treba takoj \ibogati. Morda ni mogel zaspati, pa je šel preiskavat, če je vse v redu. Ako ga dež ne ustraši, pride menda še sam na svojem vozičku. Prej, nego prijadra oseben vlak, mora biti vse vrejeno. Da bi ne pozabil! Ali veš,
kaj je novega?"
»Kaj pa?" vprašal je čuvaj, malomarno prižigajo si pipo.
»Krepela se je vrnf !"
»Krepela, ta tat?"
»Da, tat. Gotovo mu je prešla želja, da bi še kradel tovorne voze od tedaj, odkar je bil zaprt,
ko si ga ti naznanil. Pet let je temu; pa pomisli njegovo drznost! Oglasil se je včeraj na postaji, pa hotel, da bi ga sprejeli za nakladalca."
»Seveda so ga spodili, kaj ne?"
»Takoj. Sedaj se pa klati okrog brez dala. Škoda, da so ga že spustili, Bog ve, kaj--"
Pogovor je pretrgal delavec, naznanjujoč, da so kolesnice že naložili.
»Naprej torej, fantje! Pa hitro!" ukazal je prvi delavec. »Z Bogom, Navratil! Zadremlji le, a nikar ne zaspi, da te ne iznenadi gospod nadinžener, ki nam je morda že za petami!"
»Dobro! Je že prav!"
„Pred Kfepelom se pa varuj; ta človek ti še ni odpustil onih pet let!" klical je še za njim prvi delavec.
Čuvaj ni nič odgovoril: vzel je svetilnico in stopal počasi v stražuico. Odprl je, pa zopet zaklenil za seboj, in korakal tiho skozi majhno kuhinjo do tesne sobice. Njegova žena je bila po koncu.
»Ali ni bil prvi izmed delavcev atrije Vanek, s katerim si zdaj zunaj govoril?" vprašala je žena, meneč si zaspane oči.
Ko jej je čuvaj pritrdil, pridejala je: „Zdaj se pa ti lahko vležeš, Avguštin, jaz te sama namestim.
vseučilišču, ta naj se vzdržuje sam. Želja za znanjem ga mora dopeljati do profesure. Čudili smo
se, ko so opoziciji vladni zastopniki in poslanci oponašali, da je v svojih nazorih preveč materialistična, pa da zahteva od vlade preveč podpore. In oponašali so možje, ki imajo najmanje povoda za to, kajti sami iščejo povsodi zaslužka pri vladi, a svoje pravo zvanje le površno izpolnjujejo. Poznamo take vseučiliščne profesorje, katerim je politika vse, kajti ona jim nosi, vseučiliščna stolica pa pri nas seveda ne more nobenega obogatiti. Medice, cura te ipsum, moralo bi se takim možem odkritosrčno povedati.
Da je vladna večina sprejela proračun, kakor ga je vlada predlpžila iu da se bode to isto zgodilo tudi v saboru, ni dvomiti. Opozicija bode v saboru povedala pri razpravi še marsikaj, kar ui laskavo za vlado, ali večina se na to ue bode ozirala in vlada tudi morda ne mnogo odgovarjala, da se le Čim prej dovrši debata o proračunu, kajti novo leto je pred vrati, in vlada hoče imeti potrjen budge")
V sednici 16. decembra je predsednik čestital banu v imenu sabora k njegovi desetletnici ter je ob jednem prebral banov govor, ki ga je govoril pred desetimi leti, ko je prvikrat stopil v hrvatski sabor, češ, da s tem govorom pokaže, kako je bil ban dosleden v svojem vladanju od početka do dandanes. Vladna stranka je seveda najburneje pozdravljala svojega vodjo, opozicija pa se je držala neu-tralna.
Na koncu seje je zahtenal poslauec Barčič besedo, ali predsednik je zahteval od njega, da označi predmet, o katerem hoče govoriti. Barčie je pa le po poslovniku zahteval besedo in nič druzega. Ali predsednik, prisiljen od večine, ne dovoli besede po-slaucu Barčiču. Vsled tega nastal je v sabornici velik nemir in predsednik je bil prisiljen, sednico skleniti. Omenjeni poslanec je hotel vprašati pred-sedništvo, če je izrazilo sožalje francoskemu parlamentu radi poznatega napada. Današnjej večini pa tako vprašanje ne bi bilo po volji, kajti ona se ne smatra merodajna za take zadeve, marveč misli, da vse take vnanje posle opravlja ogerska vlada in ogerski sabor tudi za Hrvatsko. Hrvatski sabor se po tem takem nima mešati v take zadeve ter je samo pokrajinski sabor in nič druzega. To je mnenje vlade in saborske večine iu pri tem je tudi ostalo. Nismo še dovolj ponižani, marveč hočejo nas popolnoma v vseh zadevah potisniti v kot. To pa odobruje večina hrvatskega sabora!
Dne 17. decembra se je predstavil ves sabor razven opozicije banu v njegovih dvorih, da mu še jedenkrat čestita, to je bilo že v tretjič, a opoludne je bil v glasbenem zavodu svečaru na čast sijajen banket. Bog zna, kdaj bode konec tega bicauti-nizma ?
Politični pregled.
V Ljubljani, 22. decembra.
Baron Leonhardi, kateri je odložil svoj državnozborski mandat, baje misli zopet kandido-vati, ker je baje budejeviška skupina veleposestva zanj. Njegova zmaga bila bi nekako nezaupnica tistim
Dovolj sem se že naspala, in vlak pridrdra še le čez dve uri."
„Le ostani v postelji, Ana! Saj veš, da gospod nadinžener ne vidi rad, če stoji ženska pri progi; jezi se, če se to godi po dnevu, kaj bi še le rekel, če bi te našel ponoči; strijc Vanek mi je pa rekel, da skoro gotovo pride preiskavat."
V tem trenotku je nekdo potrkal na vrata.
„Gospod nadinžener je že tukaj!" se začudi čuvaj, odloži pipo, pa hiti odpirat.
Štirje možje so vstopili v kuhinjo in precej na to, porivajoč čuvaja pred seboj, v sobo. Žena je groze zavpila in čuvaj je komaj stal po koncu. Imeli so začrnele obraze in pod plašči skrite puške. Čuvaj je skočil po puško, visečo na steni. Sest rok ga je prijelo, pa držalo, kakor v kleščah.
.Vse je zastonj, Navr&til, ne ubraniš se nam !" zagrmel je nanj roparski načelnik.
„Kfepela!" zaihtel je čuvaj, braneč se obupno. „Kaj misliš?"
„Takoj boš zvedel; le bodi lepo miren in priden, kmalu boš tudi ti naš tovariš."
Ropar je skočil k čuvajevi ženi, ki je snela moževo puško. Puško jej je izrul, pa njo samo vrgel v kot, roke in noge jej zvezal, da se ni mogla ganiti.	(Konec sledi.)
veleposestnikom, kateri so glasovali z vlado. Utegnilo bi se razcepiti češko veleposestvo, katerega jeden del bi se pridružil slovanski koaliciji. Seveda je še mnogo odvisno od tega, kako bodo postopali Mladočehi. Ce se bodo držali pametne politike, se jim lahko veleposestniki pridružijo, ako bodo pa pustili dr. Gregru preobračati kozolce, tedaj je pa to nemogoče. Mej češkimi veleposestniki je sedaj veliko nasprotje, o katerem se mnogo razpravlja po raznih listih. Dunajski .Vaterland" sicer skuša to nasprotje prikriti, ali vendar se mu vidi nekaka bojazen. rZ razkolom čeških veleposestnikov bi dobila sedanja koalicija hud udarec, katerega bi najbrž ne prebila, kajti potem bi dvotretjinske večine več ne bilo. Tudi bi slovanska koalicija, ko bi nji na čelo stopil kak češki veleposestnik, dobila ves drugačen pomen.
Konservativci in krščanski socijalisti.
Krščansko socijalno gibanje je liberalcem spodbilo tla na Dunaju in še marsikje drugod. Dočim nemški konservativci tudi pod Taaftejevo vlado niso skoro nobenega mandata odtrgali nemškim liberalcem, so jih krščanski socijalisti hudo nazaj potisnili v njih najvažnejših pozicijah. Te pozicije bi pa liberalci sedaj radi zopet nazaj pridobili in sicer s pomočjo vlade in pa s pomočjo konservativcev. Žal, da se kaže, da tudi nekateri konservativci zares mislijo podpirati liberalce in že strašijo po nekaterih svojih glasilih krščanske socijaliste s tako zvezo z liberalci proti njim, ako ne nehajo rovati proti koaliciji. S tem bi se mnogo škodovalo katoliški stvari ne le na Duuaju, temveč po vsej Avstriji. Mnogi možje, ki sedaj stojč ua čelu krščanskega gibanja, bi jo utegnili zavoziti v nemško-narodni tabor. Dobili bi namesto krščansko-socijalne stranke nekako protisemitsko liberalno stranko, ki bi v verskem oziru ue bila boljši od židovskih liberalcev, da, še nevarnejši, ker bi znali svoje delovanje prikrivati z nekakim krščanskim plaščem.
Zjedinjenje Dalmacije s Hrvaško. Iz raznih političnih vzrokov Slovenci pač ne moremo želeti, da bi se Dalmacija zjedinila s Hrvaško, predno se ne izvede narodna jednakopravnost, ker bi se potem pomanjšalo število slovanskih poslancev na Dunaju, kar bi bilo pač le Nemcem v korist. Tacega zjedinjenja že zaradi tega ne želimo, ker je zagovarjajo tudi nemški nacijonalci, katerih namene le predobro poznamo. Govori se pa, da hočejo letos Dalmatinci spraviti v državnem zboru to vprašanje na dnevni red, in -sicer skleniti adreso na cesarja v tem smislu. Dunajski .Vaterland" svari Dalma-tince pred takim korakom, ker se bi potem razpustil dalmatinski deželni "zbor in pri novih volitvah bi pa s pomočjo vlade dobili Italijani in Srbi večino proti Hrvatom. Kakor smo že izrekli, da nismo za zjedinjenje Dalmacije s Hrvaško, ali vendar moramo reči, da ne odobravamo tega, če se misli zares tako pritiskati na Hrvate. Mari se zopet povrnejo časi, ko je vlada sama delala- večine po postavodajuih zastopih, pritiskajoč pri raznih volitvah. Pospeševati italijanski živelj v Dalmaciji ni tudi v državnem interesu in bi to tudi neugodno vplivalo na naše Primorje.
Razmere v Srbiji. Ni dolgo tega, ko so srbski in ruski listi prinašali dolge članke, v katerih so dokazovali, da se Bolgarija bliža državnemu bankerotu. Sedaj se pa kaže, da Bolgarija pri njenih težavnih političnih razmerah šo najbolj napreduje izmej vseh državic na Balkanu. V Srbiji in Grški, ki se obe domišljati, da ste poklicani še za veliko zgodovinsko nalogo, preti bankerot. V Srbiji že mnogi uradniki in vojaki ne dobe svoje plače, dočim so nekateri visoki dostojanstveniki že za več mesecev vzeli predplače. Uradniki izneverjajo državne novce, ker drugače živeti ne morejo. Gmotno stanje častnikov je naravnost obupljivo. Povsod delajo dolgove. Več častniških in uradnih dcputacijje že zaradi tega bilo pri ministerstvu iu pri kralju, ali zastonj, ker so državne blagajnice prazne. Saj še za prevažanje Dokičevega trupla ui bilo denarja. Dotična deputacija je denar še le dobila v Budim-pri blagajnici državnih železnic z nakaznico na pora-čunanje mej Ogersko in Srbijo. V Srbiji že visoki krogi resno mislijo na državni bankerot, kar to dokazuje, da je nedavno vlada razpisala nagrade za najboljši spis o tem, ako je tuja država opravičena, posredovati za tirjatve svojih podložnikov pri državi, ki je naredila bankerot. Nagrado je dobil bivši minister Geršic, ki je baje temeljito dokazal, da nobena tuja država nima te pravice. Seveda je to le
teoretična razprava, ali naj pa pride do bankerota, bodo pa tuje države že znale varovati pravice svojih podložnikov. Egipet se je v takem slučaju postavil pod nekako jerobstvo, tudi Srbiji bi se utegnilo še kaj tacega pripetiti. Grški se je že b tem pretilo. — Pa še druge težave so v Srbiji. Radikalci bajd mislijo zahtevati, da se izroči orožje milici. Vlada pa o tem seveda neče slišati, ker s tem bi le olajšala kako vstajo, ko bi ljudje doma imeli orožje. Radikalna večina pa bajd ne misli dovoliti budgeta, dokler se ue ustreže tej njeni želji.
Slovstvo.
Knjige družbe sv. Mohorja.
(Dalje.)
Poleg tega pa povest budi tudi čuvstva, ki na-vflušujejo za dekliško čistost, udanost v voljo božjo (graščakinja; Matija, Malčkin oče), za spravljivost s svojimi sovražniki. Vsa ta so pa dobro izražena v posameznih prizorih. Tako bodi vedno. Dejanje naj uči, ne pa pisatelj. Toda vse to so le listi in vejice ob glavnem deblu naše povesti, ki namerja dati zdravila pereči rani sedanje dobe — zamotanim socijalnim razmeram.
Tukaj je bil pa gospod Žaljski nekoliko prepovršen. S socijalnim vprašanjem se pečajo v povesti le govor Stifiarjev in Ivanov, popisovanje novega lastnika rudnikov in govor župnikov. Vsako zrno, ki je tu zasejano, je dobro, in Bog daj, da bi lepo kalilo. Ali mnogo stvarij še pogrešamo. Štiftar opravlja dobro posel socijalističnega agitatorja. Ljudij zna dobro slepiti. Vedn« vpleta v govor Boga, govori o neznosni bedi delavcev, pa proro-kuje o bodočem raju. Ivan bi moral potem vse to pojasniti — in razkriti vso goloto pravega socija-lizma. To pač stori, v kolikor je zmožen (morda je še ta govor za takega mladeniča preglobok). Zato bi pa moral pozneje župnik ali kdo drugi natančno razjasniti, kaj namerava socijalizem in kam privede. Treba bi bilo povdarjati vsaj kolikor toliko tudi kmetijski stan, kateri v Slovencih že dobro čuti, kako gre rakovo pot. Ljudje morajo zvedeti, da jih socijalizem hoče uničiti in na njihovih grobih in razdrtih poslopjih razviti prapor krvave ljubezni. Posebno so jim mali rokodelci trn v peti. Lassale pravi — v govoru 12. aprila 1862 — o mali obrt-niji: „Ta mora izginiti pred veliko obrtnijo. Nepotrebno, celo kruto bi bilo, podaljšati njen smrtni boj." O malih kmetih piše .Arbeiterstimme": „Za te se mi ne le prav nič ne brigamo, marveč naša prostost je v tem utemeljena, da so čim preje uničeni.
Tako in podobno bi bilo treba razviti in pobijati nazore socijalistov. Pripomniti je dalje treba, da je na svetu poleg krščanske ljubezni tudi krščanska pravičnost. O tej drugi v povesti ni govora. Delavec, kmet trpi in krivi hrbet, češ, da bo že Bog dal kaj boljega. Ne tako! Tukaj podpišemo stavek Stiftarjev: .Pomagaj si in Bog ti pomore." Delati, truditi in zavedati se je treba, delati pa postavnim potom. Ta je pa pri nas jedino ta, da pripravimo v državni zbor mdž, ki vedo, kaj je zatiran delavec, kaj zadolžen kmet, in mu bodo tudi pomagali. Naj cerkev tudi svari, vse bode zastonj, dokler veje duh sedanjega časa, ako bo gospa država ob bok oprtih rok gledala, kako davi rokodelca stroj, kmeta pa ujeda dolg. Treba je razširiti med ljudstvo idej, da se zaveda svojih pravic in teh tudi odločno zahteva. Le tako bo rešeno socijalno vprašanje — na katoliški podlagi in brez krvi.
Jezik gosp. pisatelja ugaja. Dolgih perijod ni. Bere se gladko. Popolnoma se otresti vseh napak, je težavno. .Hiša ima namen služiti" in podobni stavki niso domači. .Prišla je oprati" je morda tiskovna napaka. „Sigurno" in .jedva" ni slovenski. V pisavi moramo biti doslednji. Torej pišimo: hi-šina, Barbika, ali pa hišna, Barba.
To so hibe, katerih ima vsako delo več ali manj. Ce bi jih ne bilo, bi spis mnogo pridobil. Odrekati se ne more, da ima g. pisatelj lepe zmožnosti za poljudno pripovedovanje. Narod bo iz-vestno rad bral to povest. — Gospoda pisatelja naj naša natančna ocena ne užali: on je sposoben, podati nam kaj izvrstnejšega.
Le naprej, slavna družba! Dolge povesti ima ljudstvo rado. če vsako leto vsaj jedna daljša izide, tedaj bo neopravičena opazka priproste kmetijske ženice, ki mi je rekla: .Menda učeni gospodje nič več ue vedo, ker ne spišejo nobene dolge prigodbe več."
Dnevne novice.
V Ljubljani, 22. decembra.
(Častno odlikovanje.) Telegrafično poroča se nam ob sklepanju lista, da je presvetli cesar odlikoval milost, g. gospoda stolnega prošta dr. Leon. Elofutarja z redom železne krone tretje vrste.
—	Prezaslužnemu odlikovancu naše najiskrenejše čestitanje z željo, naj se milostni zlatomašnik še mnogo let zdrav raduje tega izrednega izraza cesarske milosti.
(Par.) Presvetli cesar je podaril občini Dramlje v celjskem okraju 100 gld. kot prispevek za zgradbo novega župnišča.
(Novi občinski odbor v Šentvidu nad Ljubljano) je izvolil za župana posestnika Franceta Ježek-a, po domače „Pikca", iz Poljan; občinski svetovalci so: Janez Štrukelj iz Guncelj; Egidij Kuna-var z Gline; Ant. Belec iz Šentvida; Janez Sever iz Vižmarij.
(Seja tržaškega mestnega zbora.) Iz Trsta, 21. decembra: Včeraj je imel naš mestni zbor večerno sejo, pri kateri je naznanil župan dr. Pitteri, da je cesar potrdil občinsko doklado na pivo in pa potrdil povišanje občinske doklade za vžitninski davek na meso. Zato treba od drugod poskrbeti za primanjkljej 125.000 gld. Nadalje je poročal župan, da ga je prijazno sprejel trgovski minister, kateremu je osebno na Dunaju priporočal koristi tržaškega mesta v varstvo, vzlasti se je obširno obrav-nalo vprašanje glede na »Magazini generali" ; župan je povdarjal ministru, da je to jedno najvitalnejših vprašanj za Trst, ker delavcem ladijskim treba oskrbeti stalnega dela in zaslužka.
(Okrajni zastop ptujski) objavlja proračun za leto 1894; troški znašajo 75 267 gld. 14 kr., dohodki pa 32.386 gld. 82 kr. 25odstotna okrajna do-klada na direktne davke bode morala pokriti primanjkljej.
(Imenovanje.) Policijski komisar tržaškega policijskega ravnateljstva, g. dr. Anton Mahkovec, imenovan je policijskim nadkomisarjem.
(Umrl) je včeraj in danes slovesno pokopan je bil lekarnar in predsednik kranjskega gremija lekarnarjev, g. Josip Svoboda, star 52 let.
(Razširjena ljudska šola.) Krajni šolski svet v Postojini je skleuil, da se bode dosedanja štiri-razrednica razširila v petrazrednico, na kateri bodo v dveh višjih razredih dečki ločeni od deklic.
(Iz pisarne slovenskega nilrodnega gledališča.) Prihodni teden se prirede tri slovenske predstave, Sv. Štefana dan, v torek 2 6. t. m. igrala se bode priljubljena igra s petjem „Krivoprisež-ni k". — Četrtek, 2 8. t. m. poje se prvikrat Weberjeva velika opera „Carostrelec" (der Frei-schiltz), za katerega so se vršile najobširnejše priprave, naročilo mnogo novih kostumov, oprave, kulis itd. — Dne 30. t. m. v soboto pa se bode dal izviren igrokaz „Otok in Struga", po noveleti pisatelja g. dr. Tavčarja istega naslova dramatizoval g. Ig. Borštnik. Ta igrokaz igral se je zadnjikrat due 19. februvarija 1888 1. v čitalnični dvorani. — Muzikalije za „Carostrelca" se dobiva pri g. Zagorjanu in g. Giontiniju. Tekstne knjižice so pa za 25 kr. na prodaj pri dnevni in večerni gled. blagajnici in pri imenovanih dveh g. trgovcih.
—	Zunajni obiskovalci naj blagovolijo se glede vstopnice obrniti do g. Cešarka, trafika v stari čitalnici, Selenburgove ulice.
(Umrl) je včeraj popoludne v svoji hiši v Knafllovi ulici umirovljeni ravnatelj kranjske hranilnice, gosp. Rihard Janeschitz, v 73. letu svoje dobe. Pokojnik je bil svojedobno odlikovan zFranc-Jožefovim redom in z zlatim zaslužnim križcem s krono.
(15 kilogramov diuamita) so dne 11. t. m. neznani uzmoviči ukradli železničnemu podjetniku Cekoniju na gori sv. Ane pri Trebnjem.
(Vročinska bolezen) ponehuje v Zelimljah. V Škrilju, golske župnije, je pa na novo zbolelo 7 oseb.
(Nova cerkev v Žireb.) Iz Žirov dne 18. decembra. V najboljših nadah začenjam danes svoje poročilo, ker imam zopet priliko pisati o novi župnijski cerkvi, katero mislimo v kratkem začeti graditi. Kakor sem že o svojem času poročal, smo apne-nice žgali, ter pesek vozili. Ako bo kaj ugodna zima, začnemo tudi kamne lomiti in voziti. Prihodnje leto bo že mogoče začeti z zidanjem. Kje naj se zida, smo še različnega mnenja; eni želijo naj se zida na prostoru, kjer stoji sedaj, drugi zopet kje
drugej. Bog daj, da bi se v lepem zjedinili glede prostora ter zbrali najprimerneji iu najlepši za cerkev. — Nekaj let je že vpeljano vsako jesen darovanje za novo cerkev, pa do lanskega leta ni imelo posebnega vspeha, a letos se je pa hvala Bogu pri dveh darovanjih dobilo do 500 gl. Naj bo ob ti priliki javno hvala izrečena za lepo požrtvovalnost vsem dobrotnikom.
(Celovške novice.) Iz Celovca dne 21. dec.: Dne 8. jan. prih. leta bodo dopolnilne volitve za trgovsko in obrtno zbornico v Celovcu. Volili bodo 14 novih odbornikov. — Na Križni gori blizu Celovca našel je nedavno delavec dve z dinamitom in razdrobljenim svincem nabasani bombi, kateri so potem v Soteski uničili. Bombi ležali sta na Križni gori, kakor se sodi, že dolgo časa. — Od 1. jan. do 30. nov. je prišlo v Celovec 16.629 tujcev (lani 13727), umrlo je v istem času 625 oseb (lani 655.)
—P-
(Izseljenci afriški.) V varšavski okolici so se jeli ljudje v znatnem številu izseljevati v angleške naselbine južnoafriške. Mej njimi je veliko število Židov; vzlasti mladi židki uhajajo pred naborom čez mejo. V Afriki se jim je do zadnjega časa dobro godilo. Prodajali so žgane pijače naseljencem in domačinom in pri tem kulturnem delu so si prislužili marsikak funt šterlingov. Angleška vlada pa je nedavno prepovedala Židom, prodajati žgauje, in ker židje niso mogli pustiti svojega poklica, so jih mnogo zaprli. Zadnji čas so zalotili nekega Savla Pasternaka pri tem poslu. Stražniki so ga hoteli odvesti, a v židovski ljubezni so planili nanje njegovi sobratje in so nabili policiste. Junaki so sedaj obsojeni v večletni zapor. Videti je, da umejejo v Afriki bolj temeljito ki cati Žide k redu, nego v Evropi.
(Rečno tombolo) je finančno ministerstvo dovolilo prostovoljnemu gasilnemu društvu v Begunjah (okr. radovljiški) za I. 1894.
(Potres.) Iz Vrhpolja pri Moravčah: Dne 20. dec. ob 11. po noči in dne 21. decembra ob 6. zjutraj se je čutil tukaj precej močan potres. Nočni je bil hujši. Obakrat so bili sunci proti severovzhodu.
(Čitalnica Šaleške doline) v Šoštanju ima dne 28. t. m. ob 3. uri popoldne svoj redni občni zbor z navadnim dnevnim redom, k kateremu vljudno vabi odbor.
(Iz Celovca) se nam piše: Mnogo smole ima tukajšni „Communalverein", ki ima ,veliko' nalogo pospeševati splošni občinski blagor! Ze mnogokrat se shodi tega društva niso mogli vršiti iz ,tehtnega' uzroka, ker ni bilo dosti poslušalcev! Tudi dne 13. t. m. se je imel vršiti shod, na katerem so se hoteli posvetovati o novem mestnem štatutu. Napovedani shod pa se ni mogel vršiti, ker je prišlo zopet premalo — udov. Zavedni so Vam naši „biedere" Celovčani, pa reci kdo, kar hoče !
(Iz Prage.) 17. dec. Na nemškem vseučilišču v Pragi je polovica akademikov Židov, na medicinski fakulteti pa celo med 120 medicinci 90. Na gimnazijah je Nemcev 619 procentov, Židov pa 26'7 pr. Na relkah 59 9 pr. Nemcev, 2U4 pr. Židov in 18*7 pr. Cehov. V Pragi sami je na nemških zavodih samo 41-4 procentov Židov. — Proračun mesta Prage za prihodnje leto znaša 6,321.027 gl., primanjkljej bode znašal 3,116.182 gld. Ako se odračunajo troški za klavnico, lokalko od kolodvora c. kt. državne železnice v živinski semenj, novo kanalizacijo med Holešovicemi in Bubno, ostane primanjkljej 1,689.182 gl. — Cesar je imenoval zasebnega docenta dr. Bo-huslava Rieger-ja, sina starega češkega domoljuba dr. Riegerja, izvanrednim profesorjem avstrijske zgodovine na češkem vseučilišču. — V podolski farni cerkvi pri Pragi je uničil sin cerkvenikov, ničvreden mladenič mnogo cerkvene oprave, odprl tabernakelj, razbil ciborij iu monstranco; sv. hostije je odnesel, kam se ne ve. Zvit hudobnež je hotel sum od sebe odstraniti na ta način, da je vzel nekaj šip iz okna in z malto zamazal sledove krvi. Za oltarjem je zapisal tudi nekaj bogokletnih stavkov. — „štrajk" praških in posebno dunajskih hotelijerjev je prisilil vodstvo obeh plzenjskih pivovarov k izjavi, zakaj se je pivo podražilo. Meščanska pivarna se sklicuje na podraženje kmelja, ječmena in premoga, ob enem je pa tožila dunajsko zadrugo hotelijerjev radi raz-žaljenja časti. Delniška pivovarna pa trdi, da je znižala ceno piva v sedemnajstih letih sedemkrat, in je zdaj njeno pivo za 3 gl. 50 kr. cenejše kot je bilo leta 1876. Obeta, da se bodo cene znižale. Obe pivovarni imate velik dobiček, in akoprem bi se
bile cene hmeija in ječmena podražile, bi vendar ne bilo treba cene piva samega zvišati. — Zupanom mesta Plzna je bil izvoljen dr. PetAk; volili so ga tudi Nemci. — Dr. Mattuš se je ponesrečil pred Hlavkovo hišo v Jungmanovih ulicah. Na tla ga je podrl nepreviden Človek, ki je tiral pred seboj ročni voziček. — V obrtnijsko in trgovinsko zbornico je bilo doslej izvoljenih 31 Cehov in 17 Nemcev. — Na mesto bivšega predsednika društva katoliških rokodelskih pomočnikov, sedanjega kraljevograškega škofa Brynycha, je imenoval prm. kardinal knezo-nadškof Schonborn višjegradskega kanonika dr. Jos. Buriana. — Dne 30. listopada je potrdil cesar izvolitev C. Gregora za župana kraljevega mesta Prage. Isti je bil dne 13. t. m. slovesno nameščen v svoj urad. G. župan je storil obljubo zvestobe v pričo grofa Coudenhove. Za tem je bila slovesna sv. maša v Tynski cerkvi. Ulice, skozi katere se je peljal župan in njegov instalator so bile okrašene, kakor tudi staromeški rotovž. — V mestni seji iz dne 14. t. m. se je vnela debata radi dopisa deželne vlade, kjer se bere: deželnemu glavnemu mestu Pragi. Zoper to je oporekal g. dr. Milde, rekoč, da je treba se držati starodavnega naslova: kraljevo glavno mesto Praga, ter je nasvetoval, naj se izpiše iz arhiva zgodovinski naslov mesta in naj se izroči deželnemu predsedništvu. Nasvet je bil jednoglasno vsprejet. — Pri instalaciji g. Gregora se je hotel njegov prvi namestnik, dr. Podlipny, najbrž skazati junaka. Pri slovesni sv. maši namreč ni hotel poljubiti križa, kojega mu je prinesel subdijakon, z obema rokama je naznanjal, da ne bode tega storil, kar so storili primatorji i za časa Husitov, ko je bila Praga vsa husitska. Staročeški list tukajšnji „Hlas Naroda" pravi o tem najnovejšem činu dr. Podlipnija, da bi bil bolje storil, ako bi ne bil prišel v cerkev, marveč doma ostal, kajti v cerkvi se gotovo nikakor ne spodobi, na tako ostentativen način razodevati svoje „liberalnosti". Mladočeh dr. Podlipny in vera, to dvoje — ne gre skupaj. — V petek se je sesula tri nadstropna hiša v Holešovicah ter zasula mnogo delavcev, izmed katerih je bilo več mrtvih in težko ranjenih. Dva delavca, brata, sta se rešila, da je jeden skočil s tretjega, drugi pa z druzega nadstropja. Vzrok nesreče je ta, da so tla, na kojih je hiša stala, premehka. — Umrl je duhoven — piarista, prof. Henrik Sekers. Ob pogrebu svoje matere se je bil prehladi], in dasi tudi se je tolažil, da ne bodo sledili hujši nasledki, vendar je bolezen vidno napredovala. Pokojni profesor na gimnaziji v Spaleni ulici je bil vzor ljubezni do bližnjega. Dijakom je Kupoval knjige, najrevnejše je iskal, da bi jim mogel pomagati. Ko so enkrat sošolci poberali med seboj za šolnino tovarišu, je vprašal, zakaj naberajo denarje in potem dotičnemu sam dal denarje za šolnino, ob jednem pa prepovedal, da ne sme tega nikomur praviti. A presrečen dijak se ni mogel premagati. Pogreb njegov je bil veličasten.
(Zdravje v Ljubljani.) Od 20. do 16. t. m. je bilo 20 novorojencev, 3 mrtvorojenci in 21 jih je pa v tem času umrlo, mej temi 8 tujcev in 11 iz zavodov. Umrli so 3 (v bolnici) za tifuzom, 1 za davico, 1 za jetiko, 3 za vnetjem sopilnih organov, 1 za želodčnim katarom, 2 za starostno oslabelostjo, 1 vsled samomora in 9 za različnimi boleznimi. Zbolel je jeden (v bolnici) za osepnicami, 1 za škarlatico, 3 za legarjem, 1 za davico in 69 za hripo.
(Lepa žival!) Iz Podsten pri Ribnici se nam poroča, da je posestnik Janez Sadnik prodal prešiča, dve leti starega, ki je tehtal 344 kilo ali 614 funtov, za 145 gld. — Plemena je bil polnokrvnega Jorkšire, katerega je temu oskrbela c. kr. kmetijska družba. — Zavedni kmetovalci naj se torej pri pre-šičoreji ozirajo na to pleme.
(Kaj si vse Poljaki zaslužijo na Poznanju ?) Nobeden ne bo tajil, da ne gredo Poljaki verno z nemško vlado. Za to se jim pa slabo plačuje. Več let so se morali n. pr. bojevati iu na vse mogoče načine prositi, da so dobili dve uri na teden pouka v poljščini na ljudskih šolah in pa abecednik, ki ustreza poljskemu jeziku. O Veliki noči bodočega leta se uvedo, kakor poroča „Przeglad", te čudovite pridobitve.
(Koliko je vreden Človek?) Amerikanci cenijo novorojenega otroka delavskih starišev 25 dolarjev; kadar je otrok star 10 let je vreden dvakrat toliko; kadar dorasle, da že more delati je vreden 800 dolarjev. V dvaindvajsetem letu doseže človek najvišjo ceno — 1200 dolarjev. Potem mu je vrednost vedno manjša. S 50 letom je vreden 600 dolarjev, s 70
letom komaj še 5 dolarjev. Človek nad 70 let star nima nobene cene več — le v škodo je drugim. Lepa cena to!
(Jubilej na Črni Gori.) „Ulas Črnogorca'' piše: Leta 1896 bode 200 let, ko je ua Črni Gori zavladal prvi Petrovič Njeguš, slavni gospodar-metro-polit Danilo I. Hvaležna Črna Gora namerava ta dvestoletni spomin proslaviti dostojnim uačinom, in faoteč potomstvu podati dokaz hvaležnosti svoje, razpisuje nastopne nagrade: 1. Kdor spiše najboljšo povestnico Orne Gore od te dobe, odkar vlada rod Petrovičev-Njegušev, sprejme darilo 1000 tolarjev; 2. kateri slovanski umeteljnik vpošlje najlepši načrt spomeuika, ki se bode leta 1896 odkril na Cetinju gospodarju Danilu I., prejme 150 tolarjev, drugi načrt prejme nagrade 50 tolarjev. Načrti naj se vpošljejo na črno Goro do pomladi leta 1895 in povestnica do konca leta 1895.
Telegrami.
Dunaj, 22. decembra. .,Wiener Zeitung" objavlja, da je cesar podelil red železne krone tretje vrste stolnemu proštu stolnega kapitelja v Ljubljani velečastiterau gospoda dr. L. Klofutarju.
Brno, 21. decembra. Pri debati o bud-getnem provizoriju v moravskem deželnem zboru je poslanec Začek obžaloval, da se tako dolgo ni sklical deželni zbor. Pritoževal se je o zanemarjenju češkega šolstva na Moravskem. On pogreša v vladnem programu narodne jednakopravnosti. Sploh se njemu zdi, da je ves program naperjen proti češkemu narodu.
G-latz, 21. decembra. Francoska častnika. obsojena zaradi vohunstva pred državnim sodiščem v Lipsiji, nastopila sta danes svojo kazen.
Pariz, 22. decembra. Kakor poroča Autorite je za anarhista Vaillanda se dopo-slalo dosedaj nad 3000 frankov.
London, 21. decembra. Spodnja zbornica je z 240 proti 204 glasom zavrgla Ha-miltonov predlog o potrebi pomnožitve bro-dovja. Vsprejela je pa predlog Grladstonov, kateri pravi, da je dolžnost odgovornega ministra, poskrbeti, da bode vojna mornarica zadoščala za brambo dežele.
Vsak, ki poskusi večkrat premovano želodčno tinkturo lokarja Piccolija v Ljubljani, se bode prepričal o njenem ne-oporekljivcm vplivu. Varujte se proti ponaredbami. Steklenica velja 10 kr.	584 7 10—S?
Umrli no:
19.	decembra. Karol Atižič, posestnikov sin, 8 lot, Hra-deckega vas 15, oslabljenje po škrlatici. — Jožef Trinker, posestnik, 49 let, Cesta na južno železnico 11, srčna hiba. — Karolina Bedina, izvoSčkova hči, 13 mesecev, Cesta na loko 10, bronchitis. — Marjana Novak, uradnega sluge vdova, 67 let, KriževniSko ulice 7, ostarelost.
20.	decembra. Jožef Svoboda, lekarnar, 52 let, Prešernov trg 2, krvavenje pluč.
V bolnišnici:
19. decembra. Anton Frank, delavec, 42 let, surcoma tosis. — Jernej Lotrič, ktjučar, 32 let, plučni edem.
Tujci.
19. decembra.
Pri Maliču: Piotro deli, Oste iz Vidna. — pl. Scala h Beljaka. — Hugon Moravetz iz Aschaffenburg-a. — Kuster, Tomicich i/. Trsta. — Ferd. Ramsaoer s soprogo iz Išla. — Badl, inžener, iz Novega Mesta. — Glass, trgovec, z Dunaja. — Braun, trgovec, iz Prage.
Pri Slonu: Moline iz Tržiča. —• Hribar iz. Košane. — Peter Stoli, tovarnar, iz Modling-a. — Josip Seigerschmidt iz Kostanjevice. — Pavel Goldstein iz Trsta. — dr. Altschul iz Plzna. — Hochstadter iz ZBgreba. — Žagar iz Markovca. Abeles, potovalec, iz Treboe.
Pri bavarskem dvoru: Srebotnik iz Cirknice. — Jul. Augustin iz Trsta. — Hauf iz Kočevja.
Pri Juinem kolodvoru: G. Fontebasso, potovalec, iz Trsta.
Vremensko »poročilo.
!i Cas	Stanje		Veter	v Vreme	> 2 .2 &
opazovanja	zrakomera T lum	toplomera po Celzija			■3 S s S " a
|7. n~zjui7 21 !2. u. pop. 19. u. zveč.	~ 7300~ 729	5 730	8	5 4 86 6-6	brezv. si. svzh. si. vzh.	dež oblačno dež	47 50 dež
Srednja temperatura 6 9 ', za 9 0 nad normalom
Londonska kava
je pra/.ena in zmleta iz prezrelih kavinih zrn. drobirja in odpadkov finih kavnih vrst, kakor Jawa, Ceylon. Domlngo, Guatemala, ki se nabero pri lušeniu in izbiranju v Angliji, ako tinega okusa, aromatična in močna.
Ploščinaste pušice za poskušiijo
po 4 kilo čiste vsebine se pošiljajo po pošti proti povzetju gld. 4'80 /e zaearinjene in poštnine proste v vse kraje Avstro -Ogerske.
oo 15-7	B. MAITI v Kopru.
Tovarniško zalogo
šivalnih strojev
in
& U i w
508 50-10 as a v o as a v e 11 j e
ima
ja:
v Ljubljani, Dunajska cesta 13.
Ceniki zastonj in franko.
i 11 i
predmeti lesne rezbarije:
umetniška dela kakor:
razpela, svetniki, kapelice
Kasete za nakit,	^
kasete za rokavice,	I z godbo, igrajočo
kasete in lončki za tabak, . najlepše znane kasete za smodke,	komade
kasete za pismene znamke, > jako pripravna za
ftelifa® darila
nadalje
punice in vozi za pimice
zaradi prehajajoče sezone po znižanih cenah. Naposled velika množina
družbinih in otroških iger
Blchterjeve omarice s kamenčki za stavbo hiiio, loterija, tombola, domino, šah itd. itd.
prodaja	631 3—2
Fr. Ntampfel,
v Ljubljani na Kongresnem trgu (Tonhalle). Kočevska domača obrt.
Koverte s firmo
priporoča
Katoliška Tiskarna
po nizkej ceni.
M Za božične pi
i j	priporočam si. občinstvu in prečast
"Jg|-
praznike
prečast. duhovščini
vsakovrstne okusne povitice.
Vsprejemam tudi naročila nanje, istotako na štruklje ln sploh na pecivo, ki je običajno ob božičnih praznikih. V moji pekarski prodajalnioi na Starem trgu št. 21 narezuje
se in oddaja vsakovrstna povitica v poljubnih kosih.
Dobiva se tudi vsakovrsten vselej svež in okusen kruh na vago. Opozarjam oh jednem na svojo novootvorjeno in izvrstno založeno
Imr sladčičarnico
ter se priporočam v naročila o slovesnih prilikah, n. pr. primioijah, imen-dnevih, krstih, porokah itd. itd. Postregel bodem vselej s svežim okusnim pecivom ter pošteno, zmerno ceno.
;
629 3-
Z odličnim spoštovanjem
JAKOB Z^JL. A ZI^IK
pekovski in sladčičarski mojster Xij ul>]|saj»f, Nisei-i «S
Orodja za sitno žaganje y kasetah [♦
(Laubsag-e-Werkzeug,e),
WF" drsal itftce,
S sobna telovadna orodja,^]
različne
svefxlfee m pefcolef
priporoča za božična in novoletna darila
Andr. Druškovič,
želez arij a.	632 7-2
|ii Dun aj s k a borza. BBg§
Dne 22. decembra.;
P&pirna renta 5%, 16% davka . . . SreDrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... 4% avstrijska kronina renta, 200 kron . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. .
Kreditne akcije, 160 gld.......
London, 10 funtov stri........124 . 70
Napoleondor (20 fr.)........ 9 „ 93
Cesarski cekini.......... 5 „ 95
Nemških mark 100.........61 „ 30
97 gld. 50 kr. 97 „ 30 „ 118 „ 40 „ 96 . 60 „ 1002 . - . 343 . 75 .
Dn6 21. deoembra.
Ogerska zlata renta 4%.......116	gld. 40	kr.
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . .	93	„	80	„
4% državne srečke 1. 1864., 250 gld. . .	146	„	—	.
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	161	.	—	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld..........194	„	50	„
Zastavna pisma avstr. osr.zem. kred. banke K%	98	„	30	„
4% kranjsko deželno posojilo.....97	„	60	„
Kroditne srečke, 100 gld.......196	„	50	„
St. Genois srečke. 40 gld.......69	.	2o	.
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	138	gld.	—
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	19	„	—
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	.	25
Salmove srečke, 40 gld........71	.	—
\Valdsteinove srečke, 20 gld......48	.	—
Ljubljanske srečke.............25	.	50
Akcije anglo-avstrijske banke, 200*gld. . .	151	.	50
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. it. v.	2900	.	—
Akoije južne železnice, 200 gld. »r. ...	107	„	25
Papirnih rubeljev 100 ... . . •	132	„	—
Nakup ln prodaja "£S vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju
najmanjseza dobitk*.
r n I a n t n a i , r r I i t o r K..nAI1 flJL hnrT.t.
Menjarnična delniška družba
C U
Mfallzeile it 10 Dunaj, liriahilftrstrassi 74 B.
JV Pojasnila"£SS vvseh gospodarskih in Inaninih stvar«
potem o kursnih vrednostih vseh Špekulacijskih vrednostr papirjev in vestni »viti za dosego kolikor je mogoče visocei obrestovanja pri popolni varnosti |T naloionih glavnic, H