7L Ptuj, torek, 1. junija 2010
® letnik LXIII • št. 42 ^ odgovorni urednik: _ JožeŠmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993

RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Danes v Štajerskem tedniku priloga SP v nogometu -
JAR 2010
&
SOUTH AFRICA 2010
FIFA
WORLD CUP
Aktualno Ptuj • Diplomacija naj poskrbi za pogoje, podjetja za posle O Stran 3
B^J VARNO VOZNJQM]	
	
	
	
Po naših občinah Cirkulane •
Največ naložb v cestno omrežje
O Stran 6
Ptuj • V spopad s krizo z »novim« Demosom?
O Stran 24
V
Štajerski
Ptuj • Ptujska krožišča kmalu z antičnim pridihom
Soroptimistke „podarile" urejeno krozisce
Zadnja majska nedelja je bila na Ptuju nekaj posebnega tudi po zaslugi ptujskih soroptimistk, ki so mestu in njegovim prebivalcem pokazale, da je v skupnem delu moč in priloZnost tega mesta: po njihovi zaslugi je vzorno urejeno kroZiSče pred bolniSnico.
Nogomet • NZS
zavrgla zahtevek Drave
O Stran 21
Njihovemu zgledu naj bi kmalu sledili tudi drugi, ki se prav tako zanimajo za to, da bi se vpisali med urejevalce ptujskih krožišč z antično vsebino. „Nismo se zadovoljile le z urejenim videzom krožišča, ampak smo se odločile, da mu bomo dale poseben pečat. Iskali smo antični spomenik in ga našli. Celotno krožišče je vsebinsko zasnovano kot stičišče rimskih cest z osrednjim arheološkim spomenikom. Rimske ceste so urejene z dravskimi prodniki, vmesni prostor pa zapolnjujejo gredice z okrasnimi pokrov-nicami. Projekt nas je navdušil, vendar smo šele med samim načrtovanjem spoznale, kako velika sredstva bodo potrebna za realizacijo. Brez pomoči naših sponzorjev in donatorjev projekta zagotovo ne bi mogle uspešno zaključiti," je ob odprtju krožišča in obnovljene Potrčeve ceste povedala predsednica kluba Soroptimist Ptuj Tanja Tučič.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Kolesarstvo •
Mugerli slavil na klasiki Dunaj -Lassnitzhöhe
O Stran 21
Hajdina • Kaj prinaša arbitražni sporazum
Dornava • Z občinske seje
Politični prestiž na račun Vrtec naslednje leto? izgube ozemlja?
Na trgu pred Poslovno-stanovanjskim centrom Hajdina je bila 28. maja javna tribuna na temo Kaj prinaša arbitražni sporazum. Organizirala sta jo občinska odbora SDS Hajdina in SLS Hajdina.
Ena najpomembnejših novic za dornavske svetnike na minuli seji je bila informacija Zupana Rajka JanZekoviča, da z gradnjo vrtca letos Se ne bo nič, saj je bila edina ponudba po sistemu podelitve stavbne pravice in večletnega odplačila hudo, hudo predraga.
Na njej so govorili poslanec državnega zbora Branko Mari-nič, člana sveta občine Hajdina Stanko Glažar in Ivan Bro-dnjak, župan občine Hajdina Radoslav Simonič in predsednik OO SDS Hajdina Marjan Leber, ki je javno tribuno tudi vodil. Marjan Podobnik, Zavod 25. junij, je svojo odsotnost opravičil. Organizatorji javni tribune so mnenja, da arbitražni sporazum ni dober za Slovenijo.
Župan občine Hajdina Radoslav Simonič je v začetku ugotovil, da je majhno število zbranih po vsej verjetnosti pokazatelj njihovega odnosa do referenduma, ki bo 6. junija. »Žalostno in sramotno je, da se sestajamo na javnih tribunah
in podobnih srečanjih ter se ukvarjamo s tem problemom. Zakaj? Ker imamo takšnega predsednika, takšno vlado, takšen parlament, ki pri tako pomembnem trenutku ne najde enotnosti. V času gospodarske recesije in finančne krize bi se morali ukvarjati z vsem
drugim, ukvarjamo pa se s Piranskim zalivom. Sedimo na javnih tribunah in rešujemo zadevo, za katero bi moral enotno stati ves narod. Ker tega ni, smo le še bolj razdeljeni. Velika napaka in škoda za Slovence je, da vsak govori drugače.
O Stran 4
Foto: Črtomir Goznik
Kot je namreč povedal župan Janžekovič, je znašala projektantska ocena izgradnje oz. dogradnje novih vrteških prostorov k šoli s hkratno ureditvijo nekaj novih učilnic za osnovnošolce dobrih 1.675.000 evrov: »Edina ponudba interesenta za izgradnjo vrtca na osnovi stavbne pravice z rokom odplačila na deset let pa je znašala nekaj več kot 2.063.000 evrov, ob itak prekratki odplačilni dobi, saj smo mi zahtevali 15 let in ne zgolj 10, pa bi dejansko temu investitorju plačali krepko čez 3.445.000 evrov. Seveda takšne ponudbe ne moremo upoštevati, in ker je v teh dneh po dveh letih najavljen razpis Ministrstva za šolstvo in šport, je bolje, da pripravimo še potreben DIIP (dokument
identifikacije idejnega projekta), gradbeno dovoljenje že imamo, in se prijavimo na ta razpis. Glede na stopnjo oz. odstotek sofinanciranja v višini do 65 % lahko pričakujemo dober milijon evrov iz blagajne šolskega ministrstva,« je povedal Janžekovič. S tem je seveda možnost začetka izgradnje vrtca v letošnjem letu padla v vodo, saj bodo rezultati razpisa šolskega ministrstva predvidoma znani šele enkrat jeseni. Župan pa je imel pripravljeno tudi že drugo opcijo za primer, če na razpisu ne bodo uspešni: »Če bomo izpadli iz lestvice za sofinanciranje, se bomo lotili racionalizacije našega projekta; lahko ga namreč kar precej pocenimo.«
O Stran 5
Slovenija • Predreferendumske ankete kažejo različno
Stavnica javnega mnenja niha
Do nedeljskega referenduma o arbitražnem sporazumu je le še nekaj dni; rezultata pa je vedno težje napovedati, kar kažejo tudi številne ankete javnega mnenja, ki so bile opravljene v zadnjem tednu.
anketiranih sporazum podprlo, medtem ko ga 40,4 odstotka vprašanih ne bo podprlo. Neopredeljenih je 16,2 odstotka vprašanih. Na vprašanje, ali podpirajo izvedbo referenduma o arbitražnem sporazumu, je 51,2 odstotka vprašanih odgovorilo, da izvedbe referenduma ne podpira. Po drugi strani referendum podpira 35,3 odstotka vprašanih. Neopredeljenih je l3,4 odstotka vprašanih. Če upoštevamo samo tiste volivce, ki se bodo referenduma udeležili, potem rezultati napovedujejo padec sporazuma »za dlako«, pojasnjuje Dnevnik. Proti bi namreč glasovalo 37,6 odstotka, za sporazum pa 37 odstotkov vprašanih.
Anketa Radia Slovenije: Volivci bi arbitražni sporazum podprli
Arbitražni sporazum bi po rezultatih ankete, ki jo je za Radio Slovenija pripravila agencija Mediana, volivci prepričljivo podprli. Med tistimi, ki se bodo referenduma zagotovo udeležili, bi za uveljavitev sporazuma glasovalo slabih 49
Še najbolj jasno je stanje med političnimi strankami; opozicijske stranke so pač absolutno proti, koalicijske stranke pa absolutno za podporo sporazumu.
Po anketi Dnevnika za volivce SDS podatki kažejo 83-od-stotno udeležbo, za volivce SD pa 79-odstotno. 13 odstotkov volivcev SDS je sicer izjavilo, da se referenduma zagotovo ne bodo udeležili, v SD pa je takih le devet odstotkov. Privrženci koalicijskih strank bodo večinsko ta sporazum podprli - SD 72 odstotkov, Zares 84 odstotkov, LDS 58 odstotkov ter DeSUS 43 odstotkov. Med privrženci DeSUS je sicer tudi največ neodločenih, 27 odstotkov, in med koalicijskimi strankami tudi največ nasprotnikov sporazuma, 29 odstotkov. Na opozicijski strani je slika obrnjena - proti sporazumu namerava glasovati 78 odstotkov volivcev SDS, za pa samo šest odstotkov. Pri SLS je razmerje 75 proti 13, pri volivcih SNS pa 67 proti 15 odstotkom.
Sicer pa bo po rezultatih Dnevnikove ankete na referendumu o arbitražnem sporazumu s Hrvaško 43,3 odstotka
Uvodnik
Referendum o pameti
Saj bi vam z veseljem napisal kaj lepega, vas navdušil za razmišljanje o tem, kako svetla bodočnost nas čaka tam nekje za prvim ovinkom... A kot ne morete pričakovati od lačnega, da vam bo napisal ne vem kakšno kuharsko knjigo, tako od mene ne pričakujte, da vam bom kazal svetlobo na koncu tunela. Lahko vam pokažem mesec na vodi - ampak tega nam itak že leta in leta kažejo oni tam v Ljubljani .
Seveda ste ugotovili, da me spet napada politični sindrom. Kajti pri naši politiki je tako kot pri izbiri popevke za evrovizijsko tekmovanje: vsi vemo, kakšna bi morala biti, kako naj se drži na odru pevka in kateri instrument naj nateguje njen spremljevalec - potem pa ugotovimo, da smo povsem mimo evropskega okusa. V politiki poznamo rešitev za vseh tisoč in nekaj problemov, vemo, kdo bi jih znal odlično rešiti - na, potem pa nas nekaj premoti in izvolimo povsem napačne ljudi. Ki nimajo pojma; ki delajo proti našim interesom; ki razprodajajo našo milo domovino; ki našim južnim sosedom ne upajo reči, kar jim gre .
Najhuje pa je, da nam ni čisto jasno, kaj bi jim pravzaprav radi povedali z nedeljskim referendumom. Nič ne pomaga, da se jezimo, ker som politiki na naša ramena prenesli odločanje o dilemi, ki se vleče in vleče. S tem, da ne bi šli na referendum, ne bomo povedali ničesar. No -torej bomo šli. O čem pa bomo odločali? Ali res o meji na kopnem in na morju? Sploh ne! Kaj pa naredimo v vsakdanjem življenju, ko se ne moremo sporazumeti s svojim sosedom? Ce pač sami nimamo dovolj pameti (v 20 letih samostojnosti bi jo že lahko pokazali, pa je nismo!), naj nam pamet posoli nekdo tretji. Je pač tako: v nedeljo si bomo morali priznati, da nismo dovolj pametni. Bodimo pa vsaj toliko pametni, da si to priznamo. Pa čeprav nas tisti politiki, ki svoje volilne uspehe že desetletja gradijo na sovraštvu do Hrvaške, prepričujejo drugače.
Jože Šmigoc
odstotkov vprašanih, dobrih 36 odstotkov bi jih bilo proti, neopredeljenih pa je slabih 15 odstotkov vprašanih. Razlika med podporniki in nasprotniki arbitražnega sporazuma je sicer nekoliko manjša, če so upoštevani vsi odgovori, ne le tisti, ki so povezani z zanesljivo udeležbo na referendumu. Arbitražni sporazum v tem primeru podpira 40 odstotkov vprašanih, proti jih je 32,4 odstotka, neopredeljenih pa je skoraj 28 odstotkov sodelujočih v anketi. Po napovedih Mediane naj bi bila sicer udeležba na referendumu okrog 42-odstotna. Anketo je Mediana izvedla od ponedeljka do srede, nanjo pa je odgovorilo 800 vprašanih.
Anketa Financ: Rahla prednost nasprotnikov arbitraže
Javnomnenjska raziskava, ki so jo objavile Finance, kaže, da izida referenduma o arbitražnem sporazumu ni mogoče zanesljivo napovedovati, se pa kaže rahla prednost nasprotnikov sporazuma. Kot napovedujejo v Financah, bo zadnji teden kampanje odločilen, rezultat pa bo odvisen predvsem od volilne udeležbe. Raziskavo je za Finance med 10. in 26. majem opravil Episcenter med 1077 vprašanimi. Kako bodo glasovali na referendumu, so spraševali le tiste, ki so odgovorili, da se bodo referenduma udeležili zanesljivo, verjetno ali neodločeno, rezultati pa kažejo, da bi jih za glasovalo 32,6
odstotka, proti 34,8 odstotka, 32,5 odstotka pa je še neodločenih. Episcenter s 95-odsto-tnim intervalom zaupanja napoveduje, da bo za arbitražni sporazum glasovalo od 43,9 do 53,7 odstotka vprašanih, proti pa od 46,3 do 56,1 odstotka. Razlika med izmerjenima deležema tako ne omogoča zanesljive napovedi referendumskih izidov, še pišejo Finance. V časniku navajajo ocene poznavalcev javnomnenjske-ga utripa. Strinjajo se, da bo odločilen predvsem zadnji teden referendumske kampanje, pomembna pa bo tudi volilna udeležba. Ugotavljajo še, da če bo udeležba višja od 50 odstotkov, verjetnejše so možnosti za potrditev sporazuma.
Anketa Žurnala: zavrnitev arbitražnega sporazuma
Če bi bil referendum o arbitražnem sporazumu pravkar minulo nedeljo, bi sporazum padel, kaže raziskava javnega mnenja, objavljena v Žurna-lu. Po anketi bi 45,8 odstotka tistih, ki bi se referenduma udeležili, glasovalo proti, za bi jih bilo 40,4 odstotka. V anketi, ki jo je za Žurnal 24 izvedel Valicon, je 56,7 odstotka vprašanih dejalo, da se bodo glasovanja zelo verjetno ali bolj verjetno udeležili. Na podlagi tega v Valiconu napovedujejo, da bo udeležba 6. junija okoli 40-odstotna. Anketa je pokazala, da sporazum podpira 65,4 odstotka volivcev SD, prav tako ga podpira več kot polo-
vica volivcev LDS in Zares, pa tudi dobrih 34 odstotkov SLS, ki sicer sporazumu nasprotuje. Stališče SDS, ki sporazumu nasprotuje, pa podpira 74,4 odstotka njenih volivcev.
Anketa Večera: Pred referendumom še tretjina neodločenih
Raziskava javnega mnenja, ki jo je prejšnji teden objavil dnevnik Večer, je pokazala, da je bila dober teden pred referendumom o arbitražnem sporazumu še vedno dobra tretjina volivcev neodločenih. Sporazum je v anketi podprlo 26 odstotkov tistih, ki se nameravajo referenduma udeležiti, medtem ko jih je 24 odstotkov proti. Kot še navaja časnik, je poleg 33,3 odstotka tistih, ki še ne vedo, kako bodo glasovali, 16,5 odstotka vprašanih že sklenilo, da na referendum sploh ne bodo šli. Preostalo polovico vprašanih sestavljajo tisti, ki bodo na referendumu podprli ali pa zavrnili arbitražni sporazum. Med njimi bi jih sporazum podprlo 26 odstotkov, proti pa bi jih glasovalo 24,2 odstotka. Anketo je od 23. do 26. maja izvedlo podjetje RM Plus. Anketirali so 700 naključno izbranih oseb.
Anketa FUDŠ: Za arbitražni sporazum 36,6 odstotka vprašanih
Arbitražni sporazum bi na referendumu podprlo 36,6 odstotka volivcev, proti bi jih gla-
sovalo 31,8 odstotka. Slaba tretjina je še neodločenih, njihov delež pa se je povečal, je pokazala zadnja anketa Fakultete za uporabne družbene študije (FUDŠ). Dobra polovica vprašanih se bo referenduma verjetno udeležila. Podatki javnomnenj-ske raziskave Slovenski utrip se glede podpore arbitražnemu sporazumu ne razlikujejo veliko od podobne raziskave s sredine maja. V primerjavi s to raziskavo se je za dobra dva odstotka povečal delež neodločenih, za okoli odstotek pa sta se zmanjšala deleža podpornikov in nasprotnikov sporazuma. Referendumski rezultat je tako po besedah Matevža Tomšiča s FUDŠ še vedno relativno odprt, podpora arbitražnemu sporazumu pa narašča z verjetnostjo, da se bodo ljudje referenduma udeležili. Kot kaže raziskava, se referenduma verjetno ne bo udeležila dobra četrtina vprašanih, s srednjo verjetnostjo je svojo udeležbo napovedalo dobrih 15 odstotkov vprašanih, dobra polovica pa napoveduje bolj verjetno udeležbo.Kot pojasnjuje Tomšič, so nasprotniki sporazuma močneje opredeljeni glede svoje odločitve kot podporniki. Med nasprotniki je namreč 72,4 odstotka vprašanih povsem prepričanih, da bodo glasovali proti, 27,6 odstotka pa jih je še v dvomih. Med podporniki sporazuma je v svojo odločitev povsem prepričanih 65,6 odstotka vprašanih, 34,4 odstotka pa jih je še v dvomih. Telefonsko raziskavo so na fakulteti opravili med 17. in 21. majem, v njej pa so sodelovali 903 anketiranci.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
SLS vložil zakon o razvojni pomoči Zgornjemu Podravju
Kje pa je zakon o razvojni pomoči Spodnjemu Podravju?!
Trije poslanci iz vrst Slovenske ljudske stranke (SLS) so državnemu zboru v nujno obravnavo v petek predložili predlog zakona o razvojni podpori Mestni občini Maribor in občinam Zgornje Podravske regije. Z zakonom, za katerim stoji mariborska mestna koalicija, želijo zagotoviti nujna vlaganja v to regijo in tako ustaviti njen zaostanek v razvoju.
Predsednik mariborskega odbora SLS Aleksandar Jovanovic je na novinarski konferenci v Mariboru pojasnil, da je glavni namen zakona zaustaviti zapostavljanje regije s strani vlade in ji zagotoviti sveža finančna sredstva za ublažitev gospodarske krize, ki je Podrav-
je močno prizadela. »Naša regija zaradi zaostalosti v razvitosti v naslednjih petih letih nujno potrebuje vsaj 266 milijonov evrov pomoči,« je dejal in izrazil upanje, da bo zakon sprejet še letos.
Predlog zakona so v državnem zboru vložili poslanci Janez Ribič, Franc Pukšič in Gvido Kres, v njem pa med drugim za Zgornjo Podravsko regijo predlagajo spodbude za zaposlovanje, davčno olajšavo za investiranje ter prednostno obravnavo pri kandidiranju za sredstva iz nacionalnih programov, programov evropske kohezijske politike in politike razvoja podeželja. Z uveljavitvijo zakona bi v obdobju od 2010 do 2015 nastopile neposredne finančne obveznosti za odhodke državnega proračuna v skupni višini 266 milijonov evrov. Zakon podpira vladajoča koalicija v mariborskem mestnem svetu (poleg SLS še LDS, SMS, Lipa in
samostojni svetniki), po besedah podžupana Andreja Verliča (LDS) pa računajo tudi na podporo ostalih političnih teles, še posebej poslancev iz podravske regije ter opozicijske Liste za pravičnost in razvoj (LPR) Stojana Auerja, ki je pred dnevi začela z zbiranjem podpisov za vložitev posebnega zakona o razvoju Maribora in posledično okoliških občin severovzhodne Slovenije.
»Vložitev zakona je tudi dodaten pritisk na vlado, da končno uredi vprašanje enakomernega razvoja države,« je pojasnil podžupan Verlič, po ocenah katerega smo priča vedno večjemu razkoraku med razvito Ljubljano in preostalim delom Slovenije. Če se je tako mudilo z zakonom o glavnem mestu, zakaj ni premika pri zakonskih podlagah za skladen razvoj regij, se je vprašal in poudaril, da Podravje zaradi krize ne more več dolgo čakati. S predlaganim zako-
nom pa bi po besedah Božidarja Pučnika (SMS) ponovno obudili gospodarski razvoj v Mariboru in Zgornjem Podravju ter posledično dvignili kakovost življenja na tem območju. (sta)
Bi tudi vi pokojninsko varčevali v 3. pokojninskem stebru?
Pokliči 080 19 56 ali klikni www.sop.si.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Štajerski gospodarstveniki z ministrom Žbogarjem
Diplomacija naj poskrbi za pogoje, podjetja bodo za posle
»Slovensko gospodarstvo ne potrebuje diplomacije za sklepanje poslov, saj to znamo dobro delati sami. Potrebujemo jo zato, da nam olajša pogoje vstopa na nove trge in predvsem pomaga uveljavljati krovno blagovno znamko Made in Slovenia,« je bilo osnovno sporočilo zbranih štajerskih gospodarstvenikov na petkovem srečanju z zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem v sejni sobi Perutnine Ptuj.
Foto: SM
Osrednji govorniki na okrogli mizi z naslovom Spodbujanje internacionalizacije slovenskega gospodarstva - prioriteta gospodarske diplomacije: direktorica ŠGZ Aleksandra Podgornik, minister za zunanje zadeve Samuel Zbogar in predsednik UO ŠGZ Roman Glaser.
Minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar je zbranemu cvetu podjetništva s štajerske regije uvodoma predstavil dosedanje dosežke slovenske (gospodarske) diplomacije, ki se, kot je sam priznal, podjetniških korakov šele uči in ob tem poudaril, da prav gospodarska diplomacija predstavlja prioriteto delovanja slovenske diplomacije. Slednja naj ne bi bila več toliko potrebna na zahodnih, standardnih tržiščih Evrope, kjer številna slovenska podjetja že delujejo samostojno in relativno dobro poznajo zakonodaje ter trge, pač pa bo treba gospodarstvu pomagati na novih trgih, zlasti vzhodnih držav, kjer prav s tem namenom nameravajo odpirati nova veleposlaništva (nova veleposlaništva ima Slovenija sicer odprta v Albaniji in Braziliji, razmišljajo pa tudi o odprtju v Libiji in ostalih zalivskih državah, kjer naj bi se za slovenska podjetja lahko odprle številne nove poslovne priložnosti).
Gre za štafetni tek s plameni-co, dolg 48 tisoč km, simbolizira pa univerzalno stremljenje po bolj harmoničnem svetu.
Že petič so tekače svetovne harmonije pozdravili tudi na Ptuju, na Mestnem stadionu, kjer so se 28. maja nosilcem plamenice pridružili otroci iz
Podjetniki precej kritični
Na srečanju, ki ga je organizirala Štajerska gospodarska zbornica (ŠGZ), je bilo s strani zbranih podjetnikov slišati kar precej kritičnih opazk, predvsem zaradi omejevalnih dejavnikov, s katerimi se srečujejo na tujih trgih. Tako je direktor podjetja AJM Janez Ajlec opozoril na sedemletni moratorij na delovne vize, ki ga še vedno izvajata Avstrija in Nemčija, dva sicer najbolj zanimiva trga za slovenske podjetnike. Predlagal je tudi, da naj bi slovenska diplomacija na svoji spletnih straneh ali kako drugače izdala zbirko pomembnejših delovnih zakonodajnih predpisov za vse države, ki bi podjetnikom dala vsaj osnovne informacije, kako lahko kje poslujejo. Precej oster je bil tudi direktor podjetja Lumar Milan Lukič, ki je omejevanje oz. moratorij na delo slovenskih delavcev na nemškem trgu označil kot diskriminatorno: »Nemška in
Vrtca Ptuj, ki so pripravili priložnostni kulturni program, in okrog 400 udeležencev 10. slovenskih iger šolarjev, ki so letos potekale na Ptuju. V simbolnem teku okrog stadiona se jim je pridružil tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki si želi, da bi poslanstvo teka sprejeli
avstrijska podjetja lahko delajo prosto, povsod, brez omejitev tudi pri nas. Naše podjetje pa je zaradi tega moratorija izgubilo 95-odstotni delež posla, ki smo ga pred tem
po celem svetu, da bomo skupaj znali rešiti vse hude težave, s katerimi se danes spopada svet.
Plamenica svetovnega teka harmonije je po Sloveniji potovala pet dni. Na Ptuj bo ponovno prispela čez dve leti.
MG
opravili na nemškem trgu. Do delovnih dovoljenj je sicer formalno možno priti, vendar so pogoji preveč togi in za naš način poslovanja praktično nedosegljivi. Nadalje menim, da bi zlasti mala in srednja podjetja morala imeti finančno podporo države za trženj-ske in marketinške dejavnosti, za promocijo v tujini. Tudi udeležba na sejmih bi morala biti sponzorirana. Moti pa me tudi sestava gospodarskih delegacij, ki spremljajo naše politike na obiskih v tujini. Kar naprej vidim v teh delegacijah ene in iste ljudi, kot da ni drugih sposobnih podjetnikov v državi!«
Direktor podjetja ADK iz Maribora, Friderik Čeček, pa se je bolj obregnil ob težave, ki jih slovenskim podjetnikom povzroča Hrvaška s svojo spreminjajočo zakonodajo in dragimi različnimi dovoljenji ter taksami, ki jih zahteva: »Gospodarstveniki od diplomatov ne pričakujemo drugega kot to, da nam uredite normalne razmere za poslovanje, vse ostalo je naša skrb!«
Žbogar na vse povedano ni imel kaj veliko odgovoriti, povedal pa je, da so v gospodarske delegacije vladnih potovanj vabljeni sicer vsi, da pa so te zadeve verjetno res precej (pre)drage za manjše podjetnike, zato se bodo poskušali dogovoriti z gospodarskim ministrstvom za kakšno možnost sofinanciranja. Glede moratorija na prost pretok delovne sile pa je pač pojasnil, da sam ni bil navzoč pri pogajanjih Slovenije ob vstopanju v EU, da pa se tudi
zadnji, sedemletni rok izteče konec leta 2011 in potem teh težav ne bo več. Absolutno pa se je strinjal s tem, da bo treba več narediti za promocijo slovenskega gospodarstva, podobno, kot je to že bilo narejeno za slovenski turizem: »Upam, da bomo lahko v prihodnje subvencionirali nastope slovenskih podjetij na tujih sejmih, predvsem pa bo treba res poskrbeti za boljo promocijo slovenske gospodarske blagovne znamke!« Janez Aj-lec je takšno Žbogarjevo razmišljanje pospremil z medklicem, da bi veliko naredili že s tem, če bi se vlada odrekla ob-
davčevanju reklamnega materiala podjetij v tujih jezikih, za tuja tržišča ...
Glaser s štirimi apeli vladi in diplomatom
Tako uvodni nagovor kot zaključne besede okrogle mize pa so pripadle predsedniku UO ŠGZ Romanu Gla-serju, ki je najprej poudaril, da je Slovenija tako majhna ekonomija, da je sodelovanje s tujimi trgi zanjo nujnost, ne zgolj možnost ali priložnost. Na Žbogarja kot predstavnika vlade pa je naslovil več apelov; v prvi vrsti je opozoril, da je pri sprejemanju zakonodaje s področja gospodarstva nujen partnerski odnos med vlado in gospodarskimi subjekti: »Prav tako bi bilo dobro, če bi predstavniki oblasti večkrat prišli v regije izven Ljubljane, vabim pa tudi gospodarske atašeje na slovenskih veleposlaništvih, da preživijo kakšen dan v slovenskih podjetjih in se tako iz prakse, ne le iz teorije, poučijo o dejanskih težavah, s katerimi se srečujemo!«
Za konec pa je Glaser, kot že podjetniki pred njim, še enkrat preko Žbogarja pozval vse odgovorne, da naj vendarle res poskrbijo za večjo prepoznavnost in višjo kotacijo krovne slovenske blagovne znamke na tujih tržiščih.
SM
Foto: Črtomir G ozn i k
Porazna statistika štajerskih podjetij v letu 2009
Da stanje v gospodarstvu na področju Štajerske nikakor ni rožnato, je povedala Aleksandra Podgornik, direktorica ŠGZ. Po zbranih statističnih podatkih so bili rezultati za leto 2009 najslabši v zadnjih petih letih. V podravski regiji posluje skupno 6334 družb (od tega je 91,7 % mikro podjetij), ki so v lanskem letu svoje prihodke zmanjšala za 18 %, dohodke pa za 16 %. Skupni prihodki v višini 7,3 milijona evrov niso zadoščali za pokrivanje vseh odhodkov v višini 7,4 milijona evrov. Neto dodana vrednost na zaposlenega v družbah podravske regije znaša slabih 28.000 evrov, kar je za 18 % pod slovenskim povprečjem. Družbe so sicer lani skupno ustvarile 265,5 milijona evrov čistega dobička in za 353,5 milijona evrov čiste izgube - čisti dobiček je pri tem za 18 % nižji kot leta 2008, čista izguba pa je višja za 1,4-krat.
Čista neto izguba v letu 2009 je znašala 88 milijonov evrov, kar je daleč najslabši poslovni rezultat zadnjih petih let. Po višini izkazane neto čiste izgube so podravska podjetja na drugem mestu v državi. Družbe pa so izkazale tudi daleč najnižje kazalnike produktivnosti in donosnosti v zadnjih petih letih, povečala se je zadolženost, zlasti na področju dolgoročnih obveznosti, ki so višje za 19 %.
Podobni so tudi rezultati poslovanja samostojnih podjetnikov v regiji; registriranih jih je 10.850. Negativni poslovni izid je prikazala petina vseh podjetnikov, skupno znaša 13,6 milijona evrov. Neto izid poslovanja podjetnikov je skupno sicer pozitiven in znaša slabih 43.000 evrov, vendar je za 31 % nižji kot leta 2008.
Ptuj • Tek svetovne harmonije
V Ptuju že petič
Letošnji svetovni tek harmonije se je začel februarja v Dublinu, zaključil pa se bo septembra v Moskvi.
Hajdina • Kaj prinaša arbitražni sporazum
Politični prestiž na račun izgube ozemlja?
Na trgu pred Poslovno-stanovanjskim centrom Hajdina je bila 28. maja javna tribuna na temo Kaj prinaša arbitražni sporazum. Organizirala sta jo občinska odbora SDS Hajdina in SLS Hajdina. Na njej so govorili poslanec državnega zbora Branko Marinič, člana sveta občine Hajdina Stanko Glažar in Ivan Brodnjak, župan občine Hajdina Radoslav Simonič in predsednik OO SDS Hajdina Marjan Leber, ki je javno tribuno tudi vodil. Marjan Podobnik, Zavod 25. junij, je svojo odsotnost opravičil. Organizatorji javni tribune so mnenja, da arbitražni sporazum ni dober za Slovenijo.
Župan občine Hajdina Radoslav Simonič je v začetku ugotovil, da je majhno število zbranih po vsej verjetnosti pokazatelj njihovega odnosa do referenduma, ki bo 6. junija. »Žalostno in sramotno je, da se sestajamo na javnih tribunah in podobnih srečanjih ter se ukvarjamo s tem problemom. Zakaj? Ker imamo takšnega predsednika, takšno vlado, takšen parlament, ki pri tako pomembnem trenutku ne najde enotnosti. V času gospodarske recesije in finančne krize bi se morali ukvarjati z vsem drugim, ukvarjamo pa se s Piranskim zalivom. Sedimo na javnih tribunah in rešujemo zadevo, za katero bi moral enotno stati ves narod. Ker tega ni, smo le še bolj razdeljeni. Velika napaka in škoda za Slovence je, da vsak govori drugače. Od vsega, kar se danes dogaja na področju meje, imajo koristi samo Hrvati. Morda pa bi pri reševanju teh vprašanj res morali počakati na čas, ko se bo reševalo vprašanje celotne jugoslovanske zapuščine, kajti vsi skupaj smo močni, vsak zase pa ne.«
Po mnenju Stanka Glažar-ja je pri arbitražnem sporazumu preveč dilem, preveč nenatančnosti, preveč odprtih vprašanj. Pri vprašanju ozemeljske celovitosti bi morali strniti moči, se poenotiti. Podobno se je dogajalo že v preteklosti: ker nismo bili enotni, smo izgubili del Primorske, Trst, Gorico, izgubili del Koroške. Danes moramo biti enotni, moramo reči, da želimo imeti celovito Slovenijo. Po tem, kar je zapisano v arbitražnem sporazumu, si noben strokovnjak ne more enoznačno razlagati, da imamo odprto pot na morje in da je naša južna meja nesporna. Arbitražni sporazum bi bilo treba dopolniti, da se vanj eksplicitno zapiše, da mora biti pot do mednarodnih voda po našem, slovenskem ozemlju in da to poskušamo realizirati, še preden Hrvaška vstopi v EU, je prepričan Stanko Glažar.
Svojo državo bi morali bolj spoštovati
»Imamo vse, spadamo med 10 odstotkov najbogatejših ljudi na svetu. Danes je še veliko narodov, ki nikakor ne morejo priti do svoje države, pa jih je več, kot je Slovencev. Svojo državo bi morali bolj spoštovati, kot jo spoštujemo. Sprašujem se, ali je bilo predsedniku vlade Borutu Pahorju res potrebno, da je izpostavil svoje ime, da bo ta sporazum pravičen in da bomo Slovenci dobili tisto, kar bomo. Prišel je kot meteor, kot zvezda, tako lahko tudi odide, meja pa bo ostala za vedno. Na referendumu o arbitražnem sporazumu moramo glasovati tako, kot se za slovensko državo in za zavednost slovenskega naroda spodobi,« je na petkovi javni tribuni v Hajdini še posebej izpostavil Ivan Brodnjak.
Poslanec državnega zbora Branko Marinič je svoj prispevek na javni tribuni začel z razdvojenostjo v slovenski politiki. Upa, da nikoli več ne bo tako razdvojena, kot je danes. »Ne smemo dovoliti, da bi o tako pomembnem vprašanju, kot je ozemeljska celovitost Slovenije, odločal nekdo drug, ali veljajo meje, ki so bile 25. junija leta 1991, ali pa bodo te meje po želji
in odločanju nekoga tretjega. O vprašanju ozemeljske celovitosti mora slovenska politika odločati tako enotno kot takrat, ko se je osamosvajala. V referendumsko odločanje je pripeljala razdvojena politika, ki bi morala v imenu ljudstva odločiti o pravičnosti in o vseh odprtih vprašanjih glede meje. Hrvaška je imela po II. svetovni vojni 1200 km morja, danes ga ima enkrat več, tudi na račun Slovenije. Če smo v preteklosti izgubili toliko, ali moramo tudi tokrat,« se je na javni tribuni vprašal Branko Marinič. »Verjetno ni nobene potrebe, Slovenija je polnopravna članica EU. Sloveniji se za razrešitev meje s sosednjo Hrvaško nikamor ne mudi, želimo pa si, da bi bilo mejno vprašanje čim prej rešeno. Leva politika govori, da ni alternative. Alternativa je, Sloveniji se nikamor ne mudi, na račun vstopa Hrvaške v EU ne smemo izgubiti ozemlja, ki je bilo vedno slovensko. Arbitražni sporazum ne 'grozi' samo morski meji, da bo del slovenskega ozemlja odnesel Hrvaški, tudi na kopnem je podobno. Na Hotizi je ogroženih 830 ha zemlje, ki naj bi jih izgubili po uveljavitvi arbitražnega sporazuma, ki je nedvomno slovensko. Tud zaselek Miri-šče bi ostal Hrvaški. Ni prav, da predsednik države ljudi
nagovarja enostransko, da naj gredo na referendum in glasujejo za arbitražni sporazum. Slovenci si ne zaslužijo takšnega predsednika, ki s takim javnim nastopanjem javno vpliva na razdvajanje slovenskega naroda. Predsednik države je tisti, ki bi moral poenotiti slovenskih narod. Pri arbitražnem sporazumu gre izključno za politični prestiž, ki si ga je privoščil predsednik vlade, ki na vsak način skuša izpolniti obljubo na račun in za izgubo slovenskega ozemlja,« še je dodal Marinič, ki je tudi prepričan, da če bi tisti, ki zagovarjajo arbitražni sporazum, vedeli, kje bo potekala meja, bi jo tudi narisali. Ker je niso, je to samo še en dokaz, da so se pogovarjali nekaj drugega. Igra v tem primeru ni bila poštena. Mejo so narisali tisti, ki arbitražnemu sporazumu nasprotujejo.
Z javne tribune v Hajdini je šel poziv k modri in odločni odločitvi na referendumu ter za arbitražni sporazum, ki bi Slovence znova povezal. »Če se že politika ni znala poenotiti, naj se ljudstvo z odločitvijo proti. Na referendumu se bo odločalo o naših mejah, o naši suverenosti, o bodočnosti gospodarstva in naši skupni bodočnosti,« je tribuno sklenil Marjan Leber.
MG
Od tod in tam
Ptuj • Mesto na razglednicah
27. maja so v Knjižnici Ivana Potrča odprli razstavo razglednic Ptuja in okolice iz zbirke Franca Goloba, nekdanjega učitelja zgodovine in geografije na Osnovni šoli Mladika, ki se je že pred leti zapisal zbirateljstvu. Ob tej priložnosti je pripravil tudi predavanje Mesto brez reke je mesto brez duše. V svoji bogati zbirateljski karieri je zbiral že marsikaj, med drugim znamke, fosile in minerale ter seveda razglednice. Tako je nastala zbirka starih razglednic Ptuja in okolice, ki danes šteje okoli 500 kosov. Razstava Ptuj na razglednicah v knjižnici je tudi največja razstava ptujskih razglednic do sedaj, saj Golob z njo predstavlja kar 350primerkov; na ogled bodo do 23. junija.
Polona Ambrožič
Ptuj • Na ogled fotografije Tanje Verlak
Foto: PA
21. maja je stene prireditvenega prostora v Domu kulture Muzikafe zapolnila fotografska razstava Tanje Verlak z naslovom Na želje bližnjega računaj po sebi. Avtorica fotografij je po diplomi in magisteriju na Fakulteti za film in televizijo v Pragi končala še podiplomski študij na Nehrujevi uiverzi v New Delhiju. Je nagrajenka Emzina v letih 2006 in 2001, nominiranka za prvo nagrado Photo annual v New Yorku leta 2008 in za Lucie fundation schoolarship v New Yorku v letošnjem letu. Tokrat se predstavlja s prvim delom razstavnega ciklusa Na želje bližnjega računaj po sebi. Njena dela bodo na ogled do 20. avgusta.
Polona Ambrožič
Ptuj • Zaljubljeni v svoje korenine
Foto: PA
Društvo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Zreli vedež je 20. maja v Domu kulture Muzikafe v okviru Tedna vseživljenjskega učenja gostilo študijski krožek Beseda slovenske Istre. Ker
je Zreli vedež prav tako študijska skupina za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, ki goji tudi tradicijo pisatelja s tega konca Ivana Potrča, se jim je zdelo primerno, da povabijo v goste člane tega istrskega krožka. »Potrč je namreč bil eden izmed prvih pisateljev, ki je poskušal v svoja dela vnesti veliko narečnih besed iz naših krajev,« je pojasnila Viktorija Dabič, predsednica društva Zreli vedež. Povabljeni gostje namreč prav tako s svojim delovanjem skrbijo, da beseda njihovega območja - slovenske Istre - ne bi šla v pozabo, zato zapisujejo in predstavljajo ljudske šege, pesmi in istrske štorije po različnih slovenskih mestih. Vse to so tako predstavili tudi na Ptuju, kjer je bilo mogoče prisluhniti besedi, pesmi in glasbi iz njihovih krajev in v tamkajšnjem narečju ter si ogledati številne istrske izdelke.
Polona Ambrožič
Ptuj • Odprtje prvega urejenega krožišča v mestu
Zgodba s ptujskimi humanitarnimi organizacijami, ki so zgled sodelovanja z MO Ptuj, se bo ponovila v kratkem z velikim humanitarnim koncertom, ki bo 10. junija, na njem pa bodo skupaj zbirali sredstva pomoči potrebnim.
Krozisce kot sticisce rimskih cest
Na Ptuju je bilo v nedeljo, 30. maja, slovesno: pred bolniSnico so svečano predali namenu prvo urejeno kroZiSče v mestu, obenem s tem pa tudi v celoti obnovljeno Potrčevo cesto kot eno glavnih vpadnic v mesto, katere celotna rekonstrukcija je stala okrog 2,8 milijona evrov. Polovico je zagotovila občina iz svojega proračuna, polovico pa predstavljajo evropska sredstva.
Svečanega odprtja krožišča in rekonstrukcije Potrčeve ceste so se ob številnih Ptujčanih udeležili tudi nekateri gostje iz Maribora, Ljubljane, Zagreba in Avstrije. Od drugod so prišle predvsem članice sestrskih klubov soroptmistk. Od drugih humanitarnih organizacij so se nedeljskega svečanega odprtja krožišča na Potrčevi, ki je tudi v kulturnem programu spominjalo na rimske čase, udeležili člani Rotary in Lions kluba Ptuj.
Rekonstrukcija Potrčeve je bila rojena v mukah, tudi dela niso potekala brez težav. Najprej je civilna iniciativa zahtevala njeno celovito rekonstrukcijo, ko pa naj bi se začela, se je pojavila nova iniciativa, ki ni bila za to, da se na tej cesti zgodi takšna investicija, je v nedeljo spomnil ptujski župan Štefan Čelan. Na koncu se je vse izteklo dobro: cesta je v celoti obnovljena, v zemljo so položeni novi infrastruktur-ni vodi, tudi po hortikulturni ureditvi doživlja novo pomlad, s tem da bodo zasaditev dreves na območju dela druge etape
opravili jeseni. Ptujski župan se je v nedeljo zahvalil vsem, ki so se trudili za rekonstrukcijo Potrčeve ceste, da je danes ena najlepše urejenih vpadnic v mesto, če že ne najlepša. Upa, da bo v bodoče podobnih dogodkov mestu še več, da bo na ogled na ptujskih krožiščih še več arheološkega bogastva, ki je bilo doslej skrito očem.
Piko na i pa je Potrčevi cesti, na kateri sta zgrajeni dve krožišči, dalo tisto krožišče pri bolnišnici, za katerega so skrb za ureditev prevzele članice kluba Soroptimist Ptuj. Odločile so se, da bo krožišče krasil arheološki spomenik, ki bo poosebljal bogato zgodovino Ptuja, dela in življenja meščanov mesta v preteklosti. Izbrale so antični spomenik, saj je bil
Foto: Črtomir Goznik
Krožišče je urejeno kot stičišče rimskih cest, krasi ga rimski žrtvenik, posvečen rimskemu, Jupitru in njegovi ženi Junoni; namenu sta ga z odkritjem spomenika predala ptujski župan Štefan Čelan in predsednica ptujskih soroptimistk Tanja Tučič.
Ptuj za časa rimskega cesarstva največje mesto na slovenskem ozemlju, ki je doseglo v 2. in 3. stoletju svoj največji razvoj -rimska Poetovio je takrat štela okrog 40 tisoč prebivalcev in je bila upravno središče, križi-
šče pomembnih trgovskih poti in središče mitraizma. S pomočjo arheologov so v lapidariju Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož našli spomenik - javni rimski žrtvenik ali oltar, ki je bil najden v Prešernovi ulici na
Ptuju, posvečen pa je rimskemu najvišjemu bogu Jupitru in njegovi ženi Junoni. Vsebinsko zasnovo spomenika je projektno izdelal krajinski arhitekt Boštjan Vauda, ki je podobno kot direktor PM Ptuj-Ormož
Aleš Arih podprl idejo o arheološkem spomeniku, samo ureditev krožišča pa prevzel kot osebni izziv. Urejeno je kot stičišče rimskih cest z osrednjim arheološkim spomenikom, kot identiteto Ptuja in z gredicami pokrovnic za okrasni in slikoviti učinek. Zvečer je spomenik osvetljen s prijazno ambiental-no svetlobo.
Opravljeno je bilo izjemno delo: originalni spomenik je težak 1,3 tone, krožišče pa krasi odlitek. Projekt so izpeljale s sponzorskimi sredstvi, ki so jih posebej za ta projekt pridobile članice Soroptimist kluba Ptuj in so ločena od tistih sredstev, ki so bila pridobljena in namenjena za dobrodelne dejavnosti kluba. Projekt ureditve kro-žišča je bil ocenjen na 20 tisoč evrov, je povedala predsednica kluba Tanja Tučič, ki je skupaj s ptujskim županom Štefanom Čelanom odkrila spomenik na krožišču.
Po vzoru krožišča pred ptujsko bolnišnico naj bi uredili vsa ptujska krožišča.
Zadnjo majsko nedeljo, ki je bila za Ptuj poseben dan, ker je pridobil prvo urejeno kroži-šče v mestu, so se Ptujčanke in Ptujčani ponovno bolj družili, tudi po zaslugi tega projekta. Zaslugo za to pa imajo tudi izjemne hajdinske gospodinje, članice Društva žena in deklet občine Hajdine, ki so se specializirale za pripravo hrane po starih rimskih receptih; za tekoče zadeve pa so poskrbeli v ptujski Mestni hiši.
MG
Dornava • Z zadnje občinske seje
Gradnja vrtca prestavljena v naslednje leto
Ena najpomembnejših novic za dornavske svetnike na minuli seji je bila informacija župana Rajka Janžekoviča, da z gradnjo vrtca letos še ne bo nič, saj je bila edina ponudba po sistemu podelitve stavbne pravice in večletnega odplačila hudo, hudo predraga.
Kot je namreč povedal župan Janžekovič, je znašala projektantska ocena izgradnje oz. dogradnje novih vrteških prostorov k šoli s hkratno ureditvijo nekaj novih učilnic za osnovnošolce dobrih 1.675.000 evrov: »Edina ponudba interesenta za izgradnjo vrtca na osnovi stavbne pravice z rokom odplačila na deset let pa je znašala nekaj več kot 2.063.000 evrov, ob itak prekratki odplačilni dobi, saj smo mi zahtevali 15 let in ne zgolj 10, pa bi dejansko temu investitorju plačali krepko čez 3.445.000 evrov. Seveda takšne ponudbe ne moremo upoštevati, in ker je v teh dneh po dveh letih najavljen razpis Ministrstva za šolstvo in šport, je bolje, da pripravimo še potreben DIIP (dokument identifikacije idejnega projekta), gradbeno dovoljenje že imamo, in se prijavimo na ta razpis. Glede na stopnjo oz. odstotek sofinanciranja v višini do 65 % lahko pričakujemo dober milijon evrov iz blagajne šolskega ministrstva,« je povedal Janžekovič. S tem je seveda možnost začetka izgradnje vrtca v letošnjem letu padla v vodo, saj bodo rezultati razpisa šolskega ministrstva
predvidoma znani šele enkrat jeseni. Župan pa je imel pripravljeno tudi že drugo opcijo za primer, če na razpisu ne bodo uspešni: »Če bomo izpadli iz lestvice za sofinanciranje, se bomo lotili racionalizacije našega projekta; lahko ga namreč kar precej pocenimo že s tem, da se predvidi cenejša notranja oprema, cenejša varianta zunanjih igral, navadna demit fasada namesto sedanje aluminijaste ipd. S tako racionalizi-ranim projektom bomo nato ponovno poskusili z razpisom stavbne pravice oz. z iskanjem najugodnejšega izvajalca.«
Svetniki novice sicer niso sprejeli ravno z navdušenjem, saj so novi vrteški prostori zelo potrebni; trenutno dornavski petoddelčni vrtec obiskuje 92 otrok, nekaj oddelkov je še v starem, že razpadajočem objektu vrtca, ki se ga ne splača renovirati, dva oddelka pa sta urejena v prostorih šole. Vendar, glede na predstavljene argumente, zakaj je s projektom izgradnje vrtca bolje počakati in izbrati finančno najbolj optimalno možnost, se niso občinski politiki upirali predloženim variantam. Zanimalo jih je le, koliko denarja bo stala morebitna racionalizacija pro-
jekta. Mar je povedal, da točnega podatka ne morejo posredovati, lahko pa se giblje med 2000 in 3000 evri, kar je glede na stroške izdelave projekta z vso potrebno dokumentacijo in gradbenim dovoljenjem, ki je doslej zahtevalo med 50.000 in 60.000 evrov, zanemarljiva vsota. Svetniki so nato sklep o izdelavi DIIP-a in prijavi na razpis šolskega ministrstva so-
glasno podprli.
Zapleti pri gradnji doma na Polenšaku
Veliko bolj je bila razveseljiva novica o odobrenih štirih cestnih projektih iz razpisa za Južno mejo v skupni vrednosti 675.612 evrov (občina plača le znesek DDV), o čemer smo že
poročali. Tri od predvidenih cest bodo v občini modernizirali letos, ena pa se bo urejala v naslednjem letu.
Očitno pa se je kar hudo zapletlo pri zadnjih delih na novem vaško-gasilskem domu na Polenšaku. Kaj konkretno je šlo narobe, je bilo sicer pred javnostjo zamolčano, govorilo se je le o napaki v strešni konstrukciji, ki se je bolj kot ne
- dve.
po sreči, zaradi letošnje obilne snežne letine, pokazala še pred dokončanjem in predajo objekta. Krivda za napako je po besedah župana tako na strani izvajalca del, ptujskega podjetja Gradis, d. d., kot na strani nadzornega organa, ki bi to moral opaziti. Svetniki so ob tem seveda razglabljali še v vse možne »konce in kraje«, češ da je podjetje, kot se sliši, itak precej v razsulu, kar naj bi se videlo tudi po tem, da so se pri gradnji kar naprej menjavali delovodje in da je stvar sreče, da se je napaka sploh pokazala, pa še, da se zdaj po vasi govori marsikaj, kar sploh ni res, in da ne svetniki, ne občina in ne župan ne morejo biti krivi za nastale zaplete. Napako so gradbinci bojda zdaj že odlično sanirali, objekt bo tudi pravočasno dokončan in slovesno predan namenu na dogovorjen datum, 12. junija, lahko se zgodi le, da do takrat pač še ne bo urejena okolica doma.
Sicer pa so svetniki na tokratni seji še izglasovali letošnje prejemnike občinskih plaket in priznanj ter potrdili sklep o odprodaji občinskih stanovanj v bloku na Polenšaku.
SM
Dornavski malčki bodo na nove prostore morali počakati vsaj še dobro leto ali - verjetneje
Cirkulane • Ob tretjem občinskem prazniku
Največ naložb v cestno omrežje
V Cirkulanah so in bodo v minulem in tekočem letu največ denarja namenili v modernizacije številnih odsekov cest, sicer pa je v planu naslednjega leta tudi izgradnja kanalizacije v Dolanah, večnamenske dvorane ter nakup in ureditev novih prostorov sedeža občine.
»Že lani smo realizirali tri večje investicije; gre za ureditev skoraj treh kilometrov ceste Pohorje v vrednosti okoli 400.000 evrov, ceste v Paradiž, ki je prav tako zahtevala nekaj preko 400.000 evrov, in izvedba kanalizacije od Medribnika do Cirkulan, na katero je navezanih 30 gospodinjstev, projekt pa je zahteval dobrih 600.000 evrov. Za obe cesti smo uspešno kandidirali na lanskem razpisu za Južno mejo ter pridobili nekaj čez 630.000 evrov, medtem ko smo kanalizacijski sistem zgradili s sofinanciranjem iz Regionalnega razvojnega programa (RRP). Ob tem smo uredili še dva krajša cestna odseka v skupni vrednosti okrog 150.000 evrov, za kar smo prav tako pridobili večji del denarja iz razpisa kmetijskega ministrstva Razvoj vasi,« je izvedene naložbe minulega leta povzel župan Janez Jurgec.
V prihodnosti sofinanciranje individualnih čistilnih naprav
Z izvedbo kanalizacije v Medribniku do Cirkulan in že speljano mrežo skozi Cirkulane bodo v občini zadostili evropskim kriterijem glede na gostoto poseljenosti, v prihodnjem letu pa nameravajo urediti še en samostojni kanalizacijski sistem z lastno čistilno napravo v Dolanah, ki bo ob predvideni obrtni coni zajel še približno 30 gospodinjstev: »Tudi ta projekt je ocenjen na dobrih 600.000 evrov in s tem bo v naši občini pokritost gospodinjstev dosegla okoli 25 do 30 %. Razmišljamo tudi že vnaprej, kako rešiti to problematiko v razpršenih naseljih, kjer je gradnja skupnih siste-
mov predraga. Tako se oblikuje ideja, da bi sprejeli odlok o sofinanciranju individualnih čistilnih naprav, bioloških ali rasdinskih, bodisi za posamezna gospodinjstva, kjer bi se pač občani odločili za nakup oz. ureditev individualne čistilne naprave, bodisi skupne čistilne naprave za več povezanih domačij. Občinski delež bomo še dogovorili, je pa odvisen tudi od zneska zbrane komunalne takse in se bo lahko gibal od 20 do morda celo 50 % vrednosti čistilne naprave,« je o možnostih pomoči občanom povedal župan Jur-gec. In če bo takšen akt v občini res sprejet, bodo Cirkulane ena prvih, če ne kar prva občina v Podravju, ki se bo reševanja kanalizacije na razpršenih območjih poselitve lotila na takšen solidarnostni način.
»Zelo dobro se zavedamo, da naši občani sami ne bodo zmogli velikih stroškov, povezanih z reševanjem kanalizacije, zlasti z nakupom čistilnih naprav, ki lahko stanejo do 5000 evrov. In če gradimo kanalizacijo v nižinskih, gosteje poseljenih naseljih z javnim denarjem, potem moramo vsaj približno enake pogoje zagotavljati vsem občanom.«
Letos ureditev lepega števila cest
Sicer pa bodo v Cirkulanah letos v ospredju modernizacije in ureditve več cestnih odsekov: »Letos smo že asfaltirali dobrega pol kilometra ceste Hrastinski breg v Pohorju, v teh dneh se ureja še dobrih 300 metrov ceste v Velikem Vrhu, delamo tudi slabih 400 metrov ceste v Brezovcu, v planu je še podobno dolg odsek ceste v Paradižu in prepla-stitev ceste Slatina-Okič ter asfaltiranje ceste Janškač. Za
Zupan Janez Jurgec: "V nekaj prihodnjih letih bomo gotovo uredili vse najpomembnejše ceste, prav tako kanalizacijski sistem, s tem pa bodo podani temelji, da se Cirkulane resnično lahko uveljavijo kot turistično atraktivna in ekološko ozaveščena občina.
tri od omenjenih cest bomo namenili denar iz Zakona o financiranju občin, gre za dobrih 150.000 evrov, dve pa bomo financirali iz lastnega proračuna. Modernizirala se bo tudi cesta Brezovec-Flori-jan, sredstva zanjo smo pridobili iz razpisa za Južno mejo, v teh dneh bo izbran tudi najugodnejši izvajalec, tako da se bodo dela začela prva kmalu,« je letošnje že zagotovljene cestne naložbe naštel Janez Jurgec in ob tem še povedal, da bo občina s tretjinskim so-financerskim deležem sodelovala pri ureditvi mejne ceste Veliki Vrh z občino Zavrč, tretjino bo prispevala občina Zavrč, tretjino pa občani -uporabniki ceste.
S kar štirimi projekti pa bodo v Cirkulanah startali na pričakovan razpis kmetijskega ministrstva Razvoj vasi: »Pripravili smo projekte za ureditev treh cestnih odsekov in projekt gradnje slačilnic, skupna vrednost vseh štirih projektov pa se giblje med
Levji delež občinskih investicij bo letos namenjen posodobitvi številnih odsekov cest; na posnetku odprtje ceste v Pohorju.
600.000 in 700.000 evri.« Ob tem se bodo prijavili z dvema projektoma še na najavljen
razpis šolskega ministrstva: »Prijavili bomo projekt temeljite prenove starega dela šole,
T
za kar smo v proračunu že rezervirali 200.000 evrov, ter projekt gradnje večnamenske dvorane, za katero bomo črpali denar tudi iz razpisa RRP, gradnja pa je predvidena v naslednjem letu.«
V naslednje leto je pomaknjen tudi nakup novih občinskih prostorov v večnamenski zgradbi, ki naj bi se začela graditi v kratkem v centru občine, na lokaciji starega vrtca: »S tem se bodo sprostili prostori nad sedanjo dvorano, ki bodo namenjeni delovanju naših številnih in zelo aktivnih društev ter sekcij, na katere smo resnično lahko izjemno ponosni. Z izgradnjo nove večnamenske dvorane bodo lahko polno koristili tudi sedanjo dvorano, ki je zdaj namenjena še telesni vzgoji osnovnošolcev, seveda pa bo tudi nova dvorana omogočala treninge, vaje in nastope tako športnikom kot ostalim članom društev, hkrati pa normalne pogoje za športno vzgojo osnovnošolcev,« je o načrtih še povedal župan Janez Jurgec.
SM
Občinski praznifs občine Cirkulane je prazni^ občanov in občani torej vsef? nas, i^i na tem območju živimo in ustvarjamo, zato Vam v svojem imenu, imenu občinskega sveta in občinske uprave iskreno čestitam in vas tirati vabim, da se udeieiite prireditev, ^i potekajo v okviru praznovanja občinskega praznika.
Vaš lupan Jao
MAJHEN BRANKO s.p. Gradišča 21 2282 Cirkulane
GSM: 041 772 214
e-mail: majhen.branko.sp@gmail.com
INŠTALIRANJE VODOVODNIH, PLINSKIH IN OGREVALNIH NAPELJAV IN NAPRAV
Iskrene čestitke ob prazniku občine Cirkulane
CJBKOLAIE
Vsem občankam in občanom občine Cirkulane želimo prijetno praznovanje občinskega praznika in vas hkrati vabimo na tradicionalno družabno srečanje na Aninsko soboto, ki bo 24.7.2010, ob 18. uri.
Lovska družina Cirkulane
MESARIJA IN
SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA MARIJA KOKOL s.p. DOLANE 9 2282 CIRKULANE TEL: 02/761-21-01
«loko*
Delovni čas: PON: ZAPRTO TOR-ČET: 7.00-18.00 PET: 7.00-19.00 SOB: 7.00-13.00 NED: 7.00-12.00
Ob občinskem prazniku Cirkulane želimo vsem občanom veselo praznovanje, poslovnim partnerjem in cenjenim strankam pa se zahvaljujemo za izkazano zaupanje.
Foto: SM
Cenjenim strankam in občanom čestitam ob prazniku občine Cirkulane! .	
Gradišča 148, 2282 Cirkulane Tel.&fax: 02/ 761 78 11, GSM: 041/ 642 675, E-mail: mirko.letonja@siol.net	K
Ormož • Nič presenetljivo novega
Mariborčani in Ptujcani nategnili Ormozane?
Sedem predstavnikov opozicije je sklicalo tiskovno konferenco, na kateri so povedali svoja gledanja na sklic izredne seje in druga aktualna dogajanja v občinski politiki. Kljub temu da je konferenca trajala dobro uro, kaj zares novega in pretresljivega nismo slišali.
Stanislav Podgorelec (Zares) je poudaril, da se sklicatelji seje niso želeli pogovarjati o vzrokih za zaprtje vodje medobčinske uprave. Motila jih je izjava župana, da je medobčinska in občinska uprava obglavljena, in čutili so potrebo, da spregovorijo o delu obeh uprav, še posebej pa zaradi reakcij župana ob priprtju direktorja.
»To ni prvič, da se je odzval tako, že pred dvema letoma ob priprtju župnika je okrcal pravosodne organe in se zgražal, v kakšni državi živimo,« je povedal Podgorelec in omenil uslužbence občinske uprave, ki so opozarjali na napake, ki se dogajajo pri gradnji cest, pa so bili zato postavljeni na stranski tir. Opozoril je tudi na napake, do katerih je prišlo pri postopkih za izgradnjo vrtca in nesposobnosti za ureditev namakalnega sistema. Težava je menda v tem, da je občina želela stvari urediti mimo veljavne zakonodaje in je del krivde poskušala prevrniti celo na delo Upravne enote.
Po Podgorelčevem mnenju se tako pri cestah kot tudi pri namakalnem sistemu in širokopasovnem internetu služnosti ne pridobivajo, kot bi se morale. »Prišli smo do dokumenta, iz katerega je jasno razvidno, da župan od oktobra leta 2009 ve, da odlagališča v Ormožu ne bo, ampak bo na Ptuju. Sedaj, po sklicu izredne seje, ko smo na to opozorili, pa je župan pisal na ministrstvo za lokalno samoupravo in protestiral, ker odlagališča ne bo. Na to smo opozarjali, pa se župan s svojimi sodelavci ni dobro odzival.«
Kogovčani plačujejo zaradi svojih svetnikov?
Ana Pevec (LDS) je ocenila,
da se ves mandat kažejo iste značilnosti: »Prav ima vedno le ena stran, predlogi so potrjeni le, če izhajajo z njihove strani, glasovalni stroj je bil ves čas dobro namazan, dobri predlogi opozicije se niso sprejeli, a se niso zavrgli, ampak shranili za kasnejšo obdelavo in se prilagodili kot njihovi predlogi. Do nas so se obnašali žaljivo in ponižujoče, pridevali so nam različne vzdevke, ker pravih argumentov niso imeli.«
Prizadeta je tudi zaradi zavračanja vseh predlogov, ki prihajajo s Koga. Posamezniku s Koga, ki se je zanimal za možnosti investicije, je na občini težko najti sogovornike in menda so enemu celo rekli, da za njih ne bo posluha, dokler bodo imeli takšne svetnike s Koga, kot jih imajo sedaj.
Slavko Kosi (LDS) je pojasnil, da so izredno sejo sklicali preprosto zato, da bi lahko obravnavali teme, o katerih na rednih sejah ne morejo govoriti. Ker na drugi strani nimajo sogovornika, ki bi z argumenti znal odgovoriti, seje ni bilo, je razmišljal Kosi.
Ni mogel tudi mimo zamujenih priložnosti geotermalne vrtine, za katero bi menda potrebovali še okrog 800.000 evrov, da bi prišli do zadostnih količin vode. Ta vsota, preračunana v kilometre cest, bi pomenila, da bi se bilo treba odpovedati pet kilometrom novih ali osem kilometrom obnovljenih cest. Vprašal je, ali res ne bi bilo smotrno vložiti v ta razvoj.
»Če bi sedanji župan nadaljeval projekte, ki so bili začeti v prejšnjem mandatu, bi naslednje volitve gotovo dobil. Sedaj bi lahko imeli vrtec že končan, tudi glasbeno šolo, vrtina je pripravljena, prav tako namakalni sistem, pa tudi program cest v
velikem delu, samo prioritete bi se morale vzpostaviti. Sedaj pa ni nobenih drugih prioritet kot ceste«
Povedal je tudi, da so opozorili župana, da naj odlok o obrtni coni primerno pripravi, da bodo lahko potrdili spremembo, ki jo potrebuje Carrera in jih ne bodo ovirali pri njihovem razvoju. Spomnil je tudi, da je bil v regionalnem razvojnem programu za Prlekijo center za ravnanje z odpadki v glinokopu na Hardeku opredeljen kot prioriteten. »Danes pa smo pred tem, da ne bo ne sežigalnice, ne centra za ravnanje z odpadki in ne odlagališča. Odlagališču Dobrava se dovoljenja iztekajo. V dokumentih je videti, da se za center v Mariboru namenja 100 milijonov evrov, za Ptuj 30 milijonov evrov, za Ormož pa nič. Smeti bomo vozili v Maribor ali na Ptuj. Si predstavljate, kako drago bo to?« je opozoril Kosi.
»Takšno etiketiranje največ pove o županu samem«
Miroslav Tramšek (LDS) je v svojih razmišljanjih izhajal iz izjave, ki jo je dal na neuspešni izredni seji: »Seja je bila regularno in legitimno sklicana, vsem poslovniškim določbam je ustrezala, opravičila manjkajočih pa niso bila tehtna.«
Odzval pa se je tudi na očitke o svoji politični preteklosti: »Politični pedigre, ki mi ga očita župan, ni sporen, nikoli nisem skrival svoje politične preteklosti, bil sem aktiven v dveh sistemih. Nimam zgodovinskih grehov, ki bi mi jih lahko kdo očital. Takšno etiketiranje največ pove o županu samem. V občinskem svetu si vedno prizadevam, da se dosledno upoštevajo procedure, ki so za de-
Foto: Viki Ivanuša
Sedem predstavnikov opozicije je predstavilo svoje poglede na dogajanja v ormoški občini.
mokracijo potrebne, čeprav mi očitajo, da sem jaz zadnji, ki bi lahko pri tem vztrajal. Kot član občinskega sveta in predsednik statutarne komisije imam to pravico. Ves čas sem opozarjal na poslovniške kršitve. Zelo me moti, da na občinskem svetu ni poglobljenih vsebinskih razprav, na temelju katerih argumentov in dejstev bi lahko nastale tudi boljše odločitve v svetu in z večjim konsenzom, kot ga običajno dosegamo,« je zaključil Tramšek.
Ozmerjani z »upokojenska levičarska garda«?
Bogomir Luci (samostojni svetnik) sklepa, da se svetniki koalicije in župan izredne seje niso udeležili, ker se niso sposobni argumentirano pogovarjati o problemih gospodarstva, ki so v občini prisotni. Poudaril je, da pobudniki seje niso želeli govoriti o tem, česa je obdol-žen priprti vodja medobčinske uprave: »Mene osebno je motilo to, kar je izjavil župan, namreč da je prevzel del nalog priprtega vodje medobčinske uprave, kar pomeni, da je sedaj župan
občine Ormož servis občinama Sv. Tomaž in Središče ob Dravi in je kot župan ene večjih slovenskih občin v podrejenem položaju obema županoma manjših občin.«
Na eni od tiskovnih konferenc je župan o njem govoril kot o kmetu brez zemlje. »Nimam namena o tem polagati računov nekomu, ki ne ve, kaj so pristojnosti župana in kaj davčne uprave. Če moram komu dajati podatke o prodanih pridelkih, je to davčna uprava. Vsi ti očitki pa prihajajo iz ust človeka, ki je bil domala vse življenje pripet na državne jasli,« je bil ogorčen Luci.
Moti ga tudi županovo vodenje sej občinskega sveta, na zadnji je bil sam deležen kar treh opominov, ker je protestiral ob županovih odločitvah pri točki Pobude, predlogi in vprašanja svetnikov. Ta je točko zaključil, še preden je kdo utegnil kaj reči, ker se ni nihče pisno prijavil. »V nobenem določilu poslovnika ne piše, da bi se morali na to točko prijavljati pisno, Sok pa je rekel, da smo sprejeli sklep, da se je treba prijaviti pisno. To ni možno, saj bi bil tak sklep v nasprotju s poslovnikom,« je povedal Luci in na
koncu zaključil: »Zanikam, da bi bil kdaj koli član komunistične partije, kar mi očita župan. To je le ena izmed njegovih številnih izmišljotin, s katerimi želi pohoditi tiste, ki se mu ne klanjamo.«
Veronika Vrbnjak (DeSUS) je izrazila ogorčenje, ker jih je župan menda imenoval »levičarska garda« s predznakom upokojenci. »Ponosna sem, da sem živela v času, ko smo si bili ljudje bolj blizu, ko smo s prostovoljnim delom gradili ceste, tovarne. Danes živimo vsi v negotovosti. In če župan podžiga nestrpnost, kakšen vzgled in sporočilo daje mladim? Župan bi moral povezovati ljudi, s takšno retoriko pa je učinek nasproten. Nič nam ne pomeni lepa Slovenija, če smo ljudje tako zelo nestrpni in brez morale. Trditi, da je opozicija kriva za slab razvoj občine, je skrajno neodgovorno. Svetniki koalicije so v večini in lahko izglasujejo vse. Župan nima pravega odnosa do krajevnih skupnosti in njihovih svetnikov, saj se njihove želje ne upoštevajo, ampak jih župan priredi po svoje,« je dejala Vrbnjakova.
Stanko Pignar (LDS) je opozoril na to, da je ravnotežje sil v svetu zelo tesno, da je število opozicijskih svetnikov skoraj enako koalicijskim. Zato se mu zdi nesprejemljivo, da se koalicija tako obnaša do opozicije, saj s tem zavrača voljo skoraj polovice volivcev. Osredotočil se je na problem, na katerega skupaj s svetnikom Jožetom Hergulo opozarjata ob sprejemanju vsakega proračuna. Gre za vodovarstveno območje 3. kategorije na območju naselij Trgovišče, Mihovci, Cvetkovci, kjer ni volje, da bi se naredilo, kar bi bilo potrebno za ohranitev virov pitne vode.
Viki Ivanuša
Sp. Podravje • Župani v Romuniji
Delovno in športno
Delegacija županov občin severovzhodne Slovenije je v organizaciji slovensko-romunskega poslovnega kluba Triglav-Carpati in pod pokroviteljstvom veleposlaništva RS v Bukarešti obiskala pokrajino Dobrogea, ki leži na jugovzhodnem delu Romunije.
Delovni obisk je bil osredotočen na mesti Constanta ter Mangalija, kjer sta bila slovenski delegaciji gostitelja župan Constante Radu Mazare in župan Mangalije Mihai Claudiu Tusac.
Constanta je glavno mesto pokrajine Dobrogea. Leži ob obali Črnega morja. S 320.000 prebivalci je največje mesto v tem delu Romunije in spada med večja industrijska, komercialna in turistična središča. Dobro sodelujejo z Luko Koper, s katero imajo podpisan tudi sporazum o sodelovanju. Ob
prihodu v mesto je slovenskim gostom dobrodošlico izrekel Liviu Tramudana, vodja službe za mednarodne odnose občine Constanta.
Program naslednjega dne se je začel s sprejemom, ki so se ga udeležili tudi Mihaia Darabana, predsednik GZ Constanta, in gospodarstveniki regije. V kratkih pozdravnih nagovorih sta Branko Grgič, ekonomski svetovalec Veleposlaništva Slovenije v Romuniji, ter Marko Simic, predsednik slovensko-romunskega poslovnega kluba, predstavila predvsem možnosti, ki se od-
pirajo podjetjem obeh regij, in poudarila vlogo poslovnega kluba, ki postaja vse močnejša vez pri povezovanju slovenskih in romunskih podjetij. Sledila je kratka predstavitev posamezne občine s poudarkom na možnostih sodelovanja.
.Brez nogometa pa tudi tokrat ni šlo. V popoldanskem času se je druženje nadaljevalo s prijateljsko tekmo, ki se je končala z izidom 5:2 za domačine. Prepričani smo, da bo bolje na povratni tekmi jeseni v Sloveniji ...
Danilo Klajnšek
Nogometna ekipa županov severovzhodne Slovenije, ki je gostovala v Romuniji (stojijo): Danilo Bur-nač (Maribor), Miran Jurkošek (Štore), Roman Richter (Pesnica), Peter Misja (Podčetrtek), Stanko Glažar (Ptuj), Anton Zakrajšek (Velike Lašče), Marko Simic (Slovensko-romunski poslovni klub Tri-glav-Carpati); čepijo: Ladislav Pepelnik (Ruše), Jože Škalič (Kuzma), Siniša Plavšic (Skupnost občin Slovenije), Branko Ledinek (Fram), Alojz Podgoršek (Šmartno ob Paki).
Foto: DK
Pariz • Rezultati študije
Naravne nesreče najbolj ogrožajo Bangladeš, Indonezijo in Iran
V Bangladešu, Indoneziji in Iranu je tveganje za naravne nesreče največje, je pokazala študija, v katero je zajetih 229 držav. Lestvica je sestavljena na podlagi indeksa tveganja naravnih nesreč, ki ga britansko svetovalno podjetje Maplecroft izračunava s pomočjo podatkov o naravnih nesrečah v obdobju 1980-2010.
Indeks je izračunan s pomočjo vrste kazalcev, od števila in pogostosti naravnih nesreč, skupnega števila mrtvih v katastrofah in števila mrtvih glede na število prebivalcev. Med naravne nesreče so všteti potresi, ognjeniški izbruhi, cunamiji, nevihte, poplave, suše, zemeljski plazovi, vročinski valovi in epidemije. »Revščina je pomemben dejavnik v državah, kjer so pogostost in posledice naravnih nesreč hude,« je dejala okoljska analitičarka pri Maplecroftu Anna Moss. Veliko število smrtnih žrtev je posledica slabe infrastrukture in goste poselitve na ogroženih območjih, kot so poplavna območja, bregovi rek, strma pobočja in pridobljena obdelovalna zemlja.
Po podatkih raziskave je v Bangladešu v zadnjih 30 letih v naravnih nesrečah umrlo več kot 191.000 ljudi. Podatki za Indonezijo so podobni, pri čemer je velik del žrtev umrlo v cunamiju decembra 2004. V Iranu, kjer največjo nevarnost predstavljajo potresi, je v tem obdobju umrlo 74.000 ljudi.
Med 15 državami, kjer je tveganje naravnih nesreč »izjemno«, sta tudi azijski sili Indija in Kitajska. V Indiji, ki je na lestvici na 11. mestu, so naravne nesreče zahtevale 141.000 življenje, od tega 50.000 v potresih, 40.000 v poplavah, 15.000 v epidemijah in 23.000 v nevihtah. Kitajska, ki je na 12. mestu, je zabeležila 148.000 smrtnih žrtev, od tega 87.000 v potresu v Sečuanu leta 2008.
V treh državah skupine G8 je tveganje naravnih nesreč »visoko«. To so Francija (17. mesto), Italija (18. mesto) in ZDA (37. mesto). Države z najmanjšim tveganjem so Andora, Bahrajn, Gibraltar, Liechtenstein, Malta, Monako, Katar, San Marino in Združeni arabski emirati. (sta)
in uporniki življenje izgubilo že okoli 300.000 ljudi, z domov pa je bilo pregnanih okoli 2,7 milijona ljudi.
Al Bašir, ki je na oblast prišel z vojaškim udarom leta 1989, je na aprilskih volitvah zmagal s prepričljivo večino 86 odstotkov od okoli deset milijonov oddanih glasov. Oba njegova glavna protikandidata sta iz predsedniške tekme izstopila že pred volitvami, ki po ocenah tujih opazovalcev niso dosegle mednarodnih standardov.
Aprilske volitve so bile prve večstrankarske predsedniške, parlamentarne in lokalne volitve v Sudanu v zadnjih 24 letih in ključna zahteva sporazuma iz leta 2005, s katerim se je končala 21 let dolga državljanska vojna med arabskim severom in uporniki na jugu. Prav južni del države je na tokratnih volitvah dobil tudi novega predsednika tamkajšnje polavtonomne vlade. To je z 92,9-odstotno podporo postal vodja nekdaj uporniškega Ljudskega osvobodilnega gibanja Salva Kiir. (sta)
Bruselj •
Ugotovitve Evropske komisije
Vse manjše povpraševanje bank po krizni pomoči
Evropska komisija ugotavlja, da banke v EU vse manj povprašujejo po ukrepih države za stabilizacijo finančnega sektorja. Države članice so od jeseni 2008 sprejele za 4131 milijard evrov kriznih ukrepov za finančni sektor, dejansko pa so finančne ustanove izkoristile le dobrih 1235 milijard evrov.
Foto: oca.eu
Kartum • Al Bašir ponovno prisegel kot predsednik Sudana
Po 21 letih vodenja države še en mandat
Foto: wordpress.com
Sudanski predsednik Omar al Bašir je po 21 letih na oblasti danes ponovno prisegel kot predsednik in kot prvi voditelj države, ki so mu volivci namenili še en mandat, medtem ko mu grozi zaporni nalog Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) zaradi zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov v sudanski pokrajini Darfur.
Al Bašir, za katerega je ICC izdal zaporni nalog marca lani, je ob inavguraciji poudaril, da v državi ne bo več divjala vojna in da bodo izvedli težko pričakovani referendum, na katerem se bodo prebivalci južnega dela države odločali o tem, ali naj se odcepijo od večinsko muslimanskega severa Sudana. Slovesna prisega je potekala dan po objavi poročila ICC, v katerem je sodišče Varnostni svet ZN obvestilo, da je Kartum zavrnil aretacijo ministra za humanitarne zadeve Ahmeda Haruna in vodjo milic Alija Kušajba, ki sta prav tako osumljena vojnih zločinov v Darfurju, kjer je v spopadih med vladnimi silami
Gospodarstvo po svetu
Bruselj - Evropska komisija je danes sprejela nova pravila, ki urejajo odnose med proizvajalci motornih vozil in njihovimi pooblaščenimi prodajalci, serviserji in distributerji rezervnih delov. Ta naj bi po navedbah komisije vnesla več konkurence na trg popravil in vzdrževanja vozil ter tako znižala stroške za državljane. Osnovna cilj novih pravil je izboljšati dostop alternativnih ponudnikov servisnih storitev do tehničnih informacij o vozilih (gre za avtomobila, avtobuse in tovornjake) in rezervnih delih in olajšati dostop do alternativnih rezervnih delov. Nova pravila naj bi tudi omogočila preprečevanje zlorab garancij, ko prodajalci njihovo veljavnost vežejo na servisiranje v pooblaščenih servisnih delavnicah. Obenem naj bi se znižali tudi stroški distribucije novih vozil.
Madrid - Španski parlament je danes v tesnem glasovanju potrdil varčevalne ukrepe, ki naj bi državi pomagali obvladati naraščajoči javni dolg. V 350-članskem parlamentu je 15 milijard evrov vreden varčevalni načrt potrdilo 169 poslancev, 168 jih je glasovalo proti, 13 pa se jih je glasovanja vzdržalo, poročajo tuje tiskovne agencije. Manjšinska socialistična španska vlada, ki jo vodi premier Jose Luis Rodriguez Zapatero, je tako za las uspela potrditi načrt, ki so ga v mednarodni skupnosti glasno pozdravili, v Španiji pa mu zaradi ukinjanja socialnih ugodnosti nasprotuje velik del javnosti. Pred glasovanjem je sicer finančna ministrica Elena Slagado poslance pozvala, naj podprejo ukrepe, ki so »boleči, a neizogibni«. V skladu z ukrepi bodo zaposlenim v javnem sektorju z junijem za pet odstotkov znižali plače, ki jih bodo nato do leta 2011 tudi zamrznili. Do takrat bodo zamrznili tudi pokojnine, pri čemer bodo iz ukrepa izvzeli revnejše upokojence. Premieru in ministrom naj bi se plača znižala celo za 15 odstotkov.
Seattle - Ameriški Apple je v sredo prvič v zgodovini prehitel tekmeca Microsoft ter postal največje svetovno tehnološko podjetje po tržni kapitalizaciji. Proizvajalec priljubljenih iphonov, ipodov, ipadov in macin-toshev je bil v sredo zgodaj dopoldne vreden 227,1 milijarde dolarjev, potem ko so njegove delnice na Wall Streetu pridobile 1,53 odstotka. Še pred 10 leti je bila slika povsem drugačna. Leta 2000, ko je Steve Ballmer prevzel Microsoft iz rok ustanovitelja Billa Gatesa, je bil ta vreden 556 milijard dolarjev. Na drugi strani je bil Apple dve leti po vrnitvi ustanovitelja Steva Jobsa za krmilo družbe vreden le skromnih 16 milijard dolarjev. V desetih letih je Apple tržno vrednost okrepil za okoli 211 milijard dolarjev, medtem ko se je tržna kapitalizacija Microsofta znižala za 325 milijard dolarjev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Sydney - Davek na dobiček rudarskih družb, ki ga je napovedala avstralska vlada in naj bi zamenjal obstoječe zakupnine za izkoriščanje naravnih virov in davek na prihodek podjetij, buri duhove na najmanjši celini. Medtem ko ga rudarska podjetja označujejo za uničujoč korak, pa ga nekateri ugledni ekonomisti podpirajo. Davek naj bi znašal 40 odstotkov in naj bi se obračunal za vse dobičke, ki bi bili na letni ravni višji za šest odstotkov. Ta t.i. super davek naj bi se začel obračunavati z letom 2012, z njim pa naj bi oblasti javnim financam zagotovile večji delež skokovite rasti prihodkov iz rudarske dejavnosti, ki doživlja razmah zaradi azijskega povpraševanja. (sta)
Kot v Bruslju ugotavljajo v objavljenem poročilu o razvoju na področju krizne pomoči v finančnem sektorju, je uporaba državnih pomoči finančnemu sektorju vrhunec doživela konec leta 2008, ko je bila svetovna finančna kriza na višku. Finančne ustanove so reševalne pakete držav članic nato v sorazmerno velikem obsegu uporabljale še v prvi polovici 2009, medtem ko se je uporaba od takrat močno zmanjšala. Evropska komisija je v obdobju med oktobrom 2008 in 31. marcem 2010 odobrila za skupno 4131 milijard evrov pro-tikriznih ukrepov v finančnem sektorju, od tega je skoraj 3150 milijard evrov odpadlo na različna državna jamstva (2747 v okviru jamstvenih shem in 403 milijarde za posamezne finančne ustanove), dobre 503 milijarde evrov pa na dokapitalizacije (od tega 338,2 milijarde v okviru shem in malo manj kot 165 milijard za posamezne banke). Preostalo je odpadlo na slabe banke (Irska) in na druge ukrepe za povečanje likvidnosti.
Od omenjene skupne vsote so finančne ustanove izkoristile dobrih 1235 milijard evrov, od tega so države članice morale dejansko sprožiti za malo manj kot 994 milijard evrov jamstev (32 odstotkov odobrene vsote) in to večinoma v prvem četrtletju 2009, izvedle pa so za malo manj kot 242 milijard evrov načrtovanih dokapitalizacij, večinoma posameznih ustanov. »Zmanjšana uporaba državnih jamstev je spodbuden signal, da se je finančni sektor začel vračati v ustaljene tirnice. Čeprav so razmere na finančnem trgu še vedno negotove, pa je ključno za celotno gospodarstvo, da banke ne ostanejo predolgo časa odvisne od državne pomoči in da se začnejo v vse večji meri zadolževati na finančnih trgih,« je povedal evropski komisar za konkurenco Joaquin Almunia.
Po posameznih državah članicah so največje reševalne pakete za finančni sektor odobrile Velika Britanija (več kot 850 milijard evrov, od tega 405 milijard za specifične banke), Danska (skoraj 600 milijard, pri čemer je Danska odobrila splošno jamstvo za vse obveznosti bank), Nemčija (nekaj manj kot 588 milijard evrov) in Irska (nekaj manj kot 456 milijard evrov, pri čemer je tudi Irska jamčila za vse obveznosti bank).
Sloveniji je komisija odobrila za 12 milijard evrov različnih jamstev, za najmanj pomoči finančnemu sektorju pa so se odločali Ciper, Luksemburg in Slovaška. (sta)
New Orleans • Po
tretjem poskusu več uspeha
BP upočasnil iztekanje nafte v Mehiški zaliv
Britanski naftni družbi BP je minuli teden uspelo upočasniti iztekanje nafte iz vrtine v Mehiškem zalivu, strokovnjaki pa opozarjajo, da je še prezgodaj za razglasitev zmage v pet tednov trajajoči okoljski drami. Skupina strokovnjakov, ki jo je ustanovila ameriška vlada, je medtem ocenila, da je iz vrtine iztekalo precej več nafte, kot je trdil BP.
»Uspelo jim je stabilizirati vrtino in zdaj vanjo črpajo blato.
Ogljikov vodik ne prihaja več navzgor,« je sporočil vodja obalne straže Thad Allen, ki usklajuje napore ameriške vlade za ustavitev širjenja naftnega madeža, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Allen je povedal, da je BP ponoči dosegel »določen uspeh«, vendar je opozoril, da je zdaj treba počakati in videti, ali se bo vrtina stabilizirala. »Vsi so previdno optimistični, a razloga za razglasitev zmage še ni. Spremljati moramo zelo zelo podrobno,« je še dejal Allen. Po dveh neuspešnih poskusih s kupolo je BP poskusil vrtino zamašiti z blatom. Če bo to ustavilo iztekanje, bodo vrtino zacementirali. BP je uspel zajeti nekaj iztekajoče nafte s cevjo v vrtini, ki pa so jo morali za sredin poskus odstraniti.
Poskus zamašitve luknje z blatom je doslej uspeval na kopnem, nikoli pa ga še niso uporabili 1500 metrov globoko pod morjem. BP je možnosti za uspeh ocenil z med 60 do 70 odstotki.
Od 20. aprila, ko je razneslo naftno ploščad Deepwater Horizon, pri čemer je umrlo 11 delavcev, naj bi v morje izteklo najmanj 26,5 milijona litrov nafte. Nafta je že dosegla močvirnato območje v ameriški zvezni državi Lousiani ob delti reke Mississippi.
Skupina strokovnjakov, ki jo je ustanovila ameriška vlada, pa je danes ocenila, da je iz vrtine izteklo kar od 12.000 do 19.000 sodov nafte na dan. BP je doslej ocenjeval, da je v morje vsak dan izteklo 5000 sodov nafte, vendar te ocene niso bile zanesljive. (sta)
Pjongjang •
Severna Koreja odstopila od sporazuma z južno sosedo
Napoved nove vojne med obema Korejama?
Foto: news.bbc.co.uk
Severna Koreja je v četrtek odstopila od sporazuma z Južno Korejo o izogibanju oboroženih spopadov med državama in napovedala, da se bo v primeru kršenja morske meje odzvala z vojaškim napadom. Južna Koreja pa je medtem v Rumenem morju začela vojaške vaje.
Razmere na Korejskem polotoku so se dramatično zaostrile, potem ko je ekipa mednarodnih preiskovalcev prejšnji teden sporočila, da je bil za marčevski potop južnokorejske vojaške ladje kriv severnokorejski torpedo. V incidentu je umrlo 46 južnokorejskih mornarjev. Severna Koreja je vpletenost takoj kategorično zanikala, pri tem pa opozorila, da bi vsako maščevanje s strani Južne Koreje pomenilo vojno med državama.
V preteklih dneh sta državi z najrazličnejšimi potezami zaostrovali že tako napeto stanje v odnosih. Vrhunec je zaostrovanje doseglo z današnjo napo-
vedjo Severne Koreje, da odstopa od sporazuma, ki je bil med državama podpisan z namenom izogibanja oboroženih spopadov na mejni črti v Rumenem morju. Prav v Rumenem morju, v bližini mejne črte s severno sosedo, pa je Južna Koreja danes začela pomorske vojaške vaje. Aktivnosti južnokorejske vojne so oblasti v Pjongjangu jezile že v preteklih dneh. Opozarjale so namreč, da bodo vaje državi pripeljale na rob vojne.
Takoj po začetku južnokorejskih aktivnosti v Rumenem morju je uradni Pjongjang že napovedal, da se bo na vsako kršenje ozemeljskih voda na tem območju odzval z vojaško akcijo, (sta)
Berlin • Nova raziskava o zlorabah
V nemških jezuitskih ustanovah najmanj 205 primerov zlorab
V jezuitskih ustanovah v Nemčiji je bilo v zadnjih desetletjih spolno ali fizično zlorabljenih najmanj 205 otrok, pogosto ob vednosti nadrejenih, je pokazala danes objavljena raziskava. Za zlorabe naj bi bilo odgovornih 46 jezuitskih duhovnikov, učiteljev in drugih uslužbencev ustanov.
Odvetnica Ursula Raue, ki je preiskovala zlorabe na prošnjo jezuitskega reda, je na novinar-
ski konferenci v Munchnu povedala, da je 12 duhovnikov, od katerih jih je šest že umrlo, in dva učitelja izpostavila več kot ena žrtev ali priča spolnih zlorab, nasilja ali obojega. Ostalih 32 osumljencev je obtožila le ena oseba.
Odvetnica je še povedala, da je med preiskavo izvedela še za okoli 50 primerov zlorab v nejezuitskih katoliških ustanovah, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Raueova je dejala, da so skoraj vsi primeri že zastarali, tako da pregon storilcev ni mogoč, zato bi po njenem mnenju veljalo razmisliti o zastaralnih rokih, ki so sedaj od 10 do 20 let, odvisno od kaznivega dejanja. Odvetnica je bila zelo kritična do jezuitskega reda, saj so v številnih primerih predstojniki ustanov vedeli, da se zlorabe dogajajo, vendar niso naredili nič.
Rimskokatoliško cerkev zadnje mesece pretresa vrsta spolnih škandalov, v katere so vpleteni duhovniki. (sta)
! Prostovoljno, | investicijsko, j ter rentno | pokojninsko | zavarovanje.
| Pokliči 080 19 56 ali i klikni www.sop.si.
Kidričevo • Živahna 27. seja občinskega sveta
Težave zaradi dveh distributerjev pitne vode
Svet občine Kidričevo je na zadnji seji prisluhnil oceni varnosti, potrdil posodobitev programa varnosti za letos, sprejel odlok o plakatiranju in odlok o gospodarskih javnih službah, čeprav imajo težave zaradi dveh distributerjev pitne vode, saj eden še ni izdelal načrta za izvajanje svoje dejavnosti.
Sicer pa je v uvodnem delu 27. redne seje, ki jo je v četrtek, 27. maja, vodil podžupan Franc Planinšek, svetnik Anton Leskovar negodoval, ker ni prejel vseh odgovorov na zastavljena vprašanja, a je tudi pohvalil gradnjo kanalizacije, ki poteka po načrtih. Tudi Branko Vaientan je menil, da je nesmiselno postavljati svetniška vprašanja, če ne dobijo odgovorov, Le-skovar pa je predlagal umik razprave o načrtu izvajanja distribucije pitne vode, saj ima občina dva distributerja, prejeli pa so le en poslovni načrt. Tudi Zoran Žunko je dvomil o smiselnosti sklepanja o tem, saj bi morali imeti pred sabo poslovna načrta obeh distributerjev. Potem ko je direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik pojasnila, da Komunala Slovenska Bistrica ne more narediti poslovnega načrta, ker nima vseh potrebnih podatkov, saj še niso sprejeli delitvene bilance o lastnini vodovodne infrastrukture, so se odločili, da bodo poročevalcu sicer prisluhnili, vendar pa o vsebini ne bodo sklepali.
Najprej pa je vodja policijskega okoliša Marko Brglez predstavil varnosti v minulem letu. Na področju kriminalitete so v občini Kidričevo obravnavali 244 kaznivih dejanj, kar je 42 % več kot pred lani, le v enem primeru pa je bil kaznivega dejanja osumljen mladoletnik. Na področju javnega red in miru so lani obravnavali 88 kršitev, kar pomeni 16 % več kot predlani, na področju prometne varnosti pa 106 prometnih nesreč - eno več kot predlani. Pozitivna pa je ugotovitev, da lani v teh nesrečah ni umrla nobena oseba, predlani pa kar dve. Pozitivno je tudi, da so policisti zaradi kršitev ce-stnoprometnih predpisov izrekli 439 glob, kar je za 24 % manj kot predlani, ko so jih izrekli 577.
Ob tem je Zoran Žunko menil, da je bila država na krizo slabo pripravljena, saj je preveč gospodarske kriminalitete, zato bi morala biti policija še aktivnejša. Opozoril je tudi na nevaren podhod pod železniško progo v Stra-žgonjci, saj zaradi prekratke dolžine neprekinjene črte nekateri vozniki prehitevajo še v podvozu. Andrej Napast je opozoril na izredno nevaren odsek ceste Hajdina-Šikole v križišču za Cirkovce in Stražgonjco, kjer je gradbišče, pa ni primerno označe-
Foto: M. Ozmec
Vodja komunalnih nadzornikov Robert Brkič (levo) je obljubil, da bodo v letošnjem letu še bolj prisotni, kupili ali najeli pa bodo tudi mobilni radar.
no. Branko Vaientan pa je
opozoril na prevelik promet tovornjakov s priklopniki, ki drvijo skozi vasi in s tem ogrožajo prebivalce.
Policist Marko Brgiez je obljubil, da bo z vsemi pripombami seznanil vodstvo policijske postaje, ki bo zagotovo ukrepalo, sicer pa je ugotovil, da trendi varnostnih pojavov niso zaskrbljujoči, policisti pa bodo s svojo prisotnostjo, opozarjanjem in kaznovanjem kršiteljev poskušali vplivati še na izboljšanje stanja.
Pozitivno so ocenili tudi izvajanje občinskega programa varnosti v minulem letu 2009, o čemer je poročal komunalni nadzornik Robert Brkič. Pri tem je poudaril preventivno delovanje medobčinske redarske službe, sodelovanje s policijo in občinskimi organi, stik s prebivalci ter stalno prisotnost redarjev na terenu, saj želijo biti dostopni slehernemu občanu, kolikor jim to omogoča trenutna kadrovska zasedba. Pri rednem izvajanju redarskih obhodov, ki jih opravljajo od lanskega junija, redno sodelujejo tudi z medobčinsko inšpektorico, njihovo delo pa je bilo do sedaj usmerjeno predvsem na opozarjanje na nepravilnosti.
Branko Vaientan je opozoril na nekatera nevarna mesta, kjer se zbirajo mladi, predvsem za šolo, ob restavraciji PAN in ob nekdanjem poletnem kopališču, saj naj bi tam kadili, popivali in uživali mamila, opozoril pa je tudi na nevarnost, ki jo povzročajo vozniki tovornjakov in priklopnikov s parkiranjem pred Talumom, saj so
delno parkirani na lokalni cesti. Silvestra Klemenčič
je opozorila na nevarno in množično parkiranje delavk podjetja Boxmark leather, ki se je iz industrijskega naselja razširilo po zelenicah in delu pločnika skoraj do Taluma.
Robert Brkič je pojasnil, da za vse centre, kjer se zbirajo mladi, vedo, saj opravljajo redne obhode, o vsem pa sta obveščena tudi policija in center za socialno delo; redarji vedo tudi za napačno parkiranje delavcev Boxmar-ka, sicer pa v tem podjetju obljubljajo, da bodo problem parkiranja kmalu odpravili. Da bi vplivali na zmanjšanje hitrosti vožnje skozi naselja, ob šolah in vrtcih, pa načrtujejo v letošnjem letu nakup ali najem mobilnega radarja.
Težave zaradi dveh distributerjev vode
Osnutek poslovnega načrta o izvajanju gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo je predstavil Žan Oplo-tnik z Inštituta za lokalno samoupravo, ki je načrt pripravilo v imenu Komunalnega podjetja Ptuj. Pojasnil je, da je zakonodajalec naložil vsem izvajalcem javnih služb, da občini, na območju katere izvajajo javno službo, predložijo izdelan poslovni načrt o izvajanju določene dejavnosti. Ob tem je opozoril, da od 7. marca naprej v občini Kidričevo delujejo nezakonito, saj omenjenega načrta še niso sprejeli. Pojasnil je tudi, da na območju Podravja poteka akcija za skupen nastop in dogovor o enotni ceni pitne vode, ki naj bi za 17 občin Spodnjega Podravja znašala 63 cen-
tov za kubični meter pitne vode. Dogovarjajo se tudi o enotni ceni za priključek in omrežnino, ki naj bi znašala 1,77 evra na priključek. Če bi občina želela nastopiti samostojno, bi bila cena vode in omrežnina skoraj enkrat višja. Po sedanjih izračunih naj bi letos v občini Kidričevo za omrežino plačali okoli 48.000 evrov, iz skupne blagajne pa naj bi prejeli okoli 69.000 evrov na račun glavnih vodov, ki potekajo skozi občino. Zakonodajalec sicer omogoča, da lahko občina v prehodnem obdobju del omrežnine subvencionira, vendar iz lastnega proračuna. Sami vsebini predlaganega poslovnega načrta sicer svetniki niso nasprotovali, a o njegovem sprejemu bodo dokončno odločali šele tedaj, ko bodo prejeli še poslovni načrt Komunale Slovenska Bistrica.
Po predstavitvi nekaterih popravkov in sprememb, ki jih je predstavil višji pravni svetovalec občine Egon Repnik, so brez posebne razprave v drugi obravnavi sprejeli odlok o plakatiranju v občini Kidričevo, z dopolnitvijo Antona Leskovarja pa so nato v drugi obravnavi dokončno sprejeli tudi odlok o gospodarskih javnih službah, ki je sedaj osnova za nadaljnje aktivnosti na tem področju.
Na predlog komisije za priznanja in odlikovanja, ki je prejela štiri predloge, so sklenili, da bodo ob letošnjem občinskem prazniku podelili najvišje priznanje - plaketo občine Mihaelu Žitniku iz Starošinc.
M. Ozmec
Pa brez zamere
Vsi o vsem
Temeljno orodje manipulacije
Veste, kaj je (pri nas, pa tudi nasploh) največja napaka družbenega reda, ki ga imenujemo demokracija? To, da pretirava. Da je svetohlinski. Daje v svoji demokratičnosti lažen.
Kako je zdaj to, sprašujete? Saj pa je demokracija vendar najboljši možni družbeni red! Napaka. Demokracija je najboljši izmed najslabših družbenih redov, kot je nekoč dejal že sam Winston Churchill. Kar pomeni, da demokracija ni neko sveto stanje in absolutno Dobro, ampak ima tudi ta družbeni red svoje napake in, kar je še pomembnejše, velike luknje, ki omogočajo obstoj mehanizmov, preko katerih tisti, ki se imajo za »od ljudstva izvoljene«, to lastno ljudstvo zavajajo in manipulirajo na povsem nedemokratične in večinoma tudi nelegitimne (včasih pa tudi nelegalne) načine.
Seveda, večina »ljudstva« nekritično verjame v priraslo prepričanje, da je že demokracija sama po sebi garancija za svobodo ljudi in edina možna izbira. A prava demokracija je v primerjavi z grško polis, antičnimi Atenami, kjer se je tudi uveljavila, v današnjih časih (ko se je število prebivalstva povečalo, ko so se spremenili geografski in sociološki pogoji in tako dalje) predvsem le še koncept, ideal, ki obstaja v svetu idej, ne pa udejanjen v realnosti, v kateri se fizično nahajamo mi vsi. Demokracija je dandanes, kot omenjeno malo prej, dekla, služabnica tistih, ki imajo moč in ki jo upravljajo, »ljudstvu« pa dajejo lažen vtis, kot da je prav to »ljudstvo« tisto, ki zares odloča. Glede te teme je svoje lepo povedal tudi legendarni stand-up komik (ki pa je bil mnogo več kot »le« komik) George Carlin, ko je v enem izmed svojih nastopov o demokraciji dejal tole: »Vsaka štiri leta obkrožite številko pred imenom in temu pravite demokracija?« Ali pa filozof Herbert Marcuse, ki je o demokraciji in njenem idea-liziranem statusu podal naslednjo misel: »Svobodne volitve naših gospodarjev ne odpravijo ne gospodarjev ne sužnjev.«
Skratka, demokracija še zdaleč ni tisto idealno stanje, ki bi samo po sebi zagotavljalo blagostanje, enakost in svobodo. Če je sploh kdaj bila to stanje. Dandanes je demokracija, kot smo rekli, predvsem orodje, slepilo v rokah tistih, ki jih Marcuse imenuje »gospodarji«; je močno ideološko sredstvo. Da živimo v demokraciji, dandanes še zdaleč ne pomeni, da lahko mirno in lagodno rezoniramo in se zadovoljno smehljamo, češ da živimo v idealnem družbenem redu, ampak prej pomeni to, da si moramo še bolj čuječe in aktivno prizadevati za udejanjanje svojih pravic in svoboščin, kajti pod krinko demokracije so le-te zelo lahek plen in se pravzaprav niti ne zavedamo, kako so nam počasi in pomalo kratene (seveda ob sklicevanju tistih, ki jih kratijo, prav na demokratične vrednote).
Ena izmed pogostih utvar, ki vlada med ljudstvom in ki jo zelo uspešno propagirajo tisti, ki vladajo, je tudi zmotno in lažno prepričanje, da smo vsi sposobni odločati o vsem. Daje ena izmed osnovnih postavk demokracije ta, ki pravi, da vsi odločamo o vsem. A to se že pri prvem razumskem pretresu izkaže za napačno. Naravno stanje ljudi je pač tako, da nismo vsi sposobni za vse - imamo različne talente in spretnosti, kakor tudi različno izobrazbo. Nekateri se bolj spoznajo na to, drugi na ono. To se še bolj izkaže ob vprašanjih, ki zahtevajo veliko mero strokovnosti. A kot rečeno, je iluzija, ki jo propagirajo tisti, ki vladajo, in sicer, da v demokraciji vsi odločamo o vseh in vsem, močna. Kajti skozi to iluzijo lahko ljudstvo manipuliraš in pustiš, da gloda kost, ki mu jo vržeš, ti pa iz tega kuješ (tak in drugačen) dobiček. Da pa bi to uresničil, seveda moraš ljudstvu prodati iluzijo, da je vsak izmed ljudstva pristojen za vse ter lahko in mora odločati o vsem. To je nujno, če hočeš skozi "demokracijo" manipulirati in obvladovati ljudstvo. Tako smo v tem času lahko ponovno priča, kako mizarji, vodovodarji, šoferji, ra-čunalničarji, prodajalci, smetarji, brezposelni in vsi ostali modrujejo, kako bi bilo treba rešiti vprašanje morske meje z Republiko Hrvaško.
In zato bom na nedeljskem referendumu glasoval za. Dovolj mi je te naše »demokracije«.
Gregor Alič
Rezervirajte si srede za pametne nakupe!
e.
QLANDIA
Dežela nakupov www.qlandia.si
i
Qtandfa + sreda =
Poiščite ugodne izdelke z oznako ¡Q cena.

Ptuj • Zanimiv projekt šolskega centra Go-car-go, Bo, kar bo!
Ekstra doživetja z ekstramobili
V Šolskem centru Ptuj so v letošnjem šolskem letu ustvarili projekt, ki ga nimajo nikjer drugje v Sloveniji. Njihovi srednješolci so namreč izdelali podvozja posebnih avtomobilčkov, ki so jim potem obliko in dušo vdihnili učenci osnovnih šol iz Ptuja in okolice. Projekt je doživel svoj vrhunec 20. maja, ko so se osnovnošolski dirkači pomerili v vožnji s svojimi »ekstramobili«, vse skupaj pa je skrbno komentiral napetih tekem vajen Miran Ališič.
Šolski center Ptuj že dlje časa aktivno sodeluje pri poklicni orientaciji osnovnošolcev. To dejavnost bogatijo tudi tako, da poznavanje določenih poklicev poteka preko situacijskega in aktivnega učenja, ki udeleženca veliko bolj aktivira, saj se poklic predstavlja na osnovi realnega objekta, zanimivega za mlade.
Prav to so uresničili tudi s projektom, ki so ga poimenovali z zanimivim imenom Go-cargo, Bo, kar bo!, pri katerem je šolski center sodeloval z osnovnimi šolami, v katerih so bili pri dodelavi avtomobilčkov učenci prisotni v vseh fazah izdelave od načrtovanja do končne realizacije, ko so svoj izdelek lahko preizkusili na tekmovanju.
»Podvozja, ki smo jih naredili v šolskem centru, smo ponudili vsem osnovnim šolam, ki so se prijavile in te so potem nadgradile svoje avtomobile, zato je vsak res čisto drugačen in poseben. Podvozja smo dostavili v začetku decembra in potem so ustvarjali avtomobilčke do konca aprila,« je povedal avtor in vodja projekta Stanko Kosta-njevec.
Sodelovalo je kar 20 osnovnih šol, na četrtkovem tekmovanju pa se jih je pomerilo 17. Ker je bilo vozilo vsake šole unikat, so jih poimenovali kar »ekstramobili«.
»Vsi avtomobilčki so zelo ino-vativni in drugačni, otroška domišljija res nima meja. Nekateri izmed teh učencev so prihajali v šolo že ob pol šestih zjutraj, včasih odhajali ob 21. uri ... Na kupu je bilo torej ogromno idej in energije, skratka, mentorji so jih morali kar malo ustavljati,« je v smehu dejal Kostanjevec.
Na knjižni polici
Rumeni blisk iz Osnovne šole dr. avtomobilčka.
Franja Zgeča Dornava, ki se je najbolje odrezala pri nadgradnji
Zanimivo je tudi, da je to čisto avtorski projekt šolskega centra, edini tovrstni pri nas. To je navdušilo tudi znanega komentatorja Formule 1 Mirana Ališiča: »Zelo sem vesel, da se takšni projekti dogajajo tudi pri nas. To je en majhen ptujski začetek, ki ga bodo nadaljevali tudi drugje po Sloveniji. Upam, da se bodo prav tako priključila ministrstva in začela počasi razumeti, da je vzgoja otrok v tehnično kulturo zelo pomembna. Obstajajo tudi taki mednarodni projekti, povezani tudi s Formulo 1, in to je lahko začetek, da bi se jim pridružila še Slovenija. Zelo sem vesel, da se je nekaj nadebudnih učiteljev ptujskega šolskega centra odločilo za ta projekt in vanj vložilo ogromno časa in energije.«
Projekt je med učence prinesel veliko veselja in navdušenja.
Komentator je bil znan spremljevalec Formule 1 Miran Ališič.
Navdušenje na vseh straneh
Kot je še dejal Ališič, je bilo tekmo ekstramobilov komentirati dokaj podobno kot tiste, v katerih svoje moči merijo formule 1. »Bilo je zelo podobno, ker so mladi po mojem popolnoma enako motivirani, da zmagajo in uspejo,« je bil prepričan športni novinar, na katerega so se profesorji obrnili za sodelovanje, ker so vedeli za njegovo vzpodbujanje mladine k poznavanju avtomobilske kulture.
Nad samim projektom pa so bili seveda prav tako prijetno presenečeni dijaki in osnovnošolci. »Sprejeli so ga z velikim navdušenjem, tudi starši so izrazili pohvalo, saj smo njihove otroke med drugim dejansko malo potegnili od računalnikov. Osnovnošolci in njihovi mentorji so pravzaprav presegli vsa naša pričakovanja,« je razložil Kostanjevec.
Dva mlada »dirkača« iz dorna-vske osnovne šole, Aleš Soljanič in Blaž Kukovec, pa sta povedala: »Ime našega avtomobilčka je Rumeni blisk, nadgradili smo ga z japonskimi oblikami. Ta projekt je super, na naši šoli radi sodelujemo v takih zadevah. Ob izdelovanju avtomobilov smo se zelo zabavali. Dobro pri tem je tudi, da malo spoznavamo, kam bomo šli naprej v šolo. Naslednje leto bomo spet sodelovali. Dirkanje misliva nadaljevati.«
Da bi nadaljevali tudi ta projekt, pa si želijo v Šolskem centru. »Želja je, da bi postal tradicionalen. Upamo, da bomo v prihodnosti dobili tudi kakšno podporo iz Ministrstva za šolstvo in šport, Centra RS za poklicno izobraževanje, morda iz občine, saj je v tej fazi projekt dejansko financiran popolnoma iz naših lastnih sredstev, samo tekmovanje pa so finančno podprli sponzorji,« je pojasnil vodja projekta, v katerem
sodelujejo prav vse šole šolskega centra. Tako lahko skozi delo in kreativnost njihovi bodoči dijaki spoznavajo ekonomijo, ekologijo, elektrotehniko, me-hatroniko, strojništvo .
Kdo je bil najboljši?
Sam projekt je zagotovo najbolj začinilo samo tekmovanje ekstramobilov. Ocenjevali so dve kategoriji: nadgradnjo avtomobilčka in tekmovanje v spre-tnostnih vožnjah.
Priznanje za najbolj izpopolnjen ekstramobil in hkrati tudi priznanje Mirana Ališiča je prejela Osnovna šola Ljudski vrt. Najboljše tri pri nadgradnji avtomobila so bile Osnovna šola dr. Franja Žgeča Dornava, Osnovna šola Ljudski vrt in Osnovna šola Ormož. V slalom-skih vožnjah so bili najhitrejši in najspretnejši učenci osnovnih šol Gorišnica, Destrnik-Tr-novska vas in Velika Nedelja. V skupnem seštevku, v katerem je bil vsebovan tako uspeh z nadgradnjo avtomobila kot vožnja z njim, pa sta prvo mesto dosegli Osnovni šoli Destrnik-Trnovska vas in Ljudski vrt, tretje pa Osnovna šola V. Nedelja.
Sodelujoči učenci so dobili tudi nagrade, izdelovalce eks-tramobilov pa čaka še z izlet v Pustolovski park Betnava.
»Naj še dodam, da smo po končani prireditvi dobili veliko čestitk, pohval in zahval obiskovalcev, mentorjev ter tudi učencev za med drugim uspešno izpeljan in kreativen promocijski projekt, večanje prepoznavnosti ptujskega šolskega centra in sodelujočih osnovnih šol daleč naokrog in spektakel, ki smo ga priredili z Ališičem. Po vrnitvah učencev na šole je bilo ponekod od navdušenja skorajda 'izredno stanje' ... Navdušeni pa so bili tudi mentorji, tako da že razmišljajo o delu za naslednje šolsko leto,« je bil vesel Stanko Kostanjevec.
Polona Ambrožič
Sepp Holzer
Holzerjeva permakultura: praktični nasveti za vrtnarstvo, sadjarstvo in kmetijstvo
Ljubljana. Amalietti & Amalietti, 2010 (Zbirka Ekološko kmetijstvo)
Prva Holzerjeva knjiga Uporni kmet je doživela velik uspeh, zato se je odločil za nadaljevanje, da bi lahko še več ljudi živelo v sozvočju z naravo. Danes smo se zelo oddaljili od narave, hkrati pa pozabljamo, da smo se oddaljili tudi od samih sebe. Narava je naše zatočišče in nam ponuja svoje darove, ki pa jih večkrat prezre-mo.
Permakulturno gibanje se širi po svetu in prispeva s krogotoki k rešitvi glo-balizacijskih in tehnoloških težav. Uničevanje tal uničuje kmete. Holzer je videl po svetu posledice neodgovornega ravnanja z naravo, požiganje pragozda, revščine v krajih z rodovitno zemljo in podnebjem, kjer bi moralo biti hrane za vse dovolj. Tudi v Evropi vodijo kmetje kmetije kot postransko dejavnost ali se odločajo za monokulturo z večjo uporabo kemičnih sredstev in namesto kakovosti izberejo količino. Z devetnajstimi leti je pričel kmetovati na gorski kmetiji Krameterhof. Mnogi so ga razglasili za čudaka, saj je imel zaradi alternativnega kmetovanja številne spore z upravnimi organi. Izobraževanje na kmetijskih in strokovnih šolah in celo na univerzi se mu zdi preveč enostransko in podrejeno kmetijskemu lobiju. Večkrat ni vedel, kako bo vzdržal. V pomoč so mu bili žena, družina in narava. Izvedel je, da se njegov način kmetovanja imenuje permakultura, ki ima nekaj temeljnih načel. Vsi elementi v naravi učinkujejo vzajemno, vsak element opravlja več nalog, smiselna je učinkovita izraba energije, delo z obnovljivo energijo in izraba naravnih virov, sooblikovanje naravnih procesov in krogotokov, mnogoterost namesto enoličnosti. Sistemi krogotokov na drugih permakultur-nih kmetijah niso tako zaživeli kot njegovi na Krameter-hofu, saj jih je razvijal in nadgrajeval štirideset let. Na področju permakulture je praktična izkušnja nenadomestljiva. Že kot otrok je opazil, da so bile jagode slajše, če jih je zasadil v bližini toplotnih kamnov. V preteklosti je bila storjena vrsta napak, agrarna kemija se posveča kemičnemu uničevanju. Tudi sam je nekaj časa ubiral napačno pot. Posestvo Krameterhof je danes veliko petinštirideset hektarjev in zajema terasasto pokrajino na višini tisoč sto do tisoč petsto metrov nadmorske višine. Permakulturna pokrajina je oblikovana tako, da je mogoče sobivanje vseh živih bitij. Javne ustanove, občina in kmetijska zbornica redko koristno svetujejo, najprej vas seznanijo, kaj vse je prepovedano. Na terasah lahko gojimo najrazličnejše kulture, lahko jih oblikujemo kot polja. Takoj, ko so tla dovolj rodovitna, lahko pričnemo poljedelstvo. Humusni zadrževalni bazeni prevzemajo pomembno vlogo pri ohranjanju naravnega ravnovesja. Uporaba vode in gospodarjenje z njo je eno najpomembnejših področij Holzerjeve perma-kulture. Vodo poskuša kar se da zadrževati na zemljišču in jo pogosto uporabljati. Izvire uporablja tako za pitno vodo kot za dovajanje vode k ribnikom in vodnim vrtovom. Zgradil je tudi majhni elektrarni in skoraj vso kmetijo oskrbuje z električnim tokom. Ribnike uporablja tako za gojenje vodnih rastlin, rib in rakov kot tudi za plavanje. Za izboljšanje kakovosti tal pusti v jeseni rastlinsko odejo, da se lahko prične proces razpadanja. Najboljše rastline zrasejo iz starih sort žita, zelenjave in krompirja. Genetsko seme je zločin proti naravi, ker posega v genetsko osnovo živega bitja. Množična živinoreja je množično mučenje živali. Živali goji vedno v čredah in na prostem. Brez prašičev ne gre, goji le stare prašičje pasme. Zelo uspešno goji tudi staro domače in divje govedo. Gojil je zobre, bizone, jake, škotsko višavsko govedo in podobno. Paziti je treba, da je v skupini samo en dominantni samec, pri živalih se razvije naravna hierarhija. Gojenje perutnine je namenjeno predvsem samooskrbi. Zaradi ostre zime je zavetišča in kleti naredil pod zemljo. Na posestvu je več tisoč sadnih dreves najrazličnejših sort. Dreves ne obrezuje, ker povzroča obrezovanje drevesu nepotreben stres. Po mnenju strokovnjakov se sadjarstvo v Lungauu konča na tisoč metrih, Holzer goji žlahtna in divja sadna drevesa do nadmorske višine tisoč petsto metrov. Najlepša mesta okrog hiše so namenjena kmečkemu vrtu. Bogata izbira zdravilnih zelišč je vir dragocenih zdravil. Načela perma-kulture veljajo za ves svet.
Vladimir Kajzovar
Svetovno prvenstvo v nogometu -
JAR 2010 (11. 6. - 11. 7.)
Slovenci tretjič na velikih tekmovanjih
Ljubitelji nogometa že z nestrpnostjo odštevamo dneve do začetka svetovnega prvenstva v nogometu, ki bo letos od 11. junija do 11. julija potekalo v Južnoafriški republiki. Na njem bo drugič v zgodovini samostojne Slovenije sodelovala tudi naša reprezentanca. Izkušnja iz prvenstva na Japonskem in v Koreji leta 2002 je precej klavrna, vendar sedanja generacija vendarle piše povsem drugačno zgodbo. Igralci s strokovnim vodstvom tvorijo izredno homogeno celoto, ki je v zadnjem delu kvalifikacij delovala kot švicarska ura. Posebej smo lahko veseli, ker so nas fantje s svojimi igrami postavili ob bok športno bistveno močnejšim nacijam. Ob tem so pokazali zvrhano mero tistega, kar ljubitelji nogometa tako radi gledajo: kombinatorno igro, ki temelji na drznosti in samozavesti. Selektor Matjaž Kek je vsakemu posamezniku našel tisto mesto v ekipi, na katerem se dobro počuti in lahko prispeva svoj maksimalni delež k uspehu ekipe. Nimamo Mesija ali Ronalda, za katera bi najbogatejše ekipe na svetu odštevale stomilijonske zneske, imamo pa ekipo posameznikov, ki se z vsakim skupnim preživetim dnevom povezuje v vedno močnejšo celoto. Če na prvem (EP leta 2000 v Belgiji in na Nizozemskem) in drugem velikem tekmovanju nismo uspeli vknjižiti zmage, potem je morda prav nastop v JAR pravšnja priložnost za to. V tretje gre vendar rado!
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Svetovno nogometno prvenstvo bo prvič na afriškem kontinentu.
Zemeljska obla se bo mesec dni vrtela v ritmu nogometa
Le še deset dni nas loči od največjega športnega spektakla na svetu, ki bo letos premierno na Črni celini, natančneje v Južnoafriški republiki. Na tem globalnem spektaklu bo drugič v svoji zgodovini nastopila tudi Slovenija. Spomini na Dedičev gol v dodatnih kvalifikacijah proti Rusiji in noro slavje po slovenskih mestih po tekmi so seveda še vedno živi, varovanci selektorja Keka pa obljubljajo še nadgradnjo dosedanjega dela. Seveda bi bilo od naših fantov iluzorno pričakovati in zahtevati uvrstitev v nadaljnje tekmovanje, toda športno je upati. Verjamemo, da so fantje s Triglavom na prsih pripravljeni na nove podvige.
Kdo so favoriti turnirja? Če se nekoliko pošalimo; svetovno nogometno prvenstvo je Evropa z Argentino in Brazilijo. Letos pa ne smemo pozabiti na afriške reprezentance, ki so v zadnjih letih strahovito napredovale, že pregovorno znanim odličnim telesnim predispozici-jam afriških nogometašev so predvsem tuji trenerji dodali še taktično-tehnične elemente. Prav zaradi tega se zdi, da
bo končno nastopil njihov čas. Ostali favoriti so znani: večna Brazilija, kljub ne najbolj posrečeni izbiri trenerja Argentina (sloviti Maradona se v tej vlogi nikakor ne znajde), Italija, ki jo vodi preizkušen lisjak Lippi, zelo nevarni bodo letos tudi Španci, sicer aktualni evropski prvaki, Angleži pod taktirko Capella sanjajo že zelo oddaljeno leto 1966, ko so prvič in do sedaj edinkrat osvojili mundial, seveda pa ne smemo odpisati že pregovorno favoriziranih Nemcev, Nizozemcev, Portugalcev, Francozov in tudi katere od ekip, ki ne prihaja iz Evrope. Svetovni nogometni vrh je torej iz leta v leto širši, kar daje nogometu 21. stoletja novo dimenzijo. Časi nogometnih romantikov z redkimi prebliski postajajo preteklost, na sceno stopajo predvsem telesna pripravljenost, taktična disciplina in podrejenost izstopajočih posameznikov nogometnemu kolektivu.
Skupina A (Francija, JAR, Mehika, Urugvaj)
Skupina A velja za zelo izenačeno. Kljub nekaterim nerazumljivim potezam selektorja Domenecha je Francija še vedno glavni kandidat za 1. mesto v skupini. Seveda ne smemo odpisati sila motiviranih domačinov, Mehika
igra za marsikoga neugoden, tehnično dovršen nogomet, medtem ko bi lahko bil skrito presenečenje skupine Urugvaj na krilih Forlana in Suareza, ki imata v Evropi za seboj odlični sezoni. Naša napoved: napredovala bosta Francija in Urugvaj
Skupina B (Argentina, Grčija, Južna Koreja, Nigerija)
Prvi favoriti so nedvomno Ar-gentinci. »Gavči« imajo velik potencial, postanejo lahko tudi prvaki, toda vprašanje je, kako se bo turnirja lotil Diego Maradona, nekoč najboljši nogometaš na svetu, ki pa mu kot trenerju ne gre in ne gre. Grčija igra zelo neatraktiven, a učinkovit nogomet, kar bo verjetno zadostovalo za uvrstitev v nadaljnje tekmovanje. Največja neznanka skupine je gotovo Južna Koreja, za katero se vendarle zdi, da ni več tako močna kot je bila še nekaj let nazaj. Tudi na »nigerijske orle« nikakor ne smemo pozabiti.
Naša napoved: napredovali bosta Argentina in Grčija
Skupina (Anglija, Slovenija, Alžirija, ZDA)
Za skupino C velja, da na prvi pogled ni pretirano zahtevna, vendar pa skriva mnoge pa-
sti. Anglija bi se morala brez težav uvrstiti v osmino finala, še posebej, če bo razpoložen Rooney, medtem ko naj bi se po mnenju strokovnjakov odvijal troboj med ostalimi ekipami za še eno prosto mesto v nadaljevanju tekmovanja. »Puščavske lisice« bodo zelo neugoden tekmec, tudi Američani so iz leta v leto boljši, a mi verjamemo v naše fante, zato gre Slovenija, poleg Anglije seveda, naprej!
Skupina D (Nemčija, Avstralija, Gana, Srbija)
Kljub temu da ne bo nastopil motor njihove ekipe Ballack, so Nemci še vedno korak pred ostalimi. Njihov nabor igralcev je namreč izjemen, da o njihovi tradicionalni nepo-pustljivosti niti ne govorimo. Avstralcem bo verjetno pripadla vloga autsajderja, Gana bo zaradi izostanka prve violine Essiena zelo oslabljena, medtem ko Srbija velja za tihega favorita skupine. Naša napoved: napredovali bosta Nemčija in Srbija
Skupina E (Nizozemska, Danska, Kamerun, Japonska)
V zelo izenačeni skupini so prvi favoriti Nizozemci. Posrečena kombinacija mladosti in izkušenj bi morala zado-
stovati za gladek preboj iz skupine. Danci se po nekaj letih zatišja vračajo na veliko sceno, medtem ko bodo Ka-merunci skušali obuditi čase na svojega slavnega nogometnega plesalca Rogerja Millo. Za Japonce se zdi, da počasi izgubljajo stik z najboljšimi. Naša napoved: napredovala bosta Nizozemska in Kamerun.
Skupina F (Italija, Paragvaj, Slovaška, Nova Zelandija)
Italijani si ne bi mogli zaželeti lažje skupine. Če le ne bodo na samem začetku preveč ležerni, se bodo naprej uvrstili z devetimi točkami. Drugi izrazit favorit je Paragvaj, sicer reden udeleženec svetovnih prvenstev. Slovaki bodo pre-mierno zaigrali na največjem športnem spektaklu, svoj cilj so z uvrstitvijo na prvenstvo že zdaleč presegli, medtem ko za Novo Zelandijo velja, da bo že vsaka osvojena točka velik uspeh.
Naša napoved: napredovala bosta Italija in Paragvaj
Skupina G (Brazilija, Slonokoščena obala, Portugalska, Severna Koreja)
Brazilci želijo na vsak način osvojiti 6. naslov svetovnih
prvakov. Kljub nepriljubljenemu selektorju Dungi na klopi so tega nedvomno sposobni. V skupini smrti, kot so jo poimenovali strokovnjaki, bodo zelo nevarni tudi »sloni« na čelu z Drogbajem, medtem ko ne smemo odpisati niti Portugalcev, čeprav v zadnjem času niti približno ne blestijo. Popoln autsajder v tej skupini je vase zaprta ekipa komunistične Severne Koreje, ki bo doma verjetno prej, preden bodo na korejski polotok prispele njihove razglednice. Naša napoved: napredovali bosta Brazilija in Slonokoščena obala.
Skupina H (Španija, Švica, Honduras, Čile)
Špancem, aktualnim evropskim prvakom, se ob pogledu na skupino verjetno smeji kot Italijanom. Za njih bo skupinski del le ogrevanje za odločilne boje. Švica je bila v kvalifikacijah zelo suverena in bo tudi na jugu Afrike zelo nevarna. Čile bo upal na navdih kakšnega posameznika, medtem ko se bo Honduras gladko poslovil že po prvem delu. V ekipi preprosto ni dovolj kvalitete.
Naša napoved: napredovali bosta Španija in Švica.
Tadej Podvršek
Matjaž Kek, selektor slovenske nogometne reprezentance
»
Rad imam ljudi, ki prevzamejo odgovornost«
Biti selektor reprezentance, ki se bo čez dober teden začela meriti z ostalimi 31 udeleženkami SP, je vsekakor velika čast, obenem pa velika odgovornost. Matjaž Kek, selektor slovenske izbrane vrste, se je skupaj s svojimi pomočniki zadeve takoj po uspešno opravljenih dodatnih kvalifikacijah lotil sistematično in zavzeto. Sistem spremljanja igralcev, ki ga je uporabljal v zadnjem kvalifikacijskem ciklusu, je še dodatno izpopolnil. Tako je imel že pred prvim zborom dokaj dober vpogled v pripravljenost igralcev in njihovo zdravstveno stanje. »Najpomembnejše je to, da ni velikih težav s poškodbami. Sicer smo bili po običajnih 'poteh' - preko TV-prenosov in posnetkov, s telefonskimi pogovori, obiski repre-zentantov -tako rekoč tedensko v stikih, tako da kakšnih velikih presenečenj ni moglo biti. SP je sicer veliko tekmovanje, vendar nismo bistveno spreminjali običajnega načina komuniciranja z igralci, ki se je doslej izkazal za uspešnega. Pred prvim zborom sem si nazadnje v živo ogledal tekmo Interja v Milanu, dobil sem se s Krhinom in Laza-revičem,« je v uvodu povedal selektor Kek.
Interjev trener Jose Mo-urinho je z izbranimi besedami govoril prav o Kr-hinu.
M. Kek: »Rene spada v tisti krog igralcev iz mlajše garde, ki vsak dan opozarjajo nase. Je silno talentiran fant, ki je bil v zaključku kvalifikacij že z nami. Tudi njega, tako kot vse njegove vrstnike, pa čaka še veliko dela, da bodo prišli na višjo, želeno raven. Njegove kvalitete pa nakazujejo, da bi lahko čez čas postal eden izmed nosilcev igre. Vesel sem, da takšen trener, kot je Mourinho, tako ceni mladega igralca iz Slovenije.«
Naša izbrana vrsta je trenutno na 25. mestu lestvice Fife, pred časom je bila celo
23. Kaj vam to pomeni?
M. Kek: »Predvsem je to potrditev našega dela in doseženih rezultatov, obenem pa velik izziv za naprej. Vesel sem predvsem zaradi igralcev, ki so s tem dobili potrditev fantastičnih rezultatov, ki so jih dosegli.«
»Upam, da mi žena ne bo spakirala kovčkov«
Vedno poudarjate, da so igralci dosegli ta uspeh. Pa se vendar nekoliko ustaviva pri vaših trenerskih začetkih. Kdaj ste začutili, da bo trenerstvo vaša poklicna usmeritev?
M. Kek.: »Relativno pozno, v 39. letu sem končal igralsko kariero. Mimogrede: prav zaradi tega dobro razumem, zakaj Osterc, Demirovič, Pavlin in ostali starejši igralci obvladujejo našo klubsko sceno in me te stvari ne presenečajo. Izhajam iz slovenske nogometne šole in moja trenerska pot ni nič neobičajnega: kot trener sem že osvajal lovorike, odsta-vljali so me tudi, doživel sem skratka vse, kar spada zraven trenerskega posla - vrhunec je seveda ta uvrstitev na SP, kar mi je po Katancu uspelo drugemu. Vem, da je to velik uspeh, vendar zaradi tega ne lebdim v oblakih, ampak še naprej trdno stojim na tleh. Šport je sestavljen iz zmag in porazov; dobro je, če se tega zavedaš.«
Za trenerje pravijo, da imajo kovčke vedno pripravljene.
M. Kek: »V mojem primeru je sedaj malo miru, a to se lahko hitro spremeni. Upam samo, da mi glede na mojo odsotnost žena ne bo spakirala kovčkov (smeh).«
To je slaba stran trenerskega poklica. Katere pa so dobre?
M. Kek: »Samo ena je: strast do nogometa. S tem sem se 'zastrupil' v mladih letih in to me bo očitno spremljalo vse življenje. Sicer sem v igralskih letih kdaj razmišljal o tem, da je
dosti fuzbala, ampak do tega ni nikoli prišlo.«
Hrvaški strokovnjak Josip Kuže je pred časom dejal, da zna veliko trenerjev postaviti trdno igro v obrambi, le malo pa je tistih, ki bi znali igro kakovostno graditi proti postavljeni obrambi. Se strinjate s tem?
M. Kek: »Prav to je tudi zame največji izziv. Sicer se v popolnosti ne bi strinjal s to izjavo, saj je npr. Mourinho na tekmi Interja z Barcelono dokazal, da je tudi kvalitetno odigrana obramba velika odlika. Ne vem, zakaj ljudje obračajo glavo stran od defenzivne igre: tudi obramba je del nogometne igre in ni je tako lahko izpiliti, kot se nekomu zdi. Seveda ljudje raje vidijo številne gole, atraktivna preigravanja, kombinatoriko, a najprej je treba imeti postavljene temelje, na katerih lahko gradiš dalje. V zadovoljstvo pa mi je, da je slovenska reprezentanca skeptike prepričala s svojo kvalitetno igro, z individualno kakovostjo in ne z neko srečo, z nekim čudežem. Imamo pa v reprezentanci vsi skupaj, z mano na čelu, še veliko prostora za napredovanje.«
Sreča pa je vseeno pomemben spremljevalec. Ko je npr. Pečnik zadel na stadionu Lužniki proti Rusom, je to popolnoma spremenilo situacijo.
M. Kek: »So trenutki, ko te mora 'poljubiti sreča', kot rad rečem. Po mojem pa je naša največja sreča v tem, da smo se našli takšni, kot smo: s pozitivno energijo, s pozitivno komunikacijo. Zame je velika sreča, da lahko delam s takšnimi igralci. Kar se pa tiče te reprezentance, pa mislim, da nismo imeli toliko sreče, kot bi si jo zaradi svoje majhnosti morda zaslužili. Več je bilo neverjetne hrabrosti, samozavesti, skupne energije z navijači ... Mislim, da prava sreča še čaka na nas in upam, da jo bomo izkoristili. Srečo je treba tudi izzvati z voljo, delom, požrtvovalnostjo, hrabrostjo . Ti fantje vse to
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Kek: »Mislim, da prava sreča še čaka na nas in upam, da jo bomo izkoristili. Srečo je treba tudi izzvati z voljo, delom, požrtvovalnostjo, hrabrostjo ... Ti fantje vse to imajo in v pravem trenutku nas bo tudi sreča dokončno poljubila.«
deset dni skupaj, stran od svojih najbližjih. Pozitivna energija Dravskega polja je zato v več vidikih pomembna v naši zgodbi.«
Malo v šali in malo zares: predsednik NK Aluminij Zvonko Jevšovar je zatrdil, da vas v Kidričevem še vedno čaka 20 žog.
M. Kek: »Res, že vrsto let. Enkrat, ko nisem bil v tako dobri situaciji, kot sem sedaj (smeh), sem mu res rekel, da bo prišel čas, ko se bom z veseljem vozil k njemu na treninge. On mi je odvrnil, da me bo 20 žog vedno čakalo in res je še danes tako. Spoštujem te ljudi, ki spoštujejo nas, naše delo, ki so bili vedno pripravljeni pomagati, tudi ko je bilo vreme nemogoče . Moram pa povedati, da vsepovsod v Sloveniji, kamorkoli sem prišel, nisem imel težav, reprezentanca je vsepovsod dobro sprejeta. Tudi od klubov včasih potrebujemo kakšno uslugo in vedno jo dobimo. Zares mi to veliko pomeni in zahvala gre vsem.«
Katere tekme iz zadnjih kvalifikacij se najraje spominjate?
M. Kek: »Kar nekaj je bilo takih: spomnim se Severne Irske in strahovitega razočaranja, ki smo ga doživeli, ne morem mimo fantastične tekme proti Poljski, izziv zanjo pa smo prinesli iz Wembleyja, na Slovaškem smo potrdili, da smo hrabri in samozavestni . Najmanjši problem je bila tekma proti Rusiji, čeprav mnogi mislijo, da je bila nevemkaj. Ne, meni so ljubše tekme proti Poljski, zmaga proti Leu Beenhakker-ju, zmaga proti Slovakom, ki so imeli že vse pripravljeno za slavje - takrat se je 'delal' karakter. Ne morem pozabiti tudi San Marina in razočaranja v očeh igralcev, pa tudi pozitivne energije, ki nam jo je dal premier Pahor na letalu ob povrat-ku; vse to so kamenčki v mozaiku in so zame pomembna in nepozabna doživetja.«
Foto: Črtomir Goznik
Boštjan Cesar je bil v Ljudskem vrtu obkrožen tudi s štirimi ruskimi igralci; zmage in uvrstitve na SP v JAR pa se je vendarle veselil prav on ...
imajo in v pravem trenutku nas bo tudi sreča dokončno poljubila.«
Omenili ste pozitivni karakter igralcev v reprezentanci: v končni fazi pa ste vi tisti, ki jih izbirate.
M. Kek: »Eden izmed pomembnejših kriterijev za izbor je prav karakter, pri čemer pa ne mislim le pridnosti, poslušnosti. Rad imam ljudi, ki hočejo prevzeti odgovornost, ki se ne skrivajo za drugimi, ki so se pripravljeni žrtvovati za svojo vizijo, ki so se pripravljeni za to tudi 'stepsti'. Jasno pa je, da imam kot selektor v Sloveniji nasproti sebe 2 milijona selektorjev, to mi je popolnoma jasno in od tega ne bežim. Ko je dober rezultat, te vsi trepljajo po ramenih, ko so rezultati slabši, bi te takoj 'žagali'. Na srečo imam okrog sebe krog odličnih sodelavcev, ljudi, ki so vsak na svojem področju sprejeli odgovornost in so zato pripravljeni trdo delati. Ob igralcih je to glavna karakteristika zmagovitega niza reprezentance v zadnjem času.«
Del uspeha je tudi pripravljalna baza na Ptuju in v Kidričevem.
M. Kek: »Na Ptuju in v Kidričevem se počutimo kot doma, ne smemo pozabiti tudi na Ljudski vrt, preko katerega ne gre. Zares se želim zahvaliti vsem ljudem v teh krajih za vse, kar so za nas storili; Primus je naš drugi dom, Kidričevo ima fantastične igralne površine,
ki jih lahko vsi v Sloveniji občudujejo. Lahko je izbrati neko lokacijo, a kaj, ko ni povsod takšne pozitivne energije - tukaj je imamo na pretek. Ne gledam toliko na udobje, ampak na to, da so se fantje dobro počutili. Ljudje so jih tukaj prijazno sprejeli, fantje so dovolj korektni in spoštljivi do tega, zato na vsakem koraku poudarjajo, da sta tudi Ptuj in Kidričevo del uspešne zgodbe. Mene veseli, da je tako, saj ni enostavno biti
Kateri klub v Evropi bi izpostavili kot zgled dobre igre?
M. Kek: »Nimam enega kluba, za katerega bi izrazito navijal: iz več klubov bi poskušal sestaviti celoto. Tako me zanima tehnika Arsenalovih igralcev, kreativnost v fazi Barcelonine-ga napada, organizacija v fazi branjenja pri Interju . Lahko bi naštel še veliko takšnih primerov, a najbolj mi je v tem trenutku všeč igra Slovenije - je zanimiva in gledljiva. Čeprav nimamo izstopajočih posameznikov, se ne rabimo sramovati pred nikomer, kar smo dokazali z uvrstitvijo na SP. Še naprej jo bom poskušal razvijati na svoj način in ne s kopijo Barcelone, Manchestra Uniteda, Interja ...«
Katera liga v Evropi se vam zdi najbolj zanimiva?
M. Kek: »Veliko jih je, odvisno pač, s katere strani gledaš. Lahko je to organizacija Bundeslige, spektakularnost Španije, medijska pokritost in tradicija angleške lige, kvaliteta francoske in vedno zanimiva italijanska Seria A; v vseh lahko vidiš vrhunske predstave. Močna je tudi ruska liga, ki jo zadnje čase kar pozorno spremljam. Naša liga s temi seveda ni primerljiva, a vsakršno nerganje se mi ne zdi produktivno. Treba je najti pozitivne strani in se korak po korak približati srednjemu evropskemu razredu. Vsi veliko vlagajo v nogomet, npr. Avstrijci, Romuni, a smo se na SP uvrstili mi, oni pa so ostali doma.«
Katerega igralca bi, če bi imeli to možnost, iz drugih ekip vključili v našo reprezentanco?
M. Kek: »Nobenega! Zame so moji domači enkratni in fe-nomenalni, raje delam z njimi.«
Foto: Črtomir Goznik
Enajsterica, ki je začela odločilno tekmo kvalifikacij za nastop na SP proti Rusiji v Ljudskem vrtu (zgoraj): Dedič, Suler, Cesar, Hamda-novič, Novakovič, Birsa; spodaj): Radosavljevič, Brečko, Koren, Kirm in Jokič.
»Hočem vrhunsko igralno površino«
Doslej ste že trikrat za kratek čas odšli na ogled v Južnoafriško republiko. Ste zadovoljni z videnim?
M. Kek: »JAR je specifična, ni primerljiva z Evropo, z zadnjim SP v Nemčiji. Imajo pa to barvitost, kulturo in prepričan sem, da bodo naredili vse, da bo organizacija na najvišjem možnem nivoju. Vedno so kakšne težave, a tudi mi se moramo prilagoditi na tamkajšnje razmere in potem bo šlo. Doslej imam samo pozitivne izkušnje z Afriko, ljudje so zelo ustrežljivi. Naši ljudje so pred časom urejali vse potrebno v pripravljalni bazi in tudi tam bo do našega prihoda vse na-red. Nastanitve in prevozi me še najmanj skrbijo, zame je pomembna igralna površina: to hočem vrhunsko in upam, da jo bomo tudi imeli.«
In potem se bodo začele tekme: za uvod z Alžirijo. Afrika doslej ni imela svojega predstavnika v zaključkih SP, a tokrat je prvenstvo na Črni celini.
M. Kek: »Za vse nas je neznanka, kako bodo afriške reprezentance delovale na do-
mačih tleh, ko bo večina navijačev na njihovi strani; njihova kvaliteta posameznikov tako ali tako ni sporna. To se lahko zaradi pritiskov razvije v pozitivno ali negativno smer. Kar se tiče Alžirije, lahko rečem, da njihovi dosedanji rezultati niti slučajno niso plod sreče, ampak je to reprezentanca, ki ima močan karakter, tehnično in taktično dovršene igralce ter je dobro telesno pripravljena. Zaradi tega se dobro zavedam, kaj nas čaka, vendar sta motiv in želja na obeh straneh enaka. Odgovoriti jim moramo s hra-
brostjo, z močno kontaktno igro in potem smo lahko uspešni, prav tako proti vsaki drugi reprezentanci. Najprej pa se je treba dobro pripraviti, ustvariti pozitivno klimo, potem pa se bomo lahko pogovarjali o rezultatih.«
Druga tekmica bo ZDA, ki je doslej poslala najmočnejše opozorilo v svet z uspehom na lanskem pokalu Konfederacij, ko je osvojila 2. mesto.
M. Kek: »To je res, ob tem pa so odigrali še odlično tekmo z Nizozemsko. V Sloveniji ljudje
Kaj pričakujete od tekme z Novo Zelandijo, ki jo boste odigrali tik pred odhodom na SP?
M. Kek: »Predvsem se veselim druženja z našimi navijači. Skupaj z njimi želim začutiti pozitivno energijo polnega Ljudskega vrta, ki bi jo s sabo ponesli v JAR. To bi bilo največ, kar nam lahko ta tekma da. Za zadnjo tekmo smo namenoma izbrali ekipo z drugega konca sveta, z drugega kontinenta, da bi si pridobili izkušnje, ki nam manjkajo. Gre vendarle za drugačno kulturo, pristop ...«
Sodelovali ste v glajenju spora med NZS in igralci. Je to zaključena zgodba?
M. Kek: »O tem ni več kaj povedati. Zadeva je dogovorjena, podpisana, upam pa tudi, da smo se iz tega vsi skupaj kaj naučili. Ta zaplet vsekakor ne sme vplivati na naše priprave in celotno delo. Vem pa, da moramo narediti vse za enotnost ekipe in se nikakor ne strinjam se tem, da so igralci pohlepni in da hočejo vse vzeti zase. To ni res, saj so fantje že večkrat dokazali, kaj jim pomeni igranje za Slovenijo.«
Foto: Črtomir Goznik
Aleksander Radosavljevič (zeleni dres) in Marek Hamšik (Slovaška) med tekmo v Bratislavi, ki so jo dobili Slovenci z rezultatom 0:2. Hamšik bo s Slovaki kljub temu igral v JAR.
nimajo prave predstave o moči ZDA; še vedno najprej pomislijo na košarko, bejzbol, hokej, pozabljamo pa, da v soccerju strašno napredujejo. Imajo dobre posameznike, so dobro uigrani, njihova glavna odlika pa je ta samozavest, prepričanost v uspeh.«
Anglija s Fabiom Capel-lom je poglavje zase.
M. Kek: »Favorit prvenstva! Imajo posameznike, ki jih dnevno gledamo v najmočnejših tekmah, in trenerja, ki ga zanima izključno rezultat. V tem je Capello med tremi najboljšimi na svetu.«
Kakšno vlogo lahko v izločilnih dvobojih odigra trener?
M. Kek: »Upam, da se bo glavna zgodba odvijala na igrišču. Kar se nas tiče, bomo v strokovnem vodstvu naredili vse, da bodo imeli igralci optimalne pogoje, da bomo ustvarili pozitivno klimo in da bodo igralci šli na SP z željo, da ustvarijo dober rezultat. Ne zanima me turistično potovanje v Afriko, ampak gremo tja, da še enkrat opozorimo na Slovenijo in da svetu pokažemo, da smo zasluženo del tega spektakla.«
Koga poleg Anglije štejete za favorite prvenstva?
M. Kek: »Mislim, da bo to prvenstvo zanimivo predvsem zaradi tega, ker za nobeno reprezentanco ne moremo z gotovostjo trditi, da bo slavila. Ne morem se opredeliti za kakšno posamezno; Anglija pač vedno spada med favorite, Španija deluje zelo močno, iz ozadja pa preži še nekaj ekip, ki lahko gredo prav do konca.«
V družbi Maradone, Lippija, Dunge, Rehagla ...
Vaši trenerski kolegi na SP bodo Maradona, Cape-llo, Dunga, Rehagel ... To je za vas zagotovo prijeten občutek.
M. Kek: »Ko si med takšnimi velikani našega ceha, je to priznanje za dosedanje delo, saj se moraš na SP sploh uvrstiti. Hkrati je silna motivacija in priložnost za učenje. Od Lippija,
Slovenija, igralci:				
vratarji				
Handanovič Samir	14.7.1984	38	-	Udlnese (ITA)
Handanovič Jasmin	28.1.1978	3	-	A.C. Mantova (ITA)
Šeliga Aleksander	1.2.1980	1	-	Sparta Rotterdam
obrambni igralci				
Brečko Mišo	1.5.1984	30	-	FC Koln (GER)
Cesar Boštjan	9.7.1982	41	3	Grenoble (FRA)
Ilič Branko	6.2.1983	36	-	FC Moscow (RUS)
Mavrič Rožič Matej	29.1.1979	32	1	TuS Koblenz (GER)
Jokič Bojan	17.5.1986	33	1	FC Sochaux (FRA)
Filekovič Suad	16.9.1978	14	-	Marlbor
Šuler Marko	9.3.1983	16	2	Gent (BEL)
Džinič Elvedin	25.8.1985	-	-	NK Marlbor
Kelhar Dejan	5.4.1984	1	-	Cercle Brugge (BEL)
zvezni igralci				
Kirm Andraž	6.9.1984	25	2	Wisla Krakow (POL)
Koren Robert	20.9.1980	45	4	WBA (ANG)
Matič Darijan	28.5.1983	7	-	-
Šišič Mirnes	8.8.1981	12	2	Larlssa(GRE)
Birsa Valter	7.8.1986	33	2	AJ Auxerre (FRA)
Komac Andrej	4.12.1979	40	-	Maccabl Tel Aviv
(ISR)				
Stevanovič Dalibor	27.9.1984	15	1	Vitesse (NED)
Radosavljevič Aleks.	25.4.1979	14	1	Tom Tomsk (RUS)
Krhin Rene	21.5.1990	3	-	FC Inter Mllano (ITA)
napadalci				
Novakovič Milivoje	18.5.1979	37	14	FC Koln (GER)
Dedič Zlatko	5.10.1984	33	3	Bochum (GER)
Ljubijankič Zlatan	15.12.1983	16	4	Gent (BEL)
Pečnik Nejc	3.1.1986	7	2	CD Naclonal (POR)
Tim Matavž	13.1.1989		-	Groningen (NIZ)
(Legenda: Igralec, datum rojstva, št. nastopov za reprezentanco, št.				
golov, doseženih za reprezentanco, klub)				
P. S.: tri igralce bo selektor Kek črtal s seznama; na SP v JAR jih bo				
odpotovalo 23.				
Strokovno vodstvo				
selektor	Kek Matjaž			
trener Miklavič Milan				
trener vratarjev Pejkovič Nihad				
sekretar Gasser Boštjan				
zdravnik	Kruh Vasja			
fizioterapevt Šutalo Domagoj				
fizioterapevt Šavnik Tomaž				
ekonom	Benčič Igor			
Capella, Hitzfelda, Del Bosque in podobnih se lahko samo učiš in nabiraš izkušnje, ki ti bodo prišle prav v življenju in pri delu. Obenem pa se zavedam, da tudi mene na to prvenstvo ni pripeljala sreča, ampak trdo delo. Takšna družba pa je vsekakor prijetna.«
Imamo odlično reprezentanco, pa slabše stanje na področju slovenskega klubskega nogometa. Kako zmanjšati to razliko?
M. Kek: »Napredek je od osamosvojitve do danes velik; dvakrat smo se uvrstili na SP, enkrat na EP, Maribor je igral v Ligi prvakov ... Situacija po mojem mnenju ni tako slaba, čeprav so finančni in infra-strukturni problemi precejšnji. A to stanje ne sme biti izgovor za slabo delo: reprezentanca je dokazala, da se da narediti dober rezultat tudi z manj sredstvi, nekateri klubi in posamezniki tudi to potrjujejo. Mislim pa, da je sedaj čas, da naredimo podrobno analizo stanja v klubih in na osnovi teh rezultatov začrtamo delovanje v prihodnosti.«
Bili ste že selektor reprezentanc U-15 in U-16; kakšno je vaše mnenje o delu z mladimi?
M. Kek: »Tukaj bi izpostavil mladinsko in kadetsko 1. ligo: kar nekaj tekem si ogledam in tukaj vidim dobre ekipe in posameznike - podobno je stanje tudi v ligi U-14. Fantje lahko ve-
činoma na umetni travi igrajo praktično vse leto, sedaj se je treba le še bolj usmeriti na stroko. Pri tem bi morala svoje storiti tudi NZS in potem bi imeli zadovoljive temelje za naslednja leta. Kar nekaj sredin že sedaj odlično dela, zato se nekateri tuji klubi začnejo že zelo zgodaj zanimati za naše mlade igralce, tudi za reprezentanco je veliko zanimivih nogometašev. Nisem zaskrbljen glede stanja v mladih selekcijah.«
Jože Mohorič
Dosedanji	
svetovni	
nogometni prvaki:	
Urugvaj 1930:	URUGVAJ
Italija 1934:	ITALIJA
Francija 1938:	ITALIJA
Brazilija 1950:	URUGVAJ
Švica 1954:	ZR NEMČIJA
Švedska 1958:	BRAZILIJA
Čile 1962:	BRAZILIJA
Anglija 1966:	ANGLIJA
Mehika 1970:	BRAZILIJA
ZR Nemčija 1974:	ZR NEMČIJA
Argentina 1978:	ARGENTINA
Španija 1982:	ITALIJA
Mehika 1986:	ARGENTINA
Italija 1990:	NEMČIJA
ZDA 1994:	BRAZILIJA
Francija 1998:	FRANCIJA
J. Koreja/Japonska 2002: BRAZILIJA	
Nemčija 2006:	ITALIJA
Zvonko Jevšovar, predsednik NK Aluminija
»Selektorja Keka še vedno čaka 20 žog«
V Kidričevem že vrsto let izredno dobro skrbijo za razvoj infrastrukture, zaradi česar se lahko sedaj ponašajo s tem, da se pri njih pripravlja tudi članska reprezentanca Slovenije. To je za »malo« Kidričevo veliko priznanje in obenem zaveza, da nadaljujejo po tej poti. O tem in drugih skrivnostih dobrega poslovanja NK Aluminij smo se pogovarjali s predsednikom Zvonkom Je-všovarjem.
Reprezentanca Slovenije se že nekaj let na svoje nastope pripravlja v Kidričevem. To je za vas zagotovo dobra referenca.
Z. Jevšovar: »Zame je to dokaz pravilne politike kluba in pravilne usmeritve vlaganja v infrastrukturo. Neskromno lahko rečem, da smo v tem trenutku po kvaliteti in številu igrišč daleč pred vsemi v Sloveniji. Logična posledica tega je, da so v reprezentanci prepoznali to in da je Kidričevo pravi poligon za izvajanje treningov. V številnih pogovorih so nam trenerji, spremljevalci in člani reprezentance potrdili, da se tukaj odlično počutijo, obenem pa povedali, da so ti pogoji primerljivi s temi, ki jih imajo v klubih po vsej Evropi. S tem so nam tudi priznali majhen delež pri tem velikem uspehu - pri uvrstitvi na SP.«
Kljub vsemu pa vam ne manjka vedno novih načrtov pri vlaganju v infrastrukturo.
Z. Jevšovar: »To je naša usmeritev in pri tem ostajamo. Jasno je, da se lahko počasi ustavimo pri gradnji igrišč, saj imamo v tem trenutku pet velikih travnatih igrišč, od katerih so štiri izredne kvalitete, peto bomo letos jeseni delno sanirali, veliko igrišče z umetno travo in reflektorji, malo z bando in še eno z mivko. Po vsem tem je naša želja ureditev tribune, vendar nam je recesija te načrte prestavila vsaj za nekaj časa. Če se bo stanje na področju gospodarstva uredilo, bi lahko ta projekt skupaj z občino Kidričevo izpeljali v naslednjih treh letih. Obstaja tudi ideja o športnem hotelu v bližini igrišč, vendar je tudi pri tem zgodba podobna kot s tribunami - še vedno pa intenzivno iščemo partnerja, ki bi bil pripravljen vložiti denar v ta projekt. Ker smo v Kidričevem pri tem vztrajni in prizadevni, nam bo v doglednem času uspelo uresničiti tudi to. Eden od planov zajema tudi gradnjo posebne športne hale, dovolj visoke, da bi bila namenjena
pripravam vseh športnikov z žogo: odbojkarjem, košarkarjem in rokometa-šem.«
Zdi se tudi, da dobro deluje povezava hotel Pri-mus-igrišča Kidričevo.
Z. Jevšovar: »S hotelom Primus so uporabniki našega igrišča zelo zadovoljni. Edini problem vidim v tem, da je lastnik hotela Pr-mius podjetje Sava Kranj, ki nima sedeža na Ptuju, tako da včasih nekatere zadeve tečejo prepočasi. Lahko bi bilo še bolje, hitreje in kvalitetneje. Okrog gostovanj športnih ekip pri nas bi se dalo zadeve urediti še na višjem nivoju, a sam ne vidim problema v vodstvu hotela. Le-to ima v rokah platno, škarij pa ne vedno.«
»Prelomna je bila tekma z Irci«
Če se obrneva k reprezentanci: že dolgo jo spremljate, kako ocenjujete sedanjo generacijo?
Z. Jevšovar: »Res me je reprezentanca, kot vrh našega nogometa, vedno zanimala in sem jo tudi imel možnost spremljati od blizu. Po moji oceni je sedanji uspeh nekaj povsem drugega kot uspehi Katančeve čete v prejšnjem obdobju; takrat smo imeli dva do tri kvalitetne posameznike, ki so zadeve uspešno reševali s pomočjo 'boga', kot se je izrazil Katanec. Sedanja generacija je popolnoma drugačna, saj gre za skupino izredno motiviranih ljudi, ki rada igra nogomet, vodi pa jih selektor, ki je krasno zaokrožil zgodbo in je vztrajno gradil igro. To mu ni uspelo čez noč, ampak jo je postopoma, tako kot je bilo potrebno, pripeljal do vrhunca na koncu. Ta reprezentanca se je na SP uvrstila z zna-
njem, z igro.«
Spremljali ste vse tekme v zadnjem kvalifikacijskem ciklusu: se vam je katera posebej vtisnila v spomin? Z. Jevšovar: »Verjetno bi pričakovali, da bom rekel zadnja, tista z Rusi v Mariboru. A zame je bila prelomna tekma z Irci; po tej so bile zame vse kvalitetne, tudi gledljive.« Selektorja Keka dobro poznate; treba mu je priznati, da je iz teh posameznikov naredil odlično moštvo.
Z. Jevšovar: »Keka poznam od takrat, ko je proti koncu igralske kariere nastopal za Maribor. Ko je pozneje postal trener Maribora, sva se še zbližala, v vseh teh letih pa postala tudi prijatelja. Blizu sva si predvsem zaradi enakega gledanja in razmišljanja o nogometu; sva pristaša dela z mladimi, enake pa imava tudi poglede na razvoj slovenskega nogometa. Lahko povem tudi anekdoto o najinem sodelovanju: ko je bil še selektor mladih reprezentanc, je med nama obstajal dogovor, da če bi šlo kaj narobe z reprezentanco, pride za trenerja v Kidričevo. Rekel je: 'Infrastrukturo imate krasno, pridem za mali denar, hočem pa imeti 20 žog!' In teh 20 žog ga še vedno čaka, vedno mu jih tudi pokažem, da ga spomnim, da ponudba še vedno velja.«
»Možnosti naših na SP? Pustimo se presenetiti.«
Kakšne so po vašem mnenju možnosti te reprezentance na SP v JAR?
Z. Jevšovar: »Za mene je osnovno poslanstvo narejeno, in to več kot uspešno, prepoznavno. Če bo dosežena ena zmaga v skupini, potem bo ta gene-
Foto: Črtomir Goznik
Zvonko Jevšovar: »V sedanji generaciji gre za skupino izredno motiviranih ljudi, ki rada igra nogomet, vodi pa jih selektor, ki je krasno zaokrožil zgodbo in je vztrajno gradil igro. To mu ni uspelo čez noč.«
racija naredila več kot prejšnja. To si tudi sam želim, saj vsi stremimo k boljšemu. Čisto tiho pa dodam: pustimo se presenetiti.«
»Zahovič, Pavlin & co. so dobili procentualno več«
Kako lahko »spor« med NZS in igralci vpliva na nastope v JAR?
Z. Jevšovar: »Prepričan sem, da nekega pravega spora sploh ni bilo; bolj je šlo za 'kazanje mišic'. Bodimo pošteni in priznajmo fantom, da so si procen-tualno zaslužili ta znesek. Poznano mi je tudi, da so prejšnji reprezentanti, z Zahovičem in Pavlinom na čelu, dobili procentu-alno večji del nagrade kot sedanji. Prepričan sem, da ta zadeva ne bo vplivala na igre, saj je dogovor sklenjen in se ta tema ne bo več odpirala.«
Obrnimo se še k vašemu klubu, iz katerega prihaja veliko število reprezentantov v mlaj-
ših selekcijah.
Z. Jevšovar: »Mi smo na to seveda izjemno ponosni. Za začetek zgodbe se moramo vrniti 15, 16 let nazaj: takrat se je sedanje vodstvo stopilo na pot, po kateri hodimo sedaj. Začeli smo z glavnim igriščem in pomožnim golf igriščem, z direktorjem Lipovcem pa sva mladince ali kadete na dan tekme iskala po domovih. Povedati hočem, da je vzporedno z gradnjo infrastrukture rasla tudi naša nogometna šola. Povsod po Sloveniji, kjer me sprašujejo o našem razvoju, govorim enako stvar: pogoji so tisti, ki diktirajo kvaliteto treningov, število treningov ... Ni enako trenirati vso leto na umetni travi ali na slabih igriščih oz. opravljati treninge na kvalitetnih površinah. Po mojem je ključ uspeha v infrastrukturi in seveda kvalitetnem trenerskem kadru.«
Verjetno s ponosom spremljate Joviča, Črn-čiča, Dugolina in druge, ki so iz vašega kluba odšli v kvalitetnejše klube. Z. Jevšovar: »Ne spremljamo samo teh omenjenih, ampak tudi Marka Kmet-ca, ki je pred dopolnjenim 18. letom odšel od nas, pa Boštjana Zemljiča in druge starejše igralce - to so fantje, ki so odšli prvi. Ponosni smo seveda tudi na vse mlade, v zadnjem času še posebej na Bobana Joviča, ki smo ga sicer k nam pripeljali kot kadeta iz Celja. Z direktorjem Lipovcem sva ga pred leti ocenila kot novega Jokiča in očitno
se nisva zmotila, saj je na pravi poti. Črnčič igra zelo dobro v Primaveri, vsak teden nas v članskem moštvu navdušuje Milec, za katerega ocenjujemo, da je zrel za odhod - ta poligon postaja zanj premajhen. Tu je še golman Lipovac, ki je krasen mlad športnik, v mladinski, kadetski in U-14 ekipi pa imamo še številne obetavne igralce.«
»Nikakor nočemo biti samo 'preprodajalci' ljudi«
Na kakšni podlagi se odločate, v kateri klub boste »spustili« igralca? Je to samo finančni vidik?
Z. Jevšovar: »Absolutno to ni samo finančni vidik! Skupaj s stroko v klubu (leta igralca najbolje pozna, saj ga spremlja od prvih nogometnih korakov naprej) v prvi vrsti gledamo na to, da igralca damo v takšen klub ali ligo, v kateri se lahko znajde. To je najvažnejše. Zadnji takšen primer je prestop Lipovca v Olimpijo in Purišiča v Celje: lahko vam povem, da bi lahko za slednjega iztržili bistveno več kje drugje kot v Celju. Ocenili pa smo, da je Buričič pravi trener zanj in sedaj nam to odkrito priznava tudi sam. Tudi sami imamo vsi otroke in nikakor nočemo biti samo 'preprodajalci' ljudi, ampak upoštevamo tudi človeško plat.«
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Naši reprezentantje imajo v Kidričevem vse pogoje za kvalitetno izvajanje treninga.
Kako pogosto se v vašem klubu oglašajo predstavniki tujih klubov?
Z. Jevšovar: »V zadnjem letu precej; recimo za Milca se zanimajo znani italijanski menedžerji, med njimi tudi ta, ki skrbi npr. za Buffona, vratarja Juventusa. Skorajda ne mine teden, da ne bi bilo klicev ali obiskov tekem. Mene skrbi predvsem to, da se zanimajo za vedno mlajše nogometaše.«
POCITNICE

NAVIJAŠKI
m
:
6\


t

KREDIT ZA SPOČIT
Sončni meseci so pred vrati in čas je, da si oddahnete od delovnih podvigov. Si predstavljate, kako Lepo bi biLo poLežavati na peščeni pLaži, se potapljati ob pisanem koraLnem grebenu aLi raziskati katero od svetovnih prestolnic? Z navijaškim Paketom za počitnice je to sedaj enostavno.
Izberite vsaj dve storitvi v paketu, skLenite Mini kredit do 3.000 EUR po ugodnejši obrestni meri in polovičnih stroških odobritve ter odpotujte, kamorkoLi žeLite!
OB SKLENITVI VAS ČAKA ŠE DARILO: KOMPLET ZA PRAVE NAVIJAČE!

* Srečni nagrajenec si bo s sopotnikom ogledal prelepo BarceLono in večni derbi med španskima veLikanoma FC Barcelona : Real Madrid. Pravila in pogoje nagradne igre preberite na http://paketi.nkbm.si.
^.Nova KBM
Tisoč zgodb, ena banka.
080 1750
www.nkbm.si
< CO
CO
11
Francija
SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU 2010
Spored tekem po skupinah v predtekmovanju
JAR
Mehika
Urugvaj
11.06.16:00 JAR : Mehika 11.06. 20:30 Urugvaj: Francija 16.06. 20:30 JAR : Urugvaj 17.06.20:30 Francija: Mehika 22.06.16:00 Mehika : Urugvaj 22.06.16:00 Francija : JAR
Lestvica skupine A:
1A-2A-3A-4A-
00 CO
CO

Argentina Nigerija
11
12.06.16:00 Argentina : Nigerija 12.06. 13:30 J. Koreja : Grčija 17.06.16:00 Grčija : Nigerija 17.06. 13:30 Argentina : J. Koreja 22.06. 20:30 Nigerija : J. Koreja 22.06. 20:30 Grčija : Argentina
Lestvica skupine B:
1B-2B-3B-4B-
o
co
CO
	
	
Anglija ZDA	
	
Slovenija Alžirija
B
12.06. 20:30 Anglija : ZDA 13.06.13:30 Alžirija : Slovenija 18.06.16:00 Slovenija : ZDA 18.06. 20:30 Anglija : Alžirija 23.06.16:00 Slovenija: Anglija 23.06. 16:00 ZDA:Alžirija
Lestvica skupine C:
1C-2C -3C -4C -
G
co
CO
Nemčija Srbija
13.06.20:30 Nemčija: Avstralija 13.06.16:00 Srbija : Gana 18.06.13:30 Nemčija : Srbija 19.06.16:00 Gana : Avstralija 23.06. 20:30 Gana : Nemčija 23.06. 20:30 Avstralija : Srbija
Lestvica skupine D:
1D-2D-3D-4D-
LU
CO
CO
Nizozemska Japonska Danska Kamerun
14.06.13:30	Nizozemska : Danska
14.06.16:00	Japonska : Kamerun
19.06.13:30	Nizozemska : Japonska
19.06. 20:30	Kamerun : Danska
24.06. 20:30	Danska : Japonska
24.06. 20:30	Kamerun : Nizozemska
Lestvica skupine E:
1E-2E-3E-4E-
co
co
11 B
Italija	Slovaška
Paragvaj Nova Zelandija
ö
NS o 0
14.06. 20:30 Italija : Paragvaj 15.06.13:30 N. Zelandija : Slovaška 20.06.13:30 Slovaška : Paragvaj 20.06.16:00 Italija : N. Zelandija 24.06.16:00 Slovaška : Italija 24.06.16:00 Paragvaj: N. Zelandija
Lestvica skupine F:
1F 2F 3F 4F
CD co
CO
Brazilija Portugalska
Slonokoščena obala
S. Koreja
I
15.06.16:00 Slonokoščena o.: Portugalska 15.06. 20:30 Brazilija : S. Koreja 20.06. 20:30 Brazilija : Slonokoščena o. 21.06. 13:30 Portugalska : S. Koreja 25.06.16:00 Portugalska : Brazilija 25.06.16:00 S. Koreja : Slonokoščena o.
Lestvica skupine G:
1G-2G-3G-4G-
co
C
■ ^^m
cl d
CO
Švica
Honduras
Čile
a h-
16.06.13:30 Honduras : Čile 16.06.16:00 Španija : Švica 21.06.16:00 Čile : Švica 21.06.20:30 Španija : Honduras 25.06. 20:30 Čile : Španija 25.06. 20:30 Švica : Honduras
Lestvica skupine H:
1H-2H-3H-4H-
SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU 2010 Osmina finala
Spored tekem od osmine finala do finala
Port Elizabeth 26.06., 16.00
Rustenburg 26.06., 20.30
Mangaung 27.06., 16.00
Johannesburg 27.06., 20.30
Durban 28.06., 16.00
Johannesburg 28.06., 20.30
Pretoria 29.06., 16.00
Četrfinale
Port Elizabeth 02.07. 16.00
Johannesburg 02.07. 20.30
Cape Town 03.07. 16.00
Johannesburg 03.07. 20.30
Polfinale
Tekma za 3. mesto Finale
		
		
Cape Town 06.07. 20.30		
Durban 07.07. 20.30
Port Elizabeth 10.07. 20.30
Johannesburg 11.07. 20.30
Svetovni prvak
A1	C1		D1	B1		E1	G1		F1	H1
										
B2	D2		C2	A2		F2	H2		E2	G2
Cape Town 29.06., 20.30
DA BO VASA KLIMA RES HLADILA
POLNJENJE AVTOKLIM
, 11 let
ÉRribor
mA
Nogometaš srčnfe enajsterice f za jutrišnje z^^ef - mm^ r
♦Enajsterica je sestavljena iz pžr^žkttvnih^'^ mladih nogometaševi	_!	•
po izboru slovenskih klubskih trenerjev. ^^H V
X
<01
@
ejše vén so tiste, kijih ne vidimo.
Velik si, kolikor imaš veliko srce.
Izberi mobitele srčnih navijačev,
«ME 10:32
Pripomočki
9> S (.
Sralcjinit Googfc
ËD i
JlanrJ Crgjnual
I EQ h
LG
GT405 Viewty Smile
®LG	LG
Priložena kartica MicroSD 8GB s prednaloženlml nogometnimi vsebinami
Povezani 44/77
9€*
o<
SLOVENIJA
Uradni mobilni operater slovenske
nogometne reprezentance.
Samsung
Corby
Ekskluzlvnl navijaški pokrovček
Povezani 44/77
19 €
**
Akcijska ponudba velja ob sklenitvi/podaljšanju naročniškega razmerja: 'Mobitel GSM/UMTS za 24 mesecev (UMTS) za paketa Povezani 44 in Povezani 77. Velja za vse, ki nimate veljavnega aneksa UMTS št. 14/2005 ali UMTS št. 14/2005 Povezani ali aneksa GSM št. 16/2009 in izpolnjujete ostale pogoje,
**Mobitel GSM/UMTS za 12 mesecev (GSM) za paketa Povezani 44 in Povezani 77. Velja za vse, ki nimate veljavnega aneksa GSM št. 8/2005 ali GSM št. 8/2005 Povezani ali aneksa GSM št. 16/2009 in izpolnjujete ostale pogoje.
Mobitelova razvejana prodajna mreža uporabnikom omogoča nakup akcijskih aparatov na več kot 350 prodajnih mestih po vsej Sloveniji. Zaradi tega je mogoče, da določen mobitel ni na voljo na vseh prodajnih mestih hkrati. Ponudba velja do odprodaje zalog. Cena vsebuje DDV. Slike so simbolične. Družba Mobitel si pridržuje pravico do spremembe cen in pogojev. Za dodatne informacije, cenik pogovorov in storitev ter ostale pogoje v paketih Povezani obiščite spletno stran www.mobitel.si ali pokličite Mobitelov center za pomoč naročnikom na 041 700 700.
041 700 700 • WWW.MOBITEL.SI
Mesta in stadioni v JAR, ki bodo gostili tekme SP
JOHANNESBURG
Johannesburg leži 1780 metrov nad morjem in je kulturna prestolnica države.
-	je mesto z največ prebivalci v JAR (5,7 milijona)
-	je glavno mesto province Gauteng -je središče prodaje zlata in diamantov
-	zgodovina mesta sega v leto 1880
-	znano je tudi kot "mesto zlata" (eGoli), kot Jo'burg, Joži in JHB
-	leži na severovzhodu JAR
-	le malce iz mesta so jame, v katerih naj bi se človek "postavil pokonci"
Stadion Soccer City, Johannesburg
Stadion Soccer City bo osrednji objekt nogometnega dogajanja v Južnoafriški republiki. Na njem si bo lahko nekaj manj kot 90.000 gledalcev med drugim ogledalo tako uvodno tekmo prvenstva med gostiteljico in Mehiko, kar bo sploh prva tekma nogometnih svetovnih prvenstev na afriški celini,
kot tudi finale, ki bo 11. julija. Soccer City stoji ob Sowetu približno deset kilometrov od središča Johannesburga. Ima obliko "calabasha" oziroma nekakšne skodele, značilne za afriško celino. Fasado krasijo plošče v osmih zemeljskih barvnih odtenkih in dveh teksturah, kar naj bi poudarjalo značilnosti te posode. Vzorec posebej zaživi, ko je stadion osvetljen. Ta johannesburški objekt je v vseh pogledih impozanten. Že od zunaj vzame dih, tudi zaradi velikosti zemljišča, na katerem se razprostira. Soccer City, prej znan pod imenom FNB, so zgradili leta 1987 in je imel razpoznavna modro-bela sedišča za 80.000 gledalcev. Kapaciteta: 94.700 (največ v Afriki)
Stadion Ellis Park, Johannesburg
Stadion Ellis Park ali stadion Coca Cola, kot ga tudi imenujejo zaradi sponzorskih pogodb, bodo dodobra spoznali tudi slovenski navijači, ki bodo potovali na jug Afrike. Stadion je doživel kar temeljito prenovo za SP. Zahodno, južno in severno tribuno so razširili z dodatnimi sedišči (kapaciteta se je povečala s 57.000 na 62.000 sedišč) in postavili novo streho.lzvirni stadion so zgradili leta 1928 za potrebe ragbija. Podrli in obnovili so ga leta 1982, toda tudi takrat le za ragbi. Ime je dobil po JD-ju Ellisu, johannesburškem mestnem svetniku, ki je odobril zemljišče za gradnjo stadiona. Ellis Park je dom enega najbolj priljubljenih južnoafriških nogometnih klubov Oriando Pirates.
Kapaciteta: 62.567
POLOKVVANE
Leži približno na polovici poti med Johannesburgom in Zimbabvejem v provinci Limpopo. Prevod imena v slovenščini pomeni "varen kraj". Čeprav je to najrevnejša provinca, je po drugi strani najbogatejša z zgodovinskega vidika in živalstva. Nacionalni narodni park Mapungubvve, ki je na seznamu Unescove svetovne kulturne dediščine, označuje ozemlje nekdanjega razvitega južnoafriškega kraljestva, ki je pred tisoč leti - tudi s Kitajci - trgovalo z zlatom in slonovino.
-	leži 250 km severovzhodno od Pretorie
-	prej se je mesto imenovalo Pietersburg
-	zgodovina mesta seje začela leta 1886
-	je trgovsko in kmetijsko središče
-	ima približno 140.000 prebivalcev -je eno najvarnejših južnoafriških mest
Stadion Peter Mokaba, Polokwane
V Polokvvaneju bo 13. junija slovenska izbrana vrsta igrala svojo prvo tekmo na SP 2010, tekmec pa bo Alžirija. Stadion je zgrajen na novo, leži pa v mestu, prej znanem kot Pietersburg, v provinci Limpopo, ki je "nora na nogomet". Ta nov objekt je zamenjal starega, ki seje prav tako imenoval po Petru Mokabi, znanemu borcu proti apartheidu, rojenemu v Polokvvaneju. Sprva so sicer načrtovali le obnovo starega stadiona, nato pa so se odločili postaviti povsem novega v njegovi soseščini. Stadion ima štiri nosilce strehe, ki po svoji obliki spominjajo na prepoznavno drevo baobab oziroma kruhovec.
Kapaciteta: 45.264
RUSTENBURG
Je prestolnica severozahodne province in eno najhitreje rastočih afriških mest, predvsem po zaslugi bogatih nahajališč dragocene platine. Od Johannesburga je oddaljen 160 km, leži pa v bližini razkošnega letovišča Sun City in gorovja Magaliesberg.
-	leži 120 km severozahodno od Johannesburga
-	ime izhaja iz nizozemščine in v prostem prevodu pomeni "mesto počitka"
-	ustanovili so ga leta 1851
-	ima približno 400.000 prebivalcev -je središče rudarske industrije
Stadion Royal Bafokeng, Rustenburg
Objekt Royal Bafokeng Sports Palace nudi dom ragbiju, nogometu in atletiki. Prvo različico so zgradili leta 1995, nadeli pa so mu ime po lokalno pomembnem plemenu.
Stadion je tako kot večina nogometnih objektov v JAR v lasti občine. Ljudje iz plemena Bafokeng so zelo bogati, predvsem po zaslugi rudnikov platine. Tudi zato je bil stadion zelo dobro ohranjen, tako da je pred SP 2010 doživel le manjše popravke.Stadion ima obliko sedla, kar naj bi ponazarjalo pokrajino, v kateri leži. Stadion je le 25 minut oddaljen od svetovno znanega zabaviščnega kompleksa Sun City.
Kapaciteta: 44.530
PRETORIA
Mesto je zaradi dreves, ki poleti Pretorio okrasijo z vijoličnimi cvetovi,
poznano tudi kot "Jacaranda city". Pretoria leži pa na nadmorski višini 1300 metrov.
Tukaj je bil na zaporno kazen obsojen Nelson Mandela, prav tako v Pretorii pa je bil
tri desetletja kasneje razglašen za predsednika države.
-je administrativna prestolnica JAR z milijonom prebivalcev
- leži 50 km severno od Johannesburga v provinci Gauteng
BLOEMFONTEIN
Leži v provinci Free State, središču južnoafriškega kmetijstva. Velja za sodno prestolnico JAR in tudi za najbolj mrzlo prizorišče SP 2010. V provinci Free State je "doma" predvsem ragbi, vendar so navijači nogometnega kluba Bloemfontein Celtic med najbolj glasnimi in zvestimi v državi. Bloemfontein so si izbrali za svojo bazo tudi domačini.
-	prestolnica province Free State
-	850.000 prebivalcev
-	v afrikanskem jeziku pomeni "rožni vodnjak"
-	zgodovina mesta sega v leto 1840
-	poznano je tudi pod imenom Mangaung ali "kraj, kjer se zbirajo gepardi"
-	leži sredi JAR
-je sproščeno, a živahno univerzitetno mesto
Stadion Free State, Bloemfontein
Bloemfontein ali v približni nizozemščini "vodnjak cvetov" se v jeziku sesotho imenuje Manguang. To pomeni "kraj, kjer se zbirajo gepardi" in to ne kar tako. Tu so doma najbolj fanatični nogometni navijači v JAR. Obnovljeni objekt ima 46.000 sedišč. Njegovo ime izhaja iz imena province, v kateri stoji. Med njegovimi uporabniki so nogometaši Bloemfontein Céltica,
-	mesto je svojo zgodovino začelo pisati leta 1855
-	imenuje se po ustanovitelju Marthinusu Pretoriusu
-	znano je tudi pod imenom Tshvvane
-	je industrijsko središče in univerzitetno mesto
Stadion Loftus Versfeld, Pretoria
CAPE TOWN
Je najstarejše mesto v JAR in ima najbolj spektakularno lego od vseh prizorišč. Leži med Mizasto goro in Atlantikom, objemajo ga vinogradi, letno pa ga obiščejo milijoni turistov. Ena od turističnih atrakcij je vodni park, ki ga vsako leto obišče 10 milijonov ljudi, drugo pa otok robben Island, kjer je bil med drugimi zaprt Nelson Mandela in številni drugi nasprotniki apartheida.
-	je tretje južnoafriško mesto po številu prebivalcev (ima skoraj 3 milijone prebivalcev)
-	je glavno mesto province VVestern Cape
-	je eno najlepših mest na svetu
-	zgodovina mesta sega v leto 1652
-	v njem je sedež državnega parlamenta
-	ima dolgo tradicijo proizvodnje vina
Stadion Green Point, Cape Town
Stadion Green Point v Cape Tovvnu leži na eni najbolj privlačnih točk od vseh objektov v JAR. Slikovitemu mestu pripada slikovit stadion. Kot pravijo, je novozgrajeni stadion za vedno spremenil okoliš Green Point. Obdaja ga fasada iz steklenih vlaken, prevlečena s teflonom. Ponoči, ko je osvetljena, spominja na rožnato obarvano skodelo.Gradnja novega stadiona se je začela marca 2007 in je edini stadion na svetu s steklenim stropom.
Kapaciteta: 69.070
Pretoria je glavno mesto Južnoafriške republike Loftus Versfeld je najstarejši stadion v JAR, uporabljajo pa ga tako za nogometne kot ragbijske tekme. Zgradili so ga že leta 1906, takrat se je imenoval Eastern Sports Ground, nato pa so ga poimenovali po Robertu Owenu Loftusu Versfeldu, ustanovitelju organiziranega športa v Pretorii, ki je umrl maja 1932. Doživel je že številne spremembe, za SP pa je bilo potrebnih le nmekaj kozmetičnih popravkov.
Kapaciteta: 49.365
NELSPRUIT
Je prestolnica province Mpumalanga in leži približno 350 km vzhodno od Johannesburga. Mesto je poimenovano po družini Nel, ki seje v te kraje preselila v začetku 20. stoletja. Je univerzitetno mesto in turistično središče. Mesto je tudi nekakšna vstopna točka v slavni Krugerjev nacionalni park, ki je najbolj priljubljena južnoafriška turistična točka, kamor si obiskovalci hodijo ogledovat tako imenovanih "velikih pet": slona, bivola, nosoroga, leva in leoparda.
-	prestolnica in največje mesto province Mpumalanga, prej znane kot Eastern Transvaal
-	leži 330 km vzhodno od Johannesburga in 100 km zahodno od Mozambika
-	ima idealno podnebje za gojenje sadja, leži v rodovitni dolini reke Crocodile
-	zgodovina mesta sega v leto 1905, ko so se tam naselili bratje Nel
-	ima približno 235.000 prebivalcev je kmetijsko središče JAR
Stadion Mbombela, Nelspruit
Ime Mbombela izhaja iz jezika sisvvati, enega 11 uradnih jezikov v JAR, in pomeni "veliko ljudi na majhnem prostoru". Stadion Mbombela je novozgrajeni ponos Nelspruita, glavnega mesta province Mpumalanga. Velja za najboljši športni objekt vzhodno od Johannesburga. Stadion so začeli graditi februarja 2007, končali pa konec leta 2009. Glavna značilnost je dizajn z afriško tematiko, ki naj bi ponazarjala tudi bližino svetovno znanega Krugerjevega nacionalnega parka. Streho nosi 18 stebrov, ki predstavljajo žirafe, sedišča pa so v zebrasti,
črno-beli barvni kombinaciji. Kapaciteta: 43.589
DURBAN
Je tretje največje mesto v JAR. Je središče angleške, zulujske in indijske kulture, saj so se tukaj v velikem številu naselili Indijci, ki so delali v plantažah sladkornega trsa. Tukaj je svoj čas živel tudi Mahatma Gandhi. Durban je pomembno pristanišče v Indijskem oceanu.
-	je drugo južnoafriško mesto po številu prebivalcev (3,5 milijona)
-	leži v provinci KwaZulu-Natal -je najbolj prometno pristanišče v Afriki
-	začetki mesta segajo v leto 1824
-	leži na jugovzhodni obali afriške celine
-	imenujejo ga tudi mesto "surferjev", saj je deskanje na vodi zelo priljubljeno
-	turističnih znamenitosti in točk je na pretek (muzeji, safari, akvariji, tržnice ...)
Stadion Moses Mabhida, Durban
Novozgrajeni objekt v Durbanu je bil zasnovan tako, da ga bodo brez težav vzdrževali. Je večnamenski, sodoben, zaznamuje ga lok, tako imenovani "Lok zmage", ki se pne nad stadionom. Za SP bo imel kapaciteto 70.000 gledalcev, nato pa jo bodo zmanjšali na 54.000. Ime je dobil po junaku delavskega razreda.Stadion Moses Mabhida zaznamuje 106 metrov visok lok. Ta postaja prava turistična atrakcija, saj se da nanj povzpeti s posebnim električnim vlakcem. Lok je dolg 350 metrov, tehta pa 2600 ton. Lastnik stadiona je Južnoafriška nogometna zveza, na njem pa bodo ob
nogometnih tudi tekme ragbija, kriketa in atletski mitingi.
Kapaciteta: 70.000
PORT ELIZABETH
Peto največje mesto v JAR in glavno mesto province Eastern Cape. Iz njega izhajajo številni nosilci protiapartheidovskega gibanja, na čelu z nekdanjim predsednikom Nelsonom Mandelo. Port Elizabeth slovi kot južnoafriška prestolnica vodnih športov.
-je največje mesto v provinci Eastern Cape Province (1,5 milijona prebivalcev)
-	je središče južnoafriške avtomobilske industrije
-	zgodovina mesta sega v leto 1820
-	ime nosi po ženi Rufaneja Shawa Donkina, guvernerja Kapske kolonije iz 19. stoletja
-	imenujejo ga tudi "prijazno mesto" in vetrovno mesto
-	leži na jugovzhodu JAR
Stadion Nelson Mandela Bay, Port Elizabeth
Stadion v Port Elizabethu nosi ime najbolj znanega južnoafriškega sina Nelsona Mandele. Stadion Nelson Mandela Bay leži na jugovzhodni obali JAR. Gre za sodoben objekt, privlači pa s svojevrstno zasnovano streho in pogledom na jezero North End. Stadion je bil za potrebe SP povsem na novo zgrajen, krasijo ga sedišča, obarvana od oranžnih do temnordečih odtenkov. Razvrščena so naključno, a namen take razvrstitve barv ni bil naključen. Namreč, prav te barvne kombinacije dajejo videz polnih tribun, pa čeprav te niso popolnoma zasedene.Stadion so zgradili na bregovih jezera North End v parku Prince Alfred na nekdanjih igriščih za ragbi. Uradno so nov objekt odprli 7. junija 2009.
Kapaciteta: 46.082
_Dejan Zavec, svetovni boksarski prvak po verziji IBF
»V JAR sem odšel z jasnim ciljem: osvojitvijo naslova svetovnega prvaka!«
Slovenski boksar Dejan Zavec se je v profesionalne vode podal leta 2003, ko se je pridružil nemškemu klubu SES. V dosedanji karieri je nastopil v 3l profesionalnih dvobojih: 29-krat je zmagal (17 s K. O.), en dvoboj se je končal brez odločitve, enkrat pa je izgubil. Čeprav je 30 preizkušenj opravil v Evropi, se je tista najpomembnejša doslej zgodila v - Južnoafriški republiki. Dejan je namreč 11. decembra lani v dvoboju za naslov svetovnega prvaka vel-terske kategorije verzije IBF v Johannesburgu premagal domačina Is-aaca Hlatshwaya in se prvič v karieri okitil z naslovom svetovnega prvaka ene izmed štirih najmočnejših boksarskih zvez. Preverili smo, kakšni spomini so mu ostali na Južnoafriško republiko. »Južna Afrika me je popolnoma presenetila z lepoto, še največ sem je videl iz zraka, iz aviona. Dežela je presenetljivo zelena, razgibana in polna cvetočega poljedelstva. Sam Johannesburg pa je tako ali tako zgodba zase: eksplozija industrije, marketinga in sodobnega življenja, kot ga poznajo v najrazvitejših svetovnim metropolah. Utrip mesta je zelo živahen, kar glede na množico ljudi niti ni presenetljivo,«
je v uvodu povedal Dejan, ki pa tega utripa razumljivo ni uspel raziskati v polni meri. »To bi si lahko delno očital, saj sem želel spoznati vsaj del mesta, del lepot, ki vabijo na vsakem koraku. To nas je vse zelo privlačilo, kljub temu da se je na drugi strani težko otresti opozoril, da je lahko prosto pohajkovanje po odročnih predelih mesta precej nevarno. Presenetljivo je tudi, da so ljudje kljub vsem tem opozorilom zelo prijazni in odprti. Sam sem se na drugi strani jasno zavedal, po kaj sem prišel v JAR, zato na to niti nisem veliko mislil.«
Kaj vas je od videnega najbolj navdušilo?
D. Zavec: »V redkih trenutkih sprostitve smo odšli v megalomansko nakupovalno središče, ki je na zunaj precej nevpadljivo. Ko pa smo vstopili, se je pokazalo v vsej svoji veličini. V treh dneh mu sam nisem uspel priti do dna ... Obiskal sem že nekaj velikih mest in njihovih nakupovalnih središč, a s tem se ne more primerjati nobeno. Gre za velik razkorak, ki smo mu priča praktično na vsakem koraku: na eni strani takšno razkošje, na drugi pa revščina. Ko smo drugi dan npr. odšli na fitnes, smo se slabih 100 metrov stran od hotela 'zaleteli' v prodajalno avtomobilov, kjer je najcenejši, ferrari, stal slabega pol
milijona dolarjev, nato so bili lotusi, aston martini in na koncu rollce royci. Tudi fitnes je presegel vsa naša pričakovanja: razprostiral se je v treh etažah, od 18. do 20. nadstropja, vsaka je merila vsaj 1000 kvadratnih metrov. Na vstopu se ti odpre pogled na velik bazen, v zgornjem nadstropje so kolesa in pripomočki za tek, s katerih imaš prav tako pogled na ta bazen. Noro! Tudi drugi, nekoliko manjši hotelski fitnes, ki smo ga obiskali naslednji dan, je obsegal dve etaži, oprema pa je bila takšna, kot je še nisem videl nikjer.«
»Južni Afriki sem še danes hvaležen za priložnost«
Kakšen vtis so nate naredili ljudje; vemo, da je v Johannesburgu veliko evropskih priseljencev?
D. Zavec: »Prav to je eden od 'čudežev' Johannesbur-ga, namreč priseljenci iz celega sveta, ne samo iz Evrope. Ti so dali mestu pečat, dušo. Obenem se njegovi prebivalci jasno zavedajo, da so srce Južne Afrike in so po obnašanju zelo blizu samozavestnim Američanom.« Ti si se takoj po osvojitvi naslova svetovnega prvaka zahvalil Južni Afriki, da ti je ponudila to priložnost? D. Zavec: »V katerikoli kraj na svetu pridem, vedno se poskušam na nek način prilagoditi tistim, ki tam živijo, se poistovetiti z njimi. Tako je bilo tudi v JAR, kjer so mi ponudili odskočno desko za naskok na vrh. Vedno sem sicer
mislil, da se bo to zgodilo v ZDA ali Nemčiji, a je naneslo povsem drugače - prej na afriški kontinent ne bi nikoli pomislil. Prav zaradi tega sem še danes Južni Afriki in Johannes-burgu hvaležen za to priložnost.«
»Marsikatera nogometna velesila je ostala doma, naši pa so zraven«
In prav v JAR bo od 11. junija do 11. julija potekalo svetovno nogometno prvenstvo. Ga boš spremljal?
D. Zavec: »Zagotovo! To so največji športni dogodki, ki jih nikakor ne kaže za-
muditi. Zagotovo mi bo zaradi treningov nekaj tekem ušlo, a v globalnem bom seveda pozoren na rezultate. Še posebej bom pozoren na tekme v Jo-hannesburgu, saj bi rad ob njih še enkrat podo-živel del tistega, kar sem doživel tam v decembru.« Kakšna so tvoja pričakovanja glede slovenske reprezentance in glede tega, kdo bi lahko bil svetovni prvak?
D. Zavec: »Rad imam nogomet, rad ga igram kje na zelenici, a nisem velik poznavalec tega športa, tako da bi težko ocenil možnosti enih ali drugih. Vem, da je Brazilija vedno med favoriti, a sam bi tokrat zmagoslavje privoščil Argentincem. V nogomet
vložijo toliko emocij in drugih obstranskih stvari, ki jih pri drugih ekipah težko najdeš. Glede Slovenije pa se je treba zavedati, da je že samo sodelovanje na SP velika zmaga. Pripisujem jim nekaj možnosti za napredovanje v drugi krog, najpomembnejše pa je, da bi pokazali svoj maksimum, saj si potem ne bi ničesar očitali. Zavedati se je treba, da je marsikatera nogometna velesila ostala doma, naši pa so zraven. In to nekaj šteje.« Po zmagi nad Hlatsh-wayem si med drugim tudi dejal, da si ti nekakšen predhodnik slovenske reprezentance, le da si ti postal svetovni prvak, nogometaši pa bodo ta dosežek težko ponovili. D. Zavec: »Žal bodo nogometaši v resnici težko postali svetovni prvaki. Jaz jim sicer želim visoko uvrstitev, a je realnost drugačna. Zavedati se je treba, da je to kolektivni šport, pri katerem mora biti vse na najvišjem nivoju, od kvalitete igralcev do vse druge podpore. Sam pa se spomnim zmage Danske na evropskem prvenstvu leta 1992, ko so v zadnjem trenutku nadomestili ekipo Jugoslavije. To je bilo takrat popolno presenečenje; zato lahko tudi tokrat upamo na kaj podobnega. Tudi uspeh Hrvaške na SP v Franciji bi lahko šteli v to kategorijo. Jasno pa je, da so naši fantje sposobni odigrati na visokem nivoju.«
Jože Mohorič
Osebna izkaznica Južnoafriške republike
Glavna mesta: Pretoria (upravno), Cape Town (zakonodajno), Bloemfontein (sodno) Največje mesto: Johannesburg
Province: Zahodna Kaplandija (upravno središče Cape Town),
Severna Kaplandija (Kimberley), Vzhodna Kaplandija (Bisho), KwaZulu-Natal (Ulundi), Provinca Svobodna država (Bloemfontein), Severozahodna provinca (Mafikeng), Gauteng (Johannesburg), Mpumalanga (Nelspruit), Limpopo (Polokwane) Uradni jeziki: afrikanščina, angleščina, zulujščina, koščina, svazijščina, ndebelščina, južni
sotho, severni sotho, tsonga, tsvana, venda Upravljanje: parlamentarna demokracija Predsednik: Jacob Zuma Neodvisnost od Združenega kraljestva: Unija: 31. maj 1910
Westminstrski statut: 11. december 1931 Republika: 31. maj 1961 Površina: 1.221.037 km2
Število prebivalcev (sredi 2009): 49,32 milijona BDP (PPP) na prebivalca (2009): 10.136 USD Sestava zaposlenosti: kmetijstvo 9%, industrija 26%, storitve 65% Nezaposlenost: 24-odstotna (2009)
Glavne industrijske panoge: rudarstvo (JAR je največja proizvajalka platine, zlata, kroma), avtomobilska (sestavljenje), železarstvo, strojništvo, tekstilna industrija, kemijska, prehrambena ... Valuta: južnoafriški rand (ZAR) Časovni pas: SAST (UTC+2) Spletna domena: .za Klicna koda: +27 Merjenje: metrični sistem
Afriška vas v Termah Ptuj
Začetek poletja v znamenju nogometa in Afrike
V ptujskih Termah so tesno povezani z drugim nastopom slovenske nogometne reprezentance na svetovnem prvenstvu. A ker vsi državljani nimamo možnosti, da bi se »kekce«, kot so bili nedavno poimenovni izbranci selektorja Matjaža Keka, odpravili bodrit v Južnoafriško republiko, so se v Termah odločili, da v tem času postavijo afriško vas, kjer bo vzdušje v stilu skrajnega južnega dela Črne celine. Odprtje je bilo že 25. maja s prisotnostjo uradne maskote - Zakumija, najbolj pestro pa bo v času trajanja mondiala, od 11. junija do 11. julija.
»Kako tesna je naša povezava z nogometaši, je vsem dobro poznano. Od 18. decembra, ko je Slovencem uspelo premagati Ruse in se uvrstiti na svetovno prvenstvo, smo razmišljali, kako bi se povezali še z Afriko. Vemo, da tam stvari niso tako normalne in dobrine samoumevne kot pri nas, zato smo se odločili, da predstavimo črno Afriko, ne zgolj samo državo prirediteljico, ampak bolj splošno. S pozitivnimi in negativnimi stranmi, edino politike se bomo izognili,« je povedal Matija Brodnjak, v podjetju odgovoren za organizacijo prireditev.
Foto: Črtomir Goznik
Matija Brodnjak: »Našlo se bo marsikaj zanimivega za vse generacije.«
Prizorišče vasi bo amfiteater Termalnega parka, kjer bo v ozadju postavljena grafika enega največjih nacionalnih parkov v Afriki, Krugerjeve-ga parka. Rezervat je eden najbolj pestrih in največjih na svetu, razprostira se na devetnajst tisoč kvadratnih kilometrih površine. »Radi bi predstavili, na eni strani turistično podobo tega okolja, na primer safari po parku in ostale zanimive turistične destinacije, potem črnce oziroma razna plemena in njihov način življenja. Te predstavitve bodo potekale preko potopisov. Po drugi strani pa je življenje tam zelo težko, službo je težko dobiti, veliko je bolezni, od aidsa, malarije ipd. Prav
tako je veliko lakote, zaradi česar umirajo tudi otroci. En del potopisov bo vezan na potovalno medicino, brez katere v primeru Afrike ne gre. Potem imamo predvideno javljanje Ptujčanke Katje Gonc, ki dela na enem projektu trenutno v Etiopiji in tako naprej. Vsega ne smemo izdati, mislim pa, da bo zanimivo in da se bo našlo marsikaj zanimivega za vse generacije,« je dejal Bro-dnjak.
■ I	I	■■ V	■ ■
Animatorji: črni in energični
Za (pred)šolske otroke so pripravili plesne delavnice s končno produkcijo, kreativ-
ne delavnice z izdelavo oblačil in glasbil ter risanjem na platno. Izdelke bodo ob koncu tudi predstavili. Za otroke in mladino bodo dnevno na urniku razne igre z animator-ji. Aktivnosti bodo potekale vsak dan v tednu, ob vikendih bodo bolj zgoščene. Na Ptuj bodo povabili tudi črnce. »Včasih je bil Simon Mu-anda edini črnec na Ptuju in je bil res nekaj posebnega, kot da bi bil bog. Danes ljudi drugih ras srečamo bolj pogosto, a se v lokalnem okolju še vedno pojavljajo predsodki. Povezali smo se z Afriškim društvom v Sloveniji, na Ptuj bosta prišla dobro znana Janez Belina in Metka Trdina, ki je igrala v seriji Teater paradižnik, ter še kdo. Mislim, da je to pozitivno za razbijanje predsodkov, pa še en dodaten čar za naše dogodke.« Brodnjak pravi, da imajo dobro ekipo animatorjev. »Vedno je zanimivo z ljudmi, ki so polni energije, pri nas jih ne manjka. 21-letni Naf Kebire je na primer dober plesalec in športnik, z otroki je izjemen. Je Tunizijec, ki se je poročil s Slovenko. Doma je zaključil šolo za animator-je in danes dela pri nas. Bolj pomembno je, da zna ljudi motivirati in aktivirati, sicer pa, kdor je bil v tej državi, dobro ve, kako energični so Tunizijci in kako delajo s turisti.«
Glavni dogodek afriške vasi bo spremljanje tekem svetovnega prvenstva. Slovenski nogometaši bodo odigrali najmanj tri tekme, vse bodo predvajane na velikem platnu. Sicer si bo možno ogledati tudi tekme drugih reprezentanc, popoldanske ob bazenu, večerne v klubu Gemina XIII. »To je program tudi za družine. V času tekem bodo otroke prevzeli anima-torji in pedagoginje, starši pa lahko v miru spijejo kakšno pivo in si ogledajo tekmo. Ženske si lahko na primer vzamejo uro zase in gredo na razvajanje. Lahko si tudi ogledajo tekmo, žensk, ki jih zanima nogomet, je tako ali tako vedno več. Tudi Gemina bo v stilu nogometa, natakarji bodo oblečeni v nogometne drese. Ko smo zabili gol proti Rusom na prvi tekmi, je bilo prav zabavno in verjamem, da bo takšno razpoloženje vladalo tudi tokrat.«
Več kot 100 km/h
V Termalnem parku se bo v popoldanskem času in ob koncih tedna možno razgibati. Organizatorji so pripravili razne vodne aktivnosti in uredili igrišče z odbojko na mivki. Športne igre bo komentiral Esad Babačič, ki bo poražence pošiljal pod hladen tuš, zma-
govalce pa v termalne vrelce. Ali pa na hladno pivo. Na napihljivem igrišču se bo igral nogomet, potekale bodo razne spretnostne igre z žogo, na posebni napravi se bo merila hitrost brca žoge. Neuradni slovenski rekorder je že dalj časa nekdanji reprezentant Amir Karič, ki je »ustrelil« s hitrostjo 145 kilometrov na uro. »Upam, da nam bo uspelo izmeriti hitrost tudi našim reprezentantom. Mislim, da imajo največ možnosti za podrtje rekorda Birsa, Cesar, Šišič in Koren. Najboljše tri bomo seveda nagradili. K nam prihajajo v času od 2. do 6. junija v sklepnem delu priprav. Tudi sam se napravo že preizkusil. Namerila mi je 105 kilometrov na uro in upam, da premagam katerega od njih,« je malce v šali dejal Brodnjak. Sam si bo spektakel ogledal od blizu. »V to nogometno zgodbo smo poslovno in čustveno tako močno vpeti, da se čutim moralno odgovorne do dečkov in sem se odločil, da jih grem spodbujat v Južno Afriko. Več nas je bilo, ki smo bili praktično na vseh kvalifikacijskih tekmah in glede na to, da dve leti že nisem bil na pravem dopustu, sem odločil za ogled prvega dela prvenstva in mislim, da mi ne bo žal.«
Uroš Gramc


iZONSKA
VSTOPNI C AZA KOPANJE V TERMAH PTUJ
PREDPRODAJA SEZONSKIH VSTOPNIC
OTROCI IN DIJAKI: 99 EUR
m O	^r.'SLX
PREDPRODAJA SAMO DO
AFRIŠKA VAS V TERMAH PTUJ
M	10.6.-11.7.2010
Barvita doživetja Afrike ob koncih tedna in ob tekmah slovanske izbrane vrste
Afriški pravljični kotiček z dramsko igralko in mentorico Metko Trdin Program Eko delavnic bo vodil likovni pedagog in multi instrumentalist Igor Barbo
«Razstava kipov, delavnice kiparjenje in batik tehnike afriškega umetnika Tapiwe Chapa Afro Sound System - moderna afriške glasba
Bobnarske delavnice z mentorjema Tino Sovič in Robijem Ramadanijem
(dunduba, sangban in kenkeni...)
-	Nafove afriške plesne vragolije
-	Z Diano v Afriko in nazaj.
Popotnik Aleš Tonaj vas bo popeljal v svojem popotniškem taboru na Obisk najbolj nedostopnih krajev izven civilizacije s svojim »spačkom«.
. Beach soccer/nogomet na mivki (3x3)
Meritve moči udarca z nogometno žogo
A Zabavni kotiček - igralne konzole Play Station 3, Wii, Nintendo...
J- 3
1^6.2010 M fc^g
Nogometni tempelj v Termah Ptuj
»Hladen tuš za poražence in termalni vrelci za zmagovalce«! Za pravičnost med navijači bo poskrbel poznavalec športnih fenomenov Esad Babačič, ki bo pisano pravilo tudi izvajal!
Afriška vas v Termah Ptuj Prava baba v Termah Ptuj monokomedija z Urško Vučak I. Večerni tek čez ptujski grad Tekaška akademija za odrasle House Party ob zaključku šole Otroško rajanje z ribičem Pepetom Dalmatinska fešta Tradicionalni »Bazeni energije«
Mednarodni pokal B.A.S.E. jumping Slovenija v Termah Ptuj
Koncert MPZ Osti ja rej
»Thank You For The Music« - vol.2
14. Mednarodni balonarski praznik v Termah Ptuj
III. Rimske igre v Termah Ptuj
Državno prvenstvo v toboganskem spustu Terme Ptuj 2010
24.6. 25.6. 26. 6. 9.7. 10. in 11.7.
rrWWfrlirjiTBC?;'^^
Projekt »Posvoji punčko in reši otroka« v sodelovanju z Vrtcem Ptuj in Unicefom
Punčke, ki so jih izdelali otroci iz Vrteča Ptuj, bodo razstavljene v času svetovnega nogometnega prvenstva v novem Darilnem butiku Grand Hotela Primus.
dlMPATICUS
MAXIM US £!¿anz«JEC
raí
www.terme-ptuj.s i
Afriške izkušnje popotnikov preko potopisov kot izziv našim novim popotniškim podvigom.
10.6. ob 18.30 predstavitev JAR — Kompas Holidays
16.6. ob 18.30 Peter Eržen, Namibija - »Po čarobnih poteh v osrčju Afrike«
24.6.	ob 18.30 Peter Eržen, Jemen - »Arabski biser in sosed Afrike skozi drugačne oči«
01.7.	ob 18.30 Slavko Podbrežnik, »S kolesom po Gani«;
»Od Ptuja do Johannesburga«, fotografska razstava Črtomira Goznika in Matije Brodnjaka Razstava klubskih dresov slovenskih nogometnih reprezentantov v Grand Hotelu Primus Golgeterjev navijaški kotiček - možnost nakupa nogometnih navijaških rekvizitov


Terme Ptuj d.o.o., Pot v toplice 9, 2251 Ptuj, tel: 02/ 74 94 100, www.terme-ptuj.si
Tenis
Teden v znamenju Ptujčanov
Stran 14
Strelstvo
Ciglarič neuradno izboljšal 42 let star rekord
Stran 14
Atletika
Po dve zmagi in tretji mesti
Stran 15
Kickboks
Dva naslova za člane Kung fu kluba Ptuj ...
Strani 15
Nogomet
Podvinčani ohranili upanje Ormožanov
Stran 16
Nogomet
Zaključni turnirji U-8 in U-10
Stran 16
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
NZS zavrgla zahtevek Drave
Nogometna zveza Slovenije je zaradi postopkovnih nepravilnosti zavrgla zahtevek nogometnega kluba Labod Drava za razveljavitev zadnje tekme državnega prvenstva. To pomeni, da ostaja v veljavi izid tekme zadnjega kroga prve slovenske nogometne lige, na kateri je Olimpija z 2:0 (0:0) premagala Dravo.
Nogometaši Olimpije so si s to zmago 16. maja v svoji prvi sezoni po vrnitvi v elitno konkurenco priborili evropski nastop. Zmagovita gola sta prispevala Luka Prašnikar v 78. minuti in Erik Salkic v 90.
Ptujčani so prepričani, da so bili na tej tekmi oškodovani in da bi morali oni zmagati z izidom 3:0, ker so njihovi nasprotniki iz ljubljanske Olimpije igrali z igralcema, ki nista imela pravice nastopa. Gre za igralca Agima Ibraimija in Milana Purovica.
Pravni zastopnik Laboda Drave, ljubljanski odvetnik Vladimir Bilic, se bo pritožil na odločitev nogometne zveze. Po mnenju Bi-lica so razlogi za razveljavitev njihovega zahtevka neutemeljeni, odločitev krovne nogometne organizacije pa naj ne bi bila v skladu s tekmovalnim pravilnikom. Na NZS so zahtevek zavrgli, ker je nogometni klub s Ptuja zamudil dvodnevni rok za pritožbo, šteto od dneva, ko je bila tekma odigrana, ter ni plačal pritožbene takse v višini 400 evrov. Ptujčani so zahtevo za registracijo novega izida tekme vložili 21. maja.
»Organ prve stopnje NZS spregleda, da Nogometni klub Ptuj sploh ni vlagal pritožbe, temveč zahtevo. Za primer, ko je ekipa nastopila z enim ali več igralci, ki niso imeli pravice nastopa, zainteresirana ekipa ne vlaga pritožbe, temveč zahtevo po 63. členu Tekmovalnega pravilnika NZS. Pravno sredstvo zainteresirane ekipe zato v opisanem primeru ni pritožba, temveč zahteva v smislu določbe 63. člena Tekmovalnega pravilnika NZS. Zato v konkretnem primeru ne more priti v poštev odločitev in utemeljitev organa prve stopnje,« je pritožbo utemeljil Bilic.
sta
63. člen Tekmovalnega pravilnika NZS
Po uradni dolžnosti ali na podlagi zahteve zainteresirane ekipe, se tekmo registrira z rezultatom 3:0 v korist ekipe, ki je bila nasprotnik ekipi, ki je kriva za enega od naslednjih prekrškov, če ni dosegla ugodnejšega rezultata:
-	če je nastopila z igralcem, ki ni imel pravice nastopa,
-	če je nastopila na tekmi v času, ko je bila suspendirana ali kaznovana,
-	če je nastopila z igralcem, ki ni imel pravice nastopa po 32. člena tega pravilnika
-	če je nastopila z igralcem, ki ni imel pravice nastopa, ker se ni odzval pozivu selektorja reprezentance za nastop na tekmi reprezentance,
-	če je nastopila z igralcem, ki ne izpolnjuje določb tega pravilnika o zdravniških pregledih.
Foto: Črtomir Goznik
Igralci Interblocka in Laboda Drave bodo v naslednji sezoni najverjetneje skupaj nastopali v 2. SNL.
Dodatne kvalifikacije za 1. SNL:
1.	tekma: Interblock - Triglav Gorenjska 0:1
2.	tekma: Triglav Gorenjska - Interblock 3:0 (0:0); strelci: Mišič 58., Burgar 71., Dovžan 74.; R.K.: Zavrl 89./Triglav; Tabot 37., Gill 44., Božič 45./vsi Interblock
Triglav Gorenjska se je s skupnim rezultatom 4:0 uvrstil v 1. SNL.
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Mugerli se je prebudil
Perutnina Ptuj je edini slovenski klub, ki se ni udeležil uvodnih dirk v mesecu kolesarstva v Sloveniji. Namesto v Kranju so perutninarji nastopili na 20. dirki Raiffeisen Du-naj-Laßnitzhöhe, ki je štela za avstrijski pokal. Na 161,8 km dolgi progi od Wiener Neu-stadta do kraja Lassnitzhöhe so deklasirali tekmece. Zmagal je Matej Mugerli, Robert Vrečer pa mu je s tretjim mestom delal družbo na zmagovalnem odru. Mednju se je vrinil domačin Michael Knopf (Arbo KTM), klubski kolega Makolčan Gregor Gazvoda pa je osvojil deveto mesto. Od perutninarjev sta prispela v cilj še Matej Marin (25. mesto) in Marcel Ternov-šek (55. mesto).
Karavana se je na progo po-
dala v lepem sončnem vremenu, ki pa ni zdržalo do konca. Prav v zadnjem, najtežjem delu dirke je pričelo deževati, kar je bila voda na mlin ptujskim kolesarjem. V zaključku je karavana prevozila štiri osemki-lometrske kroge z zahtevnim 1,5 kilometra dolgim ciljnim vzponom. V tem delu je glavnina razpadla, med vodilno pet-najsterico pa so bili tudi Vre-čer, Marin in Mugerli. Slednji je bil najbolj aktiven, večkrat je napadel, zadnjič in uspešno ob vznožju zadnjega vzpona, ki ga je sam prevozil vse do cilja. 28-letni kolesar iz Šempetra pri Novi Gorici je zmagal v dresu Perutnine Ptuj štiri leta po tem, ko je na dirki po Kataloniji slavil prvo slovensko zmago v tekmovanju Pro Tour. »Lepo je
_
Foto: Marjan Keiner
Rezultati:
1.	Matej Mugerli (Slo, Perutnina) 4;16:23
2.	Michael Knopf (Aut, Arbo KTM) +0:02
3.	Robert Vrečer (Slo, Perutnina 0:14)
9. Gregor Gazvoda (Slo, Arbo KTM) 0:23 25. Matej Marin (Slo, Perutnina) 1:27 55. Marcel Ternovšek (Slo, Perutnina) 2:32
Matej Mugerli se je tik pred ciljem že veselil prve zmage po letu 2006.
spet stati na najvišji stopnički po tolikih letih. Današnja dirka mi je zelo ustrezala v zaključnem delu, ko je bila trasa razgibana, cestišče pa razmočeno. Ključ do uspeha je bil dvig hitrosti pred začetkom vsakega
vzpona, kar je opravil Marin, midva z Vrečerjem sva tempo nato le še stopnjevala,« je ob uspehu povedal Matej Mugerli. Primorec je vknjižil že osmo ptujsko zmago v sezoni.
UG
Šport mladih • 10. letne igre slovenskih šolarjev
Ptujčani najboljši na domačih igriščih
V petek so na Ptuju potekale jubilejne, 10. športne igre slovenskih šolarjev, ki sta jih skupaj pripravila Zavod za Šport Ptuj in Mestna občina Ptuj. Nastopilo je 460 mladih športnikov, ki so prišli iz štirinajstih slovenskih mest in krajev, pomerili pa so se v štirih panogah, in sicer nogometu, tenisu, namiznem tenisu in atletiki, ki je kot panoga obvezna. Igre so v prvi vrsti izvrstna priložnost za mlade, da se med seboj družijo, da izmenjajo mnenja s svojimi vrstniki, vendarle pa ni šlo tudi brez tekmovalnega naboja, čeprav je bil v ospredju. Za Ptuj so nastopili učenci vseh ptujskih
Najbolj izstopajoči rezultati ptujskih športnikov: Atletika:
-	deklice 2. mesto
-	dečki 1. mesto Namizni tenis:
1.	Anja Bezjak
2.	Žan Napast
3.	Tenis:
2. Neja Krajnc Domiter Nogomet:
-	dečki 4. mesto
-	deklice 2. mesto
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek z odprtja 10. letnih iger na Mestnem stadionu na Ptuju
osnovnih šol, nekaj pa jih je bilo tudi iz okoliških, saj ti učenci trenirajo v ptujskih klubih. 38 mladih ptujskih športnikov je skupno slavilo, osvojili so 540 točk, drugi so bili Mariborčani in tretji šolarji iz Murske Sobote.
Ptuj bo imel sedem pred-
stavnikov na svetovnih športnih igrah, ki se začnejo 28. junija v Bahrajnu.
Anica Ternovšek, vodja projekta 10. iger slovenskih šolarjev: »Igre so lepo uspele, videli smo lepa tekmovanja, na roko nam je kljub slabši
napovedi šlo tudi vreme, tako da smo lahko upravičeno zadovoljni. V ospredju je bilo predvsem druženje, seveda pa je bil prisoten tudi športni vidik in zelo smo veseli, da so skupno zmago slavili ravno domačini.«
Tenis • Futures v Kamniku, DP U-14 na Otočcu, 2. liga (m)
Teden v znamenju Ptujčanov
Poleg zgodovinskih uspehov slovenskih igralcev v Parizu (prvi zmagi Žemlje in Kavčiča v glavnem turnirju, preboj Hercogove v tretji krog), je bil pretekli teden naravnost sanjski tudi za ptujske teniške igralce in igralke. Le-ti so dosegli vrsto odmevnih rezultatov: Blaž Rola se je prebil do finala futures turnirja v Kamniku, Nina Potočnik je osvojila naslov državne prvakinje v kategoriji U-14, igralci ekipe TK Nes Ptuj pa so v B skupini 2. lige prepričljivo osvojili 1. mesto.
Prvi futures finale za Blaža
Pretekli teden je Kamnik gostil prvi letošnji moški turnir serije futures pri nas, nagradni sklad je znašal 10 tisoč dolarjev. Na glavnem turnirju je nastopilo tudi 6 Slovencev, največ pa je znova pokazal Blaž Rola (727. mesto na lestvici ATP). Le-ta je imel že v 1. krogu visoko oviro, saj je na drugi strani igrišča stal 4. nosilec, Avstralec James Lemke (372.). Blaž se je dobro zavedal velike priložnosti na domačem turnirju v Sloveniji ... in jo tudi odločno izkoristil. Avstralca je premagal 6:3, 6.2. Njegov naslednji tekmec je bil Nemec Aleksander Satsch-ko (622.), ki je uspel osvojiti niz, zmaga pa je ostala Blaževa: 6:1, 5:7, 6:3. V četrtfinalu se je v zgornji polovici turnirske tabele Blažu »odprl žreb«, saj so izpadli vsi nosilci. Ta kanček sreče je zadostoval, da je Blaž z dvema prepričljivima zmagama proti Avstrijcu Marcu Rathu (6:3, 6.2) in Francozu Nicolasu Rozenzweigu (6.2, 6:2) dospel do svojega prvega finala na futures turnirjih!
Finalni nastop mu je prinesel dvoboj z Nemcem Marce-

H
«k

Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola se je na futures turnirju v Kamniku prebil vse do finala.
lom Zimmermannom (566.), ki je na poti do finala izločil 2. in 5. nosilca. Nekoliko bolje rangirani gost se v prvem nizu ni najbolje znašel, nato pa je ujel pravi ritem in Rola mu je na koncu moral čestitati za osvojeni turnir.
Kljub temu je lahko Blaž več kot zadovoljen z igrami, ki jih je prikazal v Kamniku, temu primerna pa bo tudi bera novih ATP točk, s katero bo na novi računalniški lestvici preskočil veliko mest. Serija turnirjev tega ranga se ta teden nadaljuje v Rogaški Slatini.
Nina državna prvakinja
Na igriščih TK Krka Otočec je potekalo državno prvenstvo v kategoriji U-14. Teniški klub Terme Ptuj so zastopali Nina Potočnik, Sven Lah, Mitja Čuš in Jernej Orovič. Slednji je obtičal v kvalifikacijah, Svena in Mi-
tja pa je izločil 2. nosilec Maks Tekavec (Max LJ); prvega v 1., drugega v 2. krogu. Ljubljančan je na koncu postal državni prvak ...
Pri dekletih je bila Nina Potočnik (letnik 97) postavljena za 8. nosilko, nastopile pa so praktično vse najboljše v Sloveniji. Po »ogrevanju« v prvih dveh krogih je bila Ninina prva resna preizkušnja četrtfinale in obračun s 3. nosilko Simono Rejc. Za končni razplet je bil odločilen tie-break prvega niza, ki ga je Nina dobila z rezultatom 13:11. Drugi niz je bil le še formalnost . Polfinalni obračun z 2. nosilko Manco Pi-slak je bila enosmerna vožnja, saj je slednja po izgubljenem prvem nizu dvoboj predala. Potočnikova se je v finalu merila s 5. nosilko, Mariborčanko Natalijo Šipek. Leto dni starejša tekmica iz TK Mima pa tudi ni mogla ustaviti Nine na pohodu k osvojitvi naslova držav-
ne prvakinje; končni rezultat je bil 6.3, 6:4 v korist mlade Ptujčanke. Slednja je letos odigrala precej močnih turnirjev evropske serije, na katerih si je nabrala veliko izkušenj proti fizično močnejšim tekmicam, zato ta rezultat niti ni (pre)ve-liko presenečenje.
2. moška liga
Člani TK Nes Ptuj so z odliko opravili skupinski del tekmovanja v 2. ligi. V skupini B so slavili tudi na zadnjih dveh dvobojih proti TK Krško (4:3) in TK Hoče (5:2) in brez poraza osvojili 1. mesto. Najtežje delo pa jih šele čaka, saj se bodo za napredovanje v 1. ligo pomerili z zmagovalcem skupine A - ekipo Slovana. Kljub temu, da v njej igrajo Semrajc in brata Bedene, pa Ptujčani še zdaleč niso rekli zadnje besede .
JM
Judo • DP U-23
Pet medalj Dravi
Judo klub Drava iz Ptuja je to nedeljo izpeljal državno prvenstvo članov in članic do 23 let. Ob letošnji petdesetletnici izjemno bogatega delovanja kluba je to že drugo letošnje veliko tekmovanje, ki je bilo v športni dvorani Center.
Med govorniki na odprtju je bil tudi doslej najuspešnejši tekmovalec kluba Filip Leščak, olimpijec in legenda slovenskega juda, trikratni udeleženec olimpijskih iger, pri čemer je osvojil tudi eno peto mesto.
Na treh blazinah smo lahko spremljali zanimive dvoboje
tudi domačih tekmovalcev, izmed katerih se je na drugo mesto s tremi zmagami uvrstila Urška Urek. Tretja mesta so osvojili Ines Jurša, Andrej Čuš, Damjan Ljubec in Nejc Kučan.
Po končanem prvenstvu je potekalo tudi DP po pasovih. Med rjavimi pasovi je bila Urška Urek druga in ji ni uspelo osvojiti črnega pasa, prav tako je v finalu izgubil Tilen Vido-vič, v polfinalu pa Andrej Čuš, oba med modrimi pasovi, in tako nista uspela dobiti rjavih pasov.
Sebi Kolednik
Rezultati: MLAJŠE CLANICE:
-48 kg: 1. Kristina VRŠIČ - JK DUPLEK, 3. Ines JURŠA - JK DRAVA PTUJ; -52 kg: 1. Manja KROPF - JK DUPLEK, 4. Sanja BOŠKOVIČ - JK DRAVA PTUJ; -57 kg: 1. Tina TRSTENJAK - JK SANKAKU; -63 kg: 1. Vlora BEDŽETI - JK SANKAKU; -70 kg: 1. Anka POGAČNIK - JK TRIGLAV KRANJ; -78 kg: 1. Urška GRAČNER - JK SANKAKU; +78 kg: 1. Ana VELENŠEK - JK SANKAKU, 2. Urška UREK - JK DRAVA PTUJ.
MLAJŠI ČLANI:
-60 kg: 1. Matjaž TRBOVC - JK SANKAKU; -66 kg: 1. Andraž JEREB
-	JK OLIMPIJA; -73 kg: 1. Tadej ČEH - JK DUPLEK, 5. Tilen VIDOVIC
-	JK DRAVA PTUJ; -81 kg: 1. Jesenko ČETIČ - JK OLIMPIJA; -90 kg: 1. Žiga UNUK - JK IMPOL; -100 kg: 1. Jan RATEJ - JK BEŽIGRAD, 3. Andrej ČUŠ - JK DRAVA PTUJ, 3. Damjan LJUBEC - JK DRAVA PTUJ, 5. Bojan LJUBEC - JK DRAVA PTUJ; +100 kg: 1. Vito DRAGIČ - JK IMPOL, 3. Nejc KUČAN - JK DRAVA PTUJ, 5. Tadej BUTOLEC - JK DRAVA PTUJ.
Tilen Vidovič (JK Drava Ptuj, modri kimono)
Strelstvo • 3. krog MK Interlige
Ciglarič neuradno izboljšal 42 let star državni rekord
Pretekli vikend s je v Rečici pri Laškem v organizaciji SD Dušana Poženela potekal 3. krog MK Interlige v streljanju s pištolo proste izbire, ki je minil povsem v znamenju strelcev SD Jožeta Kerenčiča. Med posamezniki je fantastično drugo zmago v sezoni dosegel Aleksander Ciglarič in s 558 krogi postavil novi neuradni državni rekord! S tem dosežkom je Ciglariču uspelo to, kar se je pripravljalo že tri sezone, za velik preboj čez mejo 42 let starega državnega rekorda s 557 krogi pa je vedno znova zmanjkal le še zadnji, vendar najpomembnejši korak. Cigla-

AL d.a.o. telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
rič ga je zmogel! Bralcem Štajerskega tednika pa razkriva, kako je prišlo do tega dejanja: »Pogoji za streljanje so bili dobri, ni bilo motečega vetra in svetloba je bila fantastična. Tudi sam sem se počutil odlično, tako da se je vse skupaj moralo odraziti v dobrem dosežku. Vendar sem prepričan, da vse našteto še vedno ne bi zadostovalo, če se ne bi poglobil v delovanje svoje pištole. Na enem zadnjih treningov pred nastopom v Rečici sem poizkusil streljati z novo švicarsko pištolo Morini, ki ima elektronsko reguliran prožilec, ki velja za najboljšega na svetu, in to je bil verjetno ključni trenutek. Po tej izkušnji sem se šele začel zavedati, s kakšnim slabo nastavljenim mehanskim sprožilcem se mučim na svoji ruski pištoli Toz. Pištolo sem vzel v delavnico in si rekel, pa ni vrag, da jaz tega ne bi zmogel boljše nastaviti. Pištolo sem razstavil, sčistil ves nabrani smodnik iz nje, namazal in na koncu fino nastavil. Razlika je bila več kot očitna! Streljanje s pištolo proste izbire me je v zadnjem času zelo pritegnilo in
Foto: Simeon Gčnc
Aleksander Ciglarič, SD Jožeta Kerenčiča Miklavž, je zablestel v Rečici in zmagal z dvojnim neuradnim DR tako med posamezniki kot v ekipni razvrstitvi skupaj z bratoma Simonič.
mislim, da je tekmovanje Interlige odličen prostor za nabiranje prepotrebnih tekmovalnih izkušenj v tej disciplini na 50 m. Do sedaj sem še na čisto vsaki tekmi ugotovil kaj novega. Različne tehnične elemente bi bilo sicer možno dobro dodelati že na treningu, vendar se vrtimo v začaranem krogu manjkajočih strelišč in potem smo marsikdaj prisiljeni, da eksperimentiramo na samem tekmovanju, ko tega ne bi sme-
li delati.« Za Ciglaričem se je na drugo mesto s 547 krogi uvrstil njegov moštveni kolega Boštjan Simonič, tretje mesto je s 542 krogi pripadlo juršinske-mu strelcu Simonu Simoni-ču ml., ki pa je za en krog na četrtem mestu premagal svojega moštvenega kolega Ludvika Pšajda. Na peto mesto se je s 540 krogi uvrstil zmagovalec drugega turnirja Simon Bu-čan, veliko prevlado strelcev iz Spodnjega Podravja pa je na še-
stem mestu s 539 krogi zaokrožil še tretji strelec Miklavžanov Simon Simonič. Domačina iz Rečice Brunšek in Tkalec sta s 539 in 538 krogi osvojila 7. in 8. mesto, 9. Franci Ivanc 537, 19. Mirko Moleh 511, 25. Matija Potočnik 502, 30. Simeon Gonc 487, 35. Ivan Druzovič 467, 37. Milan Stra-žišar 458, 38. Robert Šimen-ko 436 krogov.
V ekipni razvrstitvi so prepričljivo in z veliko prednostjo
Skupni seštevek posamezno:
1.	Aleksander Ciglarič, JKM	81 točk
2.	Simon Simonič ml., JUR	69
3.	Boštjan Simonič, JKM	66
4.	Simon Bučan, KOP	66
5.	Peter Tkalec, DPO	59
6.	Emeril Hodžic, IZO	54
7.	Franci Ivanc, GRO	51
8.	Klemen Tomaševič, KOP	47
9.	Andrej Brunšek, DPO	46
10.	Ludvik Pšajd, JUR	45 13. Simon Simonič, JKM	35 19. Matija Potočnik, PTUJ	18 23. Mirko Moleh, JUR	12 31. Simeon Gonc, PTUJ	0
33.	Robert Šimenko, PTUJ	0
34.	Milan Stražišar, PTUJ	0
slavili strelci SD Jožeta Keren-čiča iz Miklavža pri Ormožu in s 1644 krogi prav tako neuradno za 9 krogov izboljšali slovenski DR, ki je bil postavljen davnega leta 1985. Drugo mesto so s svojim letošnjim najvišjim dosežkom 1594 krogov osvojili strelci Juršincev pred domačini iz Rečice s 1580 krogi na tretjem mestu, 4. SD Ko-pačevina 1578, 5. SD Grosuplje 1570, 9. SK Ptuj 1425 krogov.
Simeon Gonc
47. Ivan Druzovič, JUR	0
50.	Dragoljub Poledica, PTUJ	0
51.	Stane Cafuta, PTUJ	0
Skupni seštevek ekipno:
1.	SD JOŽETA KERENCICA
2.	SD DUŠANA POŽENELA
3.	SD KOPAČEVINA
4.	SD JURŠINCI
5.	SD GROSUPLJE
6.	REGION SUD - AUT
7.	ALZAS ČAKOVEC - HRV
8.	SK PTUJ
9.	SD VREMŠČICA
10.	DSBV IZOLA
11.	SK MORIS KOČ. REKA
12.	SD ŠKOFJA LOKA
13.	ŠSK COAL PETIŠOVCI
43 točk 37 34 32 28 24 19 18 16 13 9 2 2
Kickboks • Finale DP
Dva naslova za člane Kung fu kluba Ptuj ...
V soboto, 22. 5., je v Postojni pod pokroviteljstvom Kikboks zveze Slovenije potekal 2. turnir in hkrati finale DP v kikbo-ksu / kick light, ki spada med tako imenovane trde discipline. V sodelovanju s KBV Ptuj so se ga udeležili tudi tekmovalci Kung fu kluba Ptuj (Mitja Potrč, Kristijan Matič, Bojan Kujavec in Danijel Klobasa) pod vodstvom trenerja Karla Šauperla.
Finala DP v Postojni v kick lightu se je udeležilo 163 tekmovalcev iz 22 slovenskih klubov kikboksa in tajskega boksa, kar priča o kvaliteti in težavnosti tekmovanja. Med vsemi temi so tekmovalci ptujskega kluba poželi lepe uspehe ter z dobrimi in srčnimi borbami navdušili prisotne. O državnem prvaku odločata dva turnirja v tekočem letu ter seštevek dosežkov na obeh. V Postojni so Ptuj-čani osvojili naslednja mesta:
(do 63 kg): 1. Mitja Potrč, 2. Kristijan Matič;
(do 84 kg): 3. Danijel Klobasa; (do 69 kg): 3. Bojan Kujavec. Seštevek obeh turnirjev (v Ormožu in Postojni) je odločal o naslovu državnega prvaka v kikboksu / kick light. Člani Kung fu kluba Ptuj so dosegli naslednje končne uvrstitve:
Mitja Potrč - državni prvak v kategoriji -63 kg,
Danijel Klobasa - državni prvak v kategoriji -84 kg, Denis Skaza - 2. mesto v kategoriji +94 kg,
Kristijan Matič - 2. mesto v kategoriji -63 kg.
Prikazane borbe, tehnično znanje borcev ter seveda odlični uspehi so pokazatelj, da se v ptujskem Kung fu klubu dela kvalitetno, kar je lepa popotnica za naprej, saj tekmovalce čaka še nekaj mednarodnih in evropskih tekmovanj.
Karel Šauperl
Foto: Erazem Praš
Skupinski posnetek članov Kung-fu kluba Ptuj, ki so nastopili v Postojni.
... in dva za Ormožane
Zaključnega turnirja se je udeležilo tudi šest tekmovalcev in tekmovalk iz KBV Ormož in sodnica Tončka Kaluža. Pod vodstvom trenerjev Milana in Danila Korotaja so bili na turnirju doseženi naslednji odlični rezultati:
v disciplini light contact je med starejšimi kadeti do 42 kg Dejan Kociper dosegel 1. mesto. Žan Tomažič se je odlično boril v kategoriji starejši kadeti do 52 kg in dosegel 3. mesto. V kategoriji mladinci do 69 kg se je na 3. mesto uvrstil Dejan Govedič in v kategoriji člani do 79 kg je prav tako, v hudi konkurenci, dosegel 3. mesto Florjan Kuharic Tudi dekleta so bila uspešna
in so v disciplini light contact dosegla odlične rezultate. Med mladinkami je v kategoriji do 50 kg Nuša Štefančič dosegla
1.	mesto, Lucija Kovačič pa v kategoriji mladinke do 55 kg
2.	mesto.
Z dobrimi uvrstitvami na zadnjem, zaključnem turnirju, je KBV Ormož tako bogatejši za dva naslova državnih prvakov v disciplini light contact: to sta Nuša Štefančič in Dejan Kociper. V državnem merilu je prav tako odlično skupno drugo mesto dosegla Lucija Ko-vačič, tretji mesti sta dosegla Žan Tomažič in Florjan Ku-harič, Dejan Govedič pa je skupno zasedel četrto mesto.
Franc Kociper
Konjeniški šport
v Trstu
Innamorata Trio tretja
Kobila Innamorata Trlo, v lasti Zvonka Osterca (KK Slov. gorice, Lenart), je nastopila na kasaških dirkah v italijanskem Trstu. V preizkušnji na 1660 metrov je z osebnim rekordom na italijanskih hipodromih -1:17,7 osvojila tretje mesto. Voznik je bil Italijan Antonio Volpe.
Lokostrelstvo
Čakovcu
Ljutomerčani odlični v
Na mednarodnem lokostrelskem tekmovanju za pokal Nikole Zrin-skega v Čakovcu so odlične rezultate dosegli tudi tekmovalci lokostrelske sekcije TVD Partizan Ljutomer. V kategoriji mlajših dečkov je 1. mesto osvojil Matija Režonja, pri dečkih pa sta se na prvo oziroma drugo mesto zavihtela Dejan Perčič (681 krogov) in Teo Makoter (629). Na zelo dobro 2. mesto se je uvrstil Uroš Vrbančič med veterani.
NŠ
Atletika • DP v mnogobojih
Po dve zmagi in tretji mesti
Mestni stadion Ptuj je bil v soboto in nedeljo prizorišče državnega prvenstva v mnogobojih, ki se ga je udeležilo okoli 40 tekmovalcev v pionirski, mlajše mladinski, mladinski in članski kategoriji. Gre za zahtevno in naporno atletsko disciplino, ki je zadnja leta v Sloveniji v rezultatski krizi. Atletski klub Cestno podjetje Ptuj, obenem tudi organizator, je bogatejši za dve kolajni, državni naslov in tretje mesto. Med mlajšimi mladinkami je slavila Nastja Klanjšek. Bolje ji je šlo v skakalnih in tekaških disciplinah, manj pa v metalnih, na koncu pa je zmagala s prepričljivim naskokom. Precej bolj izenačeno je bilo med pionirji, kjer je Aljaž Brlek osvojil tretje mesto s 4242 točkami, za zmagovalcem pa je zaostal manj kot 100 točk. Odlič-
no je nastopil v tekih (38,60 sekunde na 300 metrov in 14,67 sekunde na 100 metrov z ovirami, nekoliko slabše pa v metalnih disciplinah). Med pionirkami je bila domačinka Maruška Lesjak Korpič peta. Pri članih je postal državni prvak triintridesetletni Uroš Ko-gal, ki je v deseteroboju zbral 7024 točk, kar je zelo soliden rezultat. Med starejšimi mladinkami pa se je izkazala Eva Vivod prav tako iz Maribora, ki je dosegla državni rekord v sedemeroboju.
Precej množičnejša udeležba pa je bila v Postojni, kjer je na isti dan potekalo državno prvenstvo v posamičnem in ekipnem mnogoboju za kategoriji U12 in U14. Tudi tam je ptujski klub postal bogatejši za državni naslov in tretje mesto. Med sedeminštiridesetimi
Foto: Črtomir Goznik
Nastja Klajnšek (AK Cestno podjetje Ptuj)
pionirkami U12 v četveroboju je bila znova najboljša Maja Bedrač. Zasledovalko je tokrat prehitela za zgolj 5 točk, najbolje pa ji je šlo v skoku v daljino (494 centimetrov).
Veter v laseh - s športom proti drogi
Sport je življenje
Veter v laseh - s športom proti drogi - šport je življenje Veter v laseh - s športom proti drogi - šport je življenje, je prireditev, ki sledi cilju oza-veščanja mladih o pomembnosti športnega udejstvovanja na vseh panožnih področjih. S prireditvijo so mladim približane športne aktivnosti, v katerih je moč izraziti lastno igrivost, tekmovalnost in dru-
žabnost, kar mlade oddaljuje od skušnjave zaužitja opojnih substanc. S tem razlogom smo v Športnem društvu Kenguru v petek, 14. maja 2010, pripravili prireditev že osmo leto zapovrstjo. V sklopu prireditve je potekal tudi športni dan OŠ Destrnik-Trnovska vas, prireditev je kot vsa dosedanja leta podprla tudi Občina Trnovska vas, Klub ptujskih študentov
pa je nastopil kot glavni pokrovitelj prireditve. V samo prireditev se je drugo leto vključilo Strelsko društvo Trnovska vas, ki je vodilo panogo streljanja z zračno puško. Zraven omenjene discipline pa so otroci in mladina stari od 6 do 14 let igrali še nogomet, košarko in odbojko, lahko so tudi rolali ali se likovno izražali.
Program je potekal od 8.15 dalje, ko sta prireditev odprla moderatorja Nena in Dejan. Besedo sta predala še predsedniku ŠD Kenguru Daniju Ma-guši, vodji podružnične šole
Med fanti U12 je bil tretji Rok Viher, Boštjan Nahberger pa peti v kategoriji U14. Ekipno so bili fantje v omenjeni kategoriji tretji.
Uroš Esih
Destrnik-Trnovska vas Klavdiji Heric in vodji organizatorjev prireditve Borisu Pukšiču. Po spodbudnih besedah govornikov je sledilo skupinsko ogrevanje na temo aerobike ob spremljavi taktne glasbe, za tem pa so že stekla tekmovanja v dveh starostnih kategorijah, ki jih je skupno koordiniralo 16 moderatorjev, članov ŠD Kenguru. Med prireditvijo so dogodek pozdravili podžupan občine Trnovska vas Drago Pukšič, direktor OU Trnovska vas Jože Potrč ter ravnatelj OŠ Destrnik-Trnovska vas Drago Skurjeni, ki je mlade tudi nagovoril o smiselnosti in pomembnosti športnega udejstvovanja.
Med 10.00 in 10.30 je bil čas za malico, za tem je sledil sklepni del prireditve, kjer smo lahko videli tudi žar športne borbe mladih, da posežejo po katerem od prvih mest ter si s tem priborijo kolajno. Tistim, ki so imeli največ športne sreče in športnega znanja, so mo-deratorji posameznih disciplin podelili medalje in priznanja za najboljša dosežena mesta.
Ob koncu prireditve je sledil še nagovor vodje podružnične šole v Trnovski vasi Klavdije Heric, ki je pozdravila to vrsto prireditve z željo, da športne aktivnosti skupaj ponovimo prihodnje leto.
Boris Pukšič
Šolski šport • Odbojka
Uspeh mladih
odbojkaric
Benedikta
Pred dobrim mesecem se je ekipa mladih odbojkaric Odbojkarskega kluba Benedikt pod vodstvom trener-j a Slobodana Nikolica udeležila 15. tradicionalnega pionirskega turnirja v srbskem Obrenovcu. Na športnem dogodku je sodelovalo 48 dekliških ekip, med katerimi so Benedičanke zasedle 6. mesto.
Polona Ambrožič
Odbojkarice so bile zelo vesele nepričakovanega uspeha.
Foto: Matija Kaučič
Nogomet • Zaključni turnirji U-8 in U-10
Zmagovalci so bili vsi
Nogometni klubi vedno več pozornosti namenjajo vzgoji svojih mlajših nogometašev, s čimer si ustvarjajo bazo za popolnitev ekip v starejših kategorijah. Obenem je to najboljši možni način, kako otroke že v zgodnji fazi navdušiti za telesne aktivnosti. V soboto in nedeljo so se na sklepnih prireditvah predsta-
vili mladi nogometni upi z območja MNZ Ptuj. Ta je s pomočjo klubov ŠD ŽNK Dornava, ŠD Hajdina in NK Aluminij izvedla zaključke tekmovanj v konkurenci U-8 in U-10. Dornava in Kidričevo sta bila organizatorja turnirja U-10, Hajdina pa U-8. Na vseh treh prizoriščih in ob njih je bilo zelo živahno, saj je bila prire-
ditev dobro obiskana, prišlo je veliko staršev ter drugih ljubiteljev nogometa. Na koncu so bili vsi zmagovalci in so za svojo udeležbo prejeli tudi zlate medalje. Vsa tekmovanja so bila dobro izpeljana, za dodatno pozitivno oceno pa so poskrbeli nasmehi na obrazih številnih mladih nogometašev.
U-10
V	Dornavi so nastopili: Dornava, Bukovci, Cirkulane, Gerečja vas, Go-rišnica, Lovrenc, Makole in Markovci.
V	Kidričevem so nastopili: Aluminij A, Aluminij B, AHA EMMI Bistrica A, AHHA EMMI Bistrica B, NŠ Poli A, Oplotnica, Polskava - Pragersko, Stojnci, Videm, Podvinci in Boč.
U-8
Na Hajdini so nastopili: Hajdoše -Golgeter, Skorba - Golgeter, Videm, Stojnci, Pragersko, Podvinci, Ormož NŠ Drava, NŠ Poli Drava A, NŠ Poli Drava B, Aluminij, Apače, Markovci, AHA EMMI Bistrica A, AHA EMMI Bistrica B DK
Skupinski posnetek udeležencev turnirja v Dornavi.
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj
Podvinčani ohranili upanje Ormožanov
3. SNL - vzhod: Stojnci v igri celo za 3. mesto
Predzadnji krog v 3. slovenski ligi - vzhod je prinesel spremembo na vrhu prvenstvene razpredelnice. V Celju sta se pred 500 gledalci pomerila domači Simer šampion in Šmartno. Oba tekmeca sta srečanje začela odločno, saj so se oboji zavedali pomembnosti srečanja. Domači ne bi smeli izgubiti, gostom iz Šmartnega pa je za prevzem vodstva v poštev prišla samo zmaga. To so na koncu tudi dosegli z golom Roka Cizeja v 78. minuti. Sedaj imajo pred zadnjim krogom, v katerem bodo gostili Tehnotim Pesnico, veliko psihološko prednost pred Celjani, ki gredo na »vroče gostovanje« v Veržej. Šmar-tnem se tako obeta ponovna vrnitev v 2. SNL, kjer so nekoč že igrali.
Ponovno so dobro igro prikazali nogometaši iz Stojncev, ki so z golom Roberta Janžekoviča slavili na gostovanju pri tretje uvrščeni Čardi. Odpira se jim celo priložnost, da bi ob ugodnem razpletu v zadnjem krogu zasedli celo 3. mesto.
Potrebno je omeniti še visoko zmago Zreč, ki so gostom iz Rogaške nasuli kar deset zadetkov, ter poraza Palome in Tehnotima Pesnice na domačem igrišču v borbi za obstanek. Ljubitelji nogometa bodo tako na vse odgovore morali počakati prav do zadnjega kroga.
REZULTATI 25. KROGA: Čarda
-	Stojnci 0:1 (0:1), Simer šampion
-	Šmartno 0:1 (0:0), Paloma - Teh-nostroj Veržej 0:1 (0:0), Koroška Dravograd - Kovinar Štore 2:2 (1:1), Malečnik - Tromejnik G Kalamar 5:3 (2:3), Zreče -Mons Claudius 10:1 (5:1), Tehnotim Pesnica - Odranci 3:4 (1:2).
1.	ŠMARTNO 25 16 4 5 72:38 52
2.	ŠIMER ŠAMP. 25 15 6 4 49:17 51
3.	ČARDA 25 14 3 8 53:21 45
4.	DRAVOGRAD 25 12 7 6 51:30 43
5.	STOJNCI 25 13 4 8 48:36 43
6.	MALEČNIK 25 12 3 10 53:52 39
7.	ODRANCI 25 11 5 9 60:47 38
8.	TEHNO. VERŽEJ 25 11 2 12 46:50 35
9.	ZREČE 25 9 7 9 40:48 34
10.	KOV. ŠTORE 25 8 6 11 33:39 30
11.	TROMEJNIK 25 8 5 12 36:42 29
12.	PALOMA 25 7 3 15 36:59 24
13.	TEH. PESNICA 25 6 3 14 33:51 23
14.	MONS CLAUD. 25 2 2 21 27:119 8
CARDA - STOJNCI 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Janžekovič (21)
STOJNCI: Starčič, Železnik, Janžekovič, S. Meznarič (od 87. Klinger), Korez, Zagoršek, Kokot, Milošič, Per-nek (od 57. Čeh), Topolovec (od 76. Lah), Golob. Trener: Robert Težački.
Štajerska liga: Podvinčani šokirali Bistričane
Nogometaš iz Podvincev so v Slovenski Bistrici premagali vodeče moštvo lige ter poskrbeli za zanimiv zaključek prvenstva. Na gostovanju so dosegli vse štiri zadetke, le da je Robert Petrovič dosegel en avtogol. Napako je popravil nekaj minut kasneje, ko ga je dosegel še v pravo mrežo. Domačim nogometašem ni pomagalo niti to, da so zadnjih 18 minut igrali z igralcem več v polju. Tako so Podvinčani naredili uslugo Ormožanom (ti so tokrat nasuli gostom iz Vranskega kar devet zadetkov), ki so se vodilnemu moštvu znova približali le na točko zaostanka. O prvaku bo odločal zadnji krog, kjer AHA EMMI Bistrica gostuje v Rušah
pri domačem Pohorju, nogometaši Carrere Optyla iz Ormoža pa v Črni na Koroškem pri Peci.
Nogometaši Bukovcev so se z remijem brez zadetkov poslovili od svojih najzvestejših privržencev in bodo naslednjo sezono igrali v 1. ligi MNZ Ptuj. Kot smo že večkrat zapisali, so ravno oni rekorderji po neodločenih izidih v Štajerski ligi, in sicer so se ustavili pri številki devet. Po pričakovanjih so do svoje enajste zmage prišli nogometaši iz Gerečje vasi, ki so ugnali ekipo iz Frama.
REZULTATI 25. KROGA: AHHA EMMI Bistrica - Podvinci 1:3 (1:1), Carera Optyl Ormož - KIV Vransko 9:1 (4:0), Bukovci - Šoštanj 0:0, LKW Jack Gerečja vas - Partizan Fram 4:2 (3:2), Boč Poljčane - Peca 3:2 (1:1), GIC Gradnje Rogaška - Trgovine Jager 0:0, Koroške gradnje -Pohorje 0:4 (0:2).
1.	A. E. BISTRICA 25 16 4 5 66:33 52
2.	OPTYL ORMOŽ 25 15 6 4 51:28 51
3.	PODVINCI 25 13 4 8 51:42 43
4.	PECA	25 11 7 7 58:42 40
5.	POHORJE 25 11 6 8 48:43 39
6.	ŠOŠTANJ 25 11 5 9 43:36 38
7.	GEREČJA VAS 25 11 5 9 49:45 36
8.	TRGOV. JAGER 25 10 7 8 38:26 37
9.	GIC ROGAŠKA 25 11 3 11 39:31 36
10.	BOČ POLJČANE25 10 5 10 26:27 35
Fotozapis
Skakalci v Križevcih
Športno zabavno prireditev v Ključarovcih (občina Križevci pri Ljutomeru) so minulo soboto popestrili člani smučarske reprezentance v poletih - trener Matjaž Zupan, direktor Franci Petek ter skakalci Primož Peterka, Damjan Fras, Goran Janus in Igor Medved (na posnetku, z desne) in odigrali atraktivno tekmo proti ekipi pomurskih županov. Pred tekmo jih je v prostorih občinske zgradbe sprejel župan občine Križevci Branko Belec. V svojem nagovoru je povedal nekaj besed tudi v prleškem jeziku, med udeleženci pa ga je zagotovo najbolj razumel Damjan Fras, saj
njegovi sorodniki izvirajo iz Veržeja. Škoda, da med udeleženci ni bilo najavljenih skakalcev Petra Žonta in Roberta Kranjca. Župan in predsednik Športne zveze Križevci Milan Majcen sta reprezentantom podelila skulpture skakalcev, ki jih je iz kovine izdelal samostojni podjetnik Robert Jurak. Zanimivo in predvsem zabavno je bilo na nogometni tekmi, ki so jo dobili skakalci 10:5 - najuspešnejša posameznika pa sta bila Damjan Fras (pri zmagovalcih) s šestimi in Branko Belec (pri poražencih) s štirimi zadetki.
NŠ
11.	KOROŠKE G.	25	8	8 9	31:37	32
12.	PARTIZ. FRAM 25	6	3 16	36:69	21
13.	BUKOVCI	25	3	9 13	39:53	18
14.	KIV VRANSKO	25	2	2 21	34:97	8
AHA EMMI BISTRICA -PODVINCI 1:3 (1:1)
STRELCI: 0:1 D. Petrovič (8), 1:1 R. Petrovič (33. avtogol), 1:2 R. Petrovič (49), 1:3 Juršek (85)
PODVINCI: Vesenjak, Kuserbanj (od 57. Brumen), Toplak (od 86. Še-ruga), Petek, Ivančič, Lah, R. Petrovič (od 70. Bezjak), Novak, Benko, Juršek, D. Petrovič. Trener: Damjan Bezjak.
LKW JACK GEREČJA VAS -PARTIZAN FRAM 4:2 (3:2)
STRELCI: 0:1 Novak (9), 1:1 Miha Lešnik (13), 2:1 D. Hertiš (32), 3:1 R. Sagadin ( 35), 3:2 Jus (40), 4:2 D. Hertiš (74)
LKW JACK GEREČJA VAS: Zupa-nič, Medved, Lončarič, Draškovič, Miha Lešnik (od 72. Emeršič), R. Sagadin, Šešo (od 78. Miha Lešnik), Petek, Gerečnik, D. Hertiš, Krajnc. Trener: Franc Žitnik.
BUKOVCI - ŠOŠTANJ 0:0
BUKOVCI: Golc, Kokot, Antolič,
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Carrera Optyl Ormož so se krog pred koncem prvenstva približali vodilnim Bistričanom na vsega točko zaostanka.
Vajda, T. Meznarič (od 83. Petrovič), Belšak, Bezjak (od 68. Zebec), Habrun, Herga, Kozel, Cebek (od 74. R. Meznarič). Trener: Rudi Habjanič.
DK
CARRERA OPTYL ORMOŽ
-	VRANSKO 9:1 (4:0)
STRELCI: 1:0 Štiberc (16), 2:0 Ko-larič (18), 3:0 Habjanič (40 - 11 m), 4:0 Piberčnik (45), 5:0 Mihalič (49), 6:0 Štiberc (54), 7:0 Habjanič (62), 8:0 Košnik (63), 8:1 Krivec (73), 9:1 Prapotnik (90).
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Šnaj-der, Prapotnik, Druzovič, Piberčnik, Habjanič, Kolarič, Kozar (od 65. Hanželič), Strmšek (od 70. Kovačec), Mihalič (od 59. Košnik), Zadravec, Štiberc. Trener: Aleš Jurčec
Nogometaši Carrere Optyl so se od domačih navijačev v sezoni 2009/2010 poslovili z visoko zmago proti zadnjeuvrščeni ekipi Vranskega, ki se po enoletnem igranju v Štajerski ligi vrača v MNZ Celje. O sami igri ni potrebno izgubljati besed, saj je to bila igra mačke z mišjo. Mrežo gostov so Ormožani zatresli kar 9 -krat, do odmora 4 - krat in v nadaljevanju še 5 - krat.
Ker je Bistrica na domačih tleh izgubila proti Podvincem (1:3), Ormožani sedaj zaostajajo za njimi le za točko. V medsebojnih obračunih so boljši nogometaši iz Slovenske Bistrice, vendar upanje umira zadnje in v taboru Carrere Optyl upajo na čudež. Kakor koli se bo odvil zadnji krog, pa so Ormožani v tem prvenstvu naredili precej več od načrtovanega.
uk
1. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 21. KROGA: Dornava
-	Rogoznica 1:0, Zavrč - Oplotnica 6:1, Gorišnica - Videm 2:4, Središče
-	Skorba 3:1, Pragersko - Markovci 1:1, Hajdina - Apače 0:3.
1.	ZAVRČ	21 19	1	1	109:17	59
2.	APAČE	21 16	2	3	51:30	50
3.	OPLOTNICA	21 10	5	6	33:27	35
4.	VIDEM	21 9	3	9	48:53	30
5.	DORNAVA	21 8	5	8	39:39	29
6.	ROGOZNICA	21 8	5	8	46:48	29
7.	HAJDINA	21 7	5	9	39:60	26
8.	GORIŠNICA	21 7	4	10	43:42	25
9.	SKORBA	21 6	5	10	52:63	23
10.	SREDIŠČE 21 5 4 12 37:62 19
11.	PRAGERSKO 21 3 7 11 37:70 16
12.	MARKOVCI 21 3 4 14 35:68 13
2. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 20. KROGA: Lovrenc
-	Makole 4:1, Leskovec - Zgornja Polskava 2:2, Cirkulane - Hajdoše 3:5, Spodnja Polskava - Slovenja vas 3:4, Grajena - Podlehnik 2:2. V tem krogu je bil prost Tržec.
1.	LOVRENC	20	13	3	4	47:18	42
2.	ZG. POLSK. -1	19	12	3	4	45:30	38
3.	TRŽEC	19	12	1	6 53:35	37
4.	GRAJENA	19	11	2	6 64:35	35
5.	PODLEHNIK	19	10	3	6 35:18	33
6.	SLOVENJA VAS	19	10	1	8 31:30	31
7.	HAJDOŠE	19	8	4	7	36:40	28
8.	MAKOLE	19	7	4	8 43:37	25
9.	SP. POLSKAVA	19	5	3	11 32:48	18
10.	CIRKULANE 19 2 2 15 18:53 8
11.	LESKOVEC 19 1 2 16 22:82 4
Veteranske lige MNZ Ptuj
SKUPINA CENTER REZULTATI 14. KROGA: Leskovec
-	Skorba 1:0, Apače - Drava Ptuj 2:9, Videm - Tržec 3:5. V tem krogu je bila prosta ekipa Podlehnika.
33 25 21 15 11 8 6
SKUPINA ZAHOD REZULTATI 14. KROGA: Pragersko - Lovrenc 0:0, Prepolje - Polskava 2:1, Zgornja Polskava -Boč 2:1, Pohorje Oplotnica - Hajdina 4:0.
1. DRAVA PTUJ	12 11	0	1	62:15
2. SKORBA	12 8	1	3	27:23
3. VIDEM	12 7	0	5	33:25
4. PODLEHNIK	12 4	3	5	16:21
5. TRŽEC	12 3	2	7	25:36
6. LESKOVEC	12 1	5	6	12:28
7. APAČE	12 1	3	8	19:48
1.	PRAGERSKO
2.	POHORJE-OPL.
3.	HAJDINA
4.	ZG. POLSKAVA
5.	BOČ
6.	POLSKAVA
7.	PREPOLJE -1
8.	LOVRENC
9 4
7	4
8	1 5 4 5 3 4 3 3 3
43:16 38:24 33:27 23:22 34:33 26:29 18:41 15:35
3 1 10 SKUPINA VZHOD REZULTATI 14. KROGA: Dornava - Bukovci 3:5, Ormož - Grajena 4:0, Stojnci - Gorišnica 2:5, Podvinci -Markovci 0:6.
1.	STOJNCI
2.	ORMOŽ
3.	GORIŠNICA -1
4.	MARKOVCI
5.	GRAJENA
6.	DORNAVA
7.	PODVINCI
4 11	0
4 9	3
8	2
6	4 4
6	3 5
2	5 7
2	2 10
1	1 12
3	42:17 2 36: 12
4	32:12
4	30:23
5	25:16 7 15:27
19:41 12:64
Danilo Klajnšek
Okoli sveta (42) • Piše: Filip Kovačič
Pridnestrovje - nepriznana država
Mesto Tiraspol, v katerem si še pred dobrima dvema letoma veljal za zelo sumljivega in si si nato zato z lahkoto ogledal notranjost mestnega zapora, če si govoril angleško na ulici! Tega na srečo ni bilo več in zdaj je bilo dovolj, če si se pravočasno prijavil na policijski postaji in povedal namen svojega obiska. Le tu in tam je znala presenetiti kakšna nenavadna situacija, kot na primer domačini, ki so se iz neznanega razloga predstavili za policiste v civilu, čeprav to niso bili, ali prava policaja, ki sta skočila iz grmovja in zahtevala plačilo globe zaradi prekrška, ki ga sploh ni bilo.
Mednarodno nepriznano državo obvladujeta dva človeka, predsednik Smirnov in njegov bogati prijatelj, lastnik vseh bencinskih servisov Šerif (Sheriff), nakupovalnih središč Šerif, igralnic in vodilnega mol-davskega nogometnega kluba in stadiona, ne boste verjeli, z imenom Šerif! Vsi objekti so nadvse moderni in nikakor ne spadajo v sivino real-socialistič-nega življenja, ki ga sicer kaže mesto na drugih področjih. Gospod Šerif, kot ga tudi kličejo, je po besedah domačinov pravi lastnik Pridnjestra, brez njegove privolitve ni mogoč noben posel v državi. Govorilo se je, da skupaj s predsednikom Smirnovim sodeluje pri donosni trgovini z orožjem, med drugimi tudi Al-Kajdi.
Naslednji dan se nama je pridružil še Bask Blanco in smo se skupaj odpravili proti
Tank sredi trga v Tiraspolu
Foto: Filip Kovačič
mestu, kjer je meja med molda-vsko pridnjestrsko republiko in pravo Moldavijo. Po nekaj prepeljanih krogih po mestu sem na križišču za trenutek
Foto: Filip Kovačič
Z Baskom pred Leninovim kipom v Tiraspolu
spregledal enosmerno ulico in že v naslednjem trenutku se je pred avtom znašel uniformiran policist s čudno kapo, ki je mahal kot nor. Takoj za tem je izza ovinka obdan s svetlobnimi signali pridrvel star, zmajani policijski terenec, ki bi se pri nas že verjetno nekaj let prašil v kakšnem muzeju oldtajmer-jev. Od kod takšna hitrost mož postave, še danes nismo prav dojeli! Mrki policist v terenskem vozilu nam je pomahal, naj mu sledimo. Mislili smo, da nas peljeta na policijsko postajo, ker je bil prekršek res zelo hud, namreč skoraj smo se zapeljali v enosmerno ulico ... Seveda nam je bilo kmalu jasno, kaj gospoda v uniformi želita. Naš denar! Po nekaj minutah govorjenja in kazanja nekih nerazumljivih predpisov smo se nekako le sporazumeli. Grozilo nam je odvzetje potnega lista in kazen v višini najmanj ene
povprečne plače. Na našo srečo moldavske, oziroma še na večjo srečo pridnjestrske, kar je pomenilo nekje 60 evrov. Razen, če ... Dogovor je v teh krajih tradicionalno seveda vedno možen in tudi pričakovan. Četudi ne razumeš ruskega jezika, so gospodje Američani oziroma njihovi bankovci odlični pogajalci. Tokrat je delo dobro opravil gospod posrednik Jackson oziroma zeleni bankovec za dvajset ameriških dolarjev! Suhljatemu policistu je obraz zažarel in na koncu nam je zaželel dobrodošlico še kdaj v njihovi majhni deželi, za zdaj pa nam namenil spremstvo v obliki policijskega avtomobila s prižganimi lučmi do meje, da nas slučajno ne bi ustavila še kakšna kontrola. Ko smo drveli s sto na uro čez mestno vpadnico, smo se za trenutek počutili kot kakšna diplomatska delegacija na obisku v teh oddaljenih krajih. Pridnjestrski cariniki in obmejni policisti nam niso ob odhodu več delali težav, in ko smo se po nekaj sto metrih pripeljali na moldavsko stran, smo samo začudeno gledali. Carinik in policistka sta sproščeno sedela za mizo v prijetni senci pod krošnjami topolov in pila sok. Vsi smo se nasmejali, ko sta nam prijazno dejala: »Welcome to real Moldova!« (Dobrodošli v resnični Moldaviji!)
Pred nami je bilo še dolgih petdeset kilometrov ravnice do glavnega in največjega mesta Kišnjeva.
Nadaljevanje prihodnjič
Bančni kotič€k
Lizing kot oblika financiranja
V današnjih časih le redko vidimo, da kdo avtomobil, stroj ali celo nepremičnino kupi kar z gotovino, čeprav je to na nek način razumljivo. Različne oblike financiranja omogočajo tudi tistim, ki ne posedujejo zadostne količine gotovine, da si lahko privoščijo najrazličnejše stvari. O kreditih smo v naši rubriki že pisali. Danes pa bomo opisali najpogostejšo alternativo kreditu.
Lizing je oblika financiranja, ki se uporablja predvsem za financiranje investicijskih dobrin. Lahko ga opredelimo kot zunanjo obliko financiranja, s katero se v primeru, da vrednost investicijske opreme ali avtomobila presega vaše finančne sposobnosti, lizingodajalec le-temu prilagaja. Lastnik teh sredstev ali avtomobila je še vedno lizingodajalec, ki lahko sredstva, ki so predmet lizinga, odtegne lizingojemalcu in jih da v drug lizing (v primeru neplačevanja obrokov ali zanemarjanja drugih obveznosti).
Dejstvo je, da je trgovcu (bodisi z avtomobili, stroji ali nepremičninami) vseeno, ali dobi gotovino neposredno od vas ali pa dobi denar od banke, kar je pravzaprav kredit lizingojemalca. Včasih je bilo to popolnoma drugače, saj je bil trgovec stimuliran k prodaji z gotovino, saj mu je banka pri ponujeni možnosti kreditiranja vzela določen odstotek marže, zato je trgovec od kupca raje vzel gotovino in za razliko znižal ceno avtomobila (ker so avtomobili najpogostejši predmet nakupa z lizingom, bomo pisali kar o teh).
Pri nakupu ločimo dve vrsti
lizinga, to je operativni in finančni. Bistvena razlika se skriva v lastništvu po končanem lizingu. Pri finančnem lizingu lastništvo po koncu odplačevanja preide k lizingojemalcu, torej kupec avtomobila postane lastnik vozila takoj, ko odplača vse zahtevane obroke. Pred tem pa je uradni lastnik avtomobila lizingodaja-lec (banka ali lizinška hiša). Vse redne stroške z uporabo avtomobila prevzema lizingojemalec oziroma kupec, ki mora kriti stroške registracije, servisov, popravil, cestnine, skratka vse, kar je potrebno za normalno delovanje avtomobila. Ko se kupec odloči za lizing, ne sme pozabiti na obvezen dodaten strošek kasko zavarovanja vozila, saj lizinška hiša na ta način primerno zaščiti svojo terjatev do kupca avtomobila oziroma lizingojemalca. Naj omenimo, da imajo lizinške hiše tudi različne zahteve po minimalnem pologu ob sklenitvi pogodbe.
Pri operativnem lizingu pa gre pravzaprav za najem avtomobila z dolgoročnim značajem. Operativni lizing v praksi bolj uporabljajo podjetja, saj se z njim lažje regulira pri bilancah stanja podjetja.
Poleg kasko zavarovanja pa je obvezen pogoj ob sklenitvi pogodbe tudi zavarovanje proti kraji. Naj omenimo, da je pri operativnem lizingu (za razliko od finančnega) za ustrezno višji obrok mesečnega plačila možno prepustiti določene stroške, na primer zamenjavo gum, servis in podobno. Kot rečeno, pa se tovrstnega načina lizinga zaradi omenjenih razlogov v večini primerov poslužujejo le podjetja. Prav tako pa lahko podjetje pri omenjenem lizingu po nekaj letih ali celo po nekaj mesecih vrne avtomobil in takoj vzame novega, torej se lahko ves čas vozi z novim avtomobilom.
V primeru zamujanja s plačilom obrokov tako pri lizingu kot tudi pri kreditu stranki zaračunajo pogodbene zamudne obresti. Kako visoki so ti stroški, je odvisno od njihovega odziva. V primeru operativnega lizinga stranka plačuje mesečno najemnino za uporabo predmeta lizinga. Stranka lahko kadar koli odstopi od pogodbe, pri čemer jih mora v skladu s splošnimi pogoji vsaj 15 dni pred želenim datumom razveze pogodbe o tem obvestiti. Ob razvezi pogodbe mora stran-
ka lizing hiši vozilo vrniti.
Če primerjamo kredit in lizing, lahko sklepamo, da je v vsakem primeru ugodnejši kredit, saj so obroki za lizing (ob upoštevanju pologa) večji kakor pri avtomobilskem kreditu. Poleg lizing obrokov pa moramo plačati tudi obvezno kasko zavarovanje, kar v našem primeru lizing obrok »podraži« za dodatnih 80 evrov na mesec (kasko zavarovanje v višini 1000 evrov na leto, deljeno z 12 mesecev). Lizing je torej dražja, a vseeno lažje dostopna oblika financiranja.
Lizing ima tudi to prednost, da ga običajno uredimo kar pri prodajalcu, za to pa potrebujemo običajno le osebni dokument, davčno številko, plačilno listo, bančno kartico in morda še kateri dokument, ki ga bo prodajalec zahteval ob sklenitvi lizing pogodbe.
V današnjem bančnem kotičku smo vam predstavili lizing kot obliko financiranja. Najbolje seveda je, da preverite obe možnosti (torej kredit ali lizing) ter se na osnovi izračunov in primernosti za vašo denarnico odločite za optimalno financiranje.
Mitja Farič
Na valovih časa
Torek, 1. junij
Danes goduje Fortunat.
1804 se je rodil ruski skladatelj Mihail Ivanovič Glinka. Najbolj znani sta njegovi operi Ivan Susanin ter Ruslan in Ljudmila. 1875 je bila ustanovljena svetovna poštna zveza s sedežem na Dunaju. 1926 se je rodila ameriška filmska zvezda Marilyn Monroe. Leta 1962 je naredila samomor.
1973	se je Grčija oklicala za republiko.
1989 je v Frankfurtu začela delovati Evropska centralna banka. Do konca
leta je morala pripraviti vse potrebno za izdajo evra, skupne denarne enote
na območju evropske denarne zveze.
Sreda, 2. junij
Danes goduje Erazem.
Danes je dan slovenskih železničarjev.
455 so Vandali zasedli Rim in ga sistematično oplenili.
1835 se je rodil papež Pij X., ki je katoliško cerkev izoliral od moderne družbe
in demokracije. Leta 1954 so ga razglasila za svetnika.
1904 se je rodil športnik in filmski igralec Johny Weissmuiler. Znan je bil kot
filmski Tarzan in prvi plavalec, ki je 100 metrov preplaval v času pod eno
minuto.
1953 je v westminstrski opatiji v Londonu canterburyjski nadškof okronal britansko kraljico Elizabeto II. Četrtek, 3. junij Danes goduje Pavla.
1621 so Nizozemci ustanovili Zahodnoindijsko družbo, ki se je ukvarjala predvsem s trgovino s sužnji. V Ameriki je ob reki Hudson družba ustanovila naselbino, ki je prerasla v New York.
1875 je umrl francoski skladatelj Georges Bizet, mojster svetovne opere, ki je doživel priznanje šele po smrti.
1896 je Henry Ford predstavil javnosti svoj prvi avto na bencinski pogon. 1899 je umrl »kralj valčka«, avstrijski kompozitor in dirigent Johann Straus ml..
1926 se je rodil ameriški pesnik beatniške generacije Allen Ginsberg.
1974	so po odstopu Golde Meir izvolili za novega izraelskega premiera Jicaka Rabina, ki je končal kasneje življenje pod streli atentatorja.
Petek, 4. junij Danes godujeta Franc in Urh.
Danes je dan otrok - žrtev vojne in dan slovenskega krvodajalstva.
1738 se je rodil britanski kralj Jurij III., ki je bil hkrati tudi volilni knez, od 1814 pa hannovrski kralj.
1798	je umrl beneški duhovnik, pisatelj, vojak, vohun in diplomat Glovanni Giacomo Casanova, ki je ostal ljudem znan predvsem kot sinonim za lahko-živca.
1878 sta Velika Britanija in Turčija sklenili sporazum proti Rusiji, s katerim se je Velika Britanija obvezala pomagati Turčiji, če bi jo napadli Rusi. 1944 so zavezniške enote zavzele Rim.
1970 je kraljevina Tonga postala neodvisna država. Šteje okoli 90.000 prebivalcev in ni članica OZN. Kraljevino sestavlja 170 otočkov v Tihem oceanu približno 1.600 km severno od Nove Zelandije. 1989 so bile na Poljskem prve svobodne demokratične parlamentarne volitve, na katerih je premočno zmagal sindikat Solidarnost. 1989 je prišlo na osrednjem pekinškem trgu Tiananmen ali Trgu nebeškega miru v noči s 3. na 4. junij do vojaškega nastopa proti študentskim demonstrantom, ki so zahtevali demokratizacijo življenja na Kitajskem. Sobota, 5. junij Danes goduje Valerija. Danes je svetovni dan okolja.
1874	se je rodil nemški antropolog Eugen Fischer. Prvi je dokazal, da Mendlo-vi zakoni dedovanja veljajo tudi za človeka.
1898 se je rodil eden največjih španskih pesnikov Federico Garcia Lorca.
1967 je izraelska vojska z bliskovitim naskokom prehitela Egipčane, ki so se
ofenzivno premaknili s svojih položajev na Sinaju. V šestih dneh je strla vojske
Egipta, Jordanije in Sirije.
Nedelja, 6. junij
Danes goduje Norbert.
Danes je dan slovenskih letalcev.
1099 so križarji zasedli Jezusov rojstni kraj Betlehem in čez nekaj dni z griča zagledali svoj cilj - Jeruzalem.
1606 se je rodil francoski pesnik in dramatik Pierre Corneille, utemeljitelj francoske klasične tragedije.
1799	se je rodil pesnik Aleksander Sergejevič Puškin.
1850 se je rodil nemški fizik Karl Ferdinand Braun. Izumil je po njem imenovano katodno elektronko. Leta 1909 je dobil Nobelovo nagrado. 1868 se je rodil angleški raziskovalec Antarktike Robert Falcom Scott.
1875	se je rodil nemški pisatelj Thomas Mann. Leta 1929 je dobil Nobelovo nagrado za književnost.
1912 je po petih dneh močnih potresov na Aljaski prišlo do enega najhujših ognjeniških izbruhov dveh ognjenikov, ki je ustvaril Dolino deset tisoč dimov.
Ponedeljek, 7. junij.
Danes goduje Robert.
Danes je spominski dan slovenskih izgnancev.
1494 so se na srečanju v Tordesila-su predstavniki Španije in Portugalske dogovorili o razmejitvi interesnih območjih obeh držav v na novo odkritih delih sveta.
1631 je po porodu svojega štirinajstega otroka umrla Mumtaz Mahal, ženska, za katero so zgradili najlepšo grobnico na svetu, Tadž Mahal. 1811 se je rodil James Young Simpson, ki je uvedel kloroform v prakso kot tretji anestetik. 1822 sta ZDA in Velika Britanija podpisali pogodbo o odpravi suženjstva. 1869 je madžarski komunistični voditelj Imre Nagyr, ki je svoj namen, da bi Madžarsko osvobodil izpod sovjetske nadoblasti, leta 1958 plačal z življenjem.
1879 se je rodil danski polarni raziskovalec Grenlandije Knud Rasmussen.
Dohodninska olajšava pri pokojninskem varčevanju nad 10 let!
Pokliči 080 19 56 ali klikni www.sop.si.
AvtoDŠOM
Razred kompaktnih športnih te-rencev že nekaj časa poka po šivih, kar je bil tudi razlog za prenovo qa-shqaija. Prinesla je dinamično podobo prednjega dela, kakovostnejše materiale, več je tudi serijske opreme, za katero pri Nissanu ne zahtevajo dodatnega denarja. Še vedno je v razrednem povprečju glede prostora, a je z modelno prenovo vendarle toliko drugačen, da obeh qashqaijev ne boste zlahka zamenjali. Japonci pravijo, da ni tipičen terenec, ampak izvirno oblikovan avto z dvo- oziroma štirikolesnim pogonom in višjim težiščem, ki zagotavlja dobro preglednost iz vozila ob hkratnem udobju limuzin.
Težko bi se spomnil velikoserijskega avtomobilskega proizvajalca, ki tudi po treh letih prodaje nekega modela ne bi uspel sproti izdelovati naročenih avtomobilov. Pri Nissanu je zgodba takšna, da imajo kljub uvedbi tretje izmene v angleški tovarni še vedno približno 30.000 qashqa-ijev premalo, ker očitno ob začetku prodaje leta 2007 niso pričakovali takšnega navala. In kljub temu da pomladitev ni bila nujno potrebna, so svojega urbanega terenca sedaj še dodatno utrdili na lestvici priljubljenosti, na kateri se pojavljajo rivali, kot so toyota RAV4, BMW X1 ali peugeot 3008.
Qashqai druge generacije je dobil nekaj ostrejših potez, drugačne žaromete, odbijač, pokrov motorja in blatnika. Zadnje luči so posodobili s svetlečimi diodami in na novo oblikovanim strešnim zračnim stabilizatorjem, ki znižuje skupni koeficient zračnega uporaČe ne izberete osnovne različice, ki navzven deluje ceneno, ostaja prenovljen qashqai všečen avto z dovolj dinamike.
Nekaj posegov so opravili tudi v notranjosti, kar še posebej velja za merilnike z bolj razločno grafiko, notranji oblikovalci
so poskrbeli tudi za nove barvne odtenke armaturne plošče in notranjih oblog. Več je tudi odlagalnih prostorov in opreme iz dražjih hišnih modelov, kot je recimo avdio naprava s sedmimi zvočniki (del serijske opreme tekna pack), kamera za vzvratno vožnjo in navigacijski sistem nissan connect s petpalčnim, na dotik občutljivim zaslonom.
Opremski paketi so še naprej štirje, in kot že omenjeno, premorejo nekaj več opreme. Dvopodročna klimatska naprava je del drugega paketa tekna, podobno velja za akustična parkirna pomagala in 17-palčna platišča iz lahkih kovin. Tekna pack dodaja še panoramsko strešno okno, ksenonske žaromete in »pametni« ključ. Najdražji opremski paket premium pomeni višek ponudbe in je bogatejši za navi-
gacijsko napravo (ki zaenkrat ne pozna Slovenije), usnjene in ogrevane sedeže ter 18-palčna platišča.
Tisto, kar smo lahko zamerili prejšnji generaciji qashqaija, je pomanjkanje prostora, a žal tudi izboljšani model kljub za 17 milimetrov daljši karoseriji na tem področju ne izstopa. Pomanjkanje prostora je občutno predvsem v drugi sedežni vrsti, in to še posebej v predelu glave. Prostornina prtljažnika ostaja z 410 litri nespremenjena, če pa to ni dovolj, jo lahko povečamo na 1515 litrov.
Pogonska tehnika ostaja podobna kot doslej - na voljo so štirje poznani motorji, ki bodo septembra dobili oznako Euro5. Med dizli najdemo 1,5-litrski dCi s 103 KM in 2,0-litrski dCi s 150 KM, medtem ko je bencinska ponudba zastopana z 1,6-li-trskim strojem s 115 KM in 2,0-litrskim s 140 KM. Motorji torej premorejo enako zalogo moči kot pred predelavo, a poku-rijo manj goriva. 2,0-litrski dizel je sedaj pri nižjih obratih poskočnejši, novost pa predstavlja tako imenovana ekostopalka za plin. Sistem ob zaznavi prevelikega pritiska samodejno sproži potiskanje stopal-ke v nasprotno smer, zaradi česar naj bi imel qashqai za do deset odstotkov nižjo porabo.
Z izjemo najšibkejšega bencinskega motorja, ki je povezan s petstopenjskim ročnim menjalnikom, so vsi drugi motorji opremljeni še s prestavo več, dodatno je v ponudbi šeststopenjska avtomatika in brezstopenjski CVT-menjalnik, ki ob zmernejši porabi goriva in z njo povezanim manjšim izpustom ogljikovega dioksida zagotavlja boljše pospeševanje.
Kljub temu da je prenovljeni qashqai bolj cestno naravnan od prve generacije in se v večini primerov uporablja pogon na en kolesni par, se lahko z njim zapeljemo tudi na kakšno brezpotje; tudi če je podlaga slabša in če gre za večje strmine. O pogonu na vsa štiri kolesa namreč odloča elektronika ali voznik, ki lahko zaklene razdelitev pogonske sile v razmerju 50/50.
O tem, da gre za prodajno uspešnico, govori tudi podatek, da se je v Evropi za ta avto v treh letih odločilo preko pol milijona kupcev, pri Nissanu pa so z nedavno prenovo poskrbeli za nadaljnjo tržno uspešnost.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Razvojne okvare sklenine stalnih zob in njihovo zdravljenje pri otrocih in mladostnikih (2. del)
Po treh letih prenova uspešnega qashqaija
Zdravljenje razvojnih okvar sklenine
Z zdravljenjem zoba z razvojno okvaro sklenine želimo zmanjšati občutljivost zoba, povrniti funkcijo in estetiko, podaljšati življenjsko dobo zoba, ohraniti trda zobna tkiva in izboljšati zdravje obzobnih tkiv. Občutljivost zoba, obseg okvare, kakovost okvarjene in neokvarjene sklenine ter starost otroka vplivata na izbiro metode in zobozdravniškega posega.
Pri majhnih okvarah skle-nine, kjer je prisotna občutljivost na vsakodnevne dražljaje, površino sklenine zagladimo, premažemo z visoko koncentrirano fluoridno raztopino, doma pa priporočamo uporabo zobne paste za občutljive zobe. Pri blagi obliki fluoroze in tetraciklinskih obarvanjih zobozdravnik v ordinaciji opravi beljenje madežev skle-
nine. Za stranske zobe (lični-ki, kočniki) z majhno okvaro sklenine ter brez občutljivosti na vsakodnevne dražljaje napravi zobozdravnik preventivno zalitje fisur. S kliničnim pregledom in z rentgenskim posnetkom preverimo, da v fisuri ni kariesa. Zob z zalito fisuro pogosto kontroliramo, da dovolj zgodaj ugotovimo morebitne spremembe ob zalitju ali pod njim in zalitje popravimo.
Zalivke naredimo na tistih zobeh, ki so občutljivi na vsakodnevne dražljaje in imajo veliko skleninsko okvaro, ki obsega eno ali dve zobni ploskvi. Takšne okvare skle-nine so običajno neznačilnih oblik in ne posnemajo slike karioznega zoba. Amal-gamska zalivka pri zobeh z razvojno okvaro sklenine ni priporočljiva, ker ni adheziv-na (lepljiva) in je nagnjena k obrobnemu popuščanju, zato se kot material izbora priporoča bela zalivka. Izde-
r
\_£_i_L
Foto: Črtomir Goznik
Leonida Vidovič, dr. dent, med.
lava belih zalivk je zahtevnejša in zahteva več zobozdrav-nikovega časa in otrokovega sodelovanja.
Pri zobeh, ki so občutljivi na vsakodnevne dražljaje in imajo veliko okvaro sklenine, ki vključuje tudi vršičke ali grizni rob, naredimo prevleke ali delne prevleke in estetske luske. Zaradi velike pulpi-ne votline pri zobeh otrok in mladostnikov zobozdravnik brušenje zoba omeji na najmanjšo možno mero, da ne poškoduje pulpe. Prevleke so narejene iz različnih zlitin. Uporaba keramičnih prevlek in lusk pri otrocih je omejena zaradi nevarnosti prevelike obrabe nasprotnega zoba in
zahtevne tehnike brušenja.
Nekatere vrste razvojnih okvar sklenine prizadenejo predvsem prve stalne kočnike. Ti zobje izrastejo okrog 6. leta starosti, ko je mnogim otrokom žal že povsem prepuščena skrb za ustno higieno. Čiščenje zadnjega zoba pogosto ni dovolj temeljito in karies lahko zelo hitro napreduje, kar vodi do obolenja pulpe, ki zahteva koreninsko zdravljenje. Če so izgledi za dolgoročno ozdravitev slabi zaradi obsežnosti okvare ter ne moremo zagotoviti uspešnega koreninskega zdravljenja, tak zob v primerni starosti otroka izpulimo. Pred izpuljenjem zoba je nujen posvet zobozdravnika s specialistom ortodontom.
Zdravljenje stalnih zob z razvojno okvaro sklenine naj temelji na preventivi, pri čemer moramo otroka in starše motivirati za izvajanje pravilne ustne higiene. Za obnovo zobne krone izberemo starosti otroka ter vrsti razvojne okvare sklenine primeren poseg. Otroka in starše poučimo o posledicah nezdra-vljenja okvare in možnostih zdravljenja.
Zdravstveni dom Ptuj Leonida Vidovič, dr. dent. med.
Moje cvetje
Maja je že konec
Maj se je začel lepo, končal vroče, vmes pa nekaj padavin, nekaj suše, skratka tipična mešanica vremena za naše kraje. Žal to ne vpliva dobro na naše rastline, vendar česa hujšega za enkrat ni pričakovati. Če se vam zdi, da se držijo bolj žalostno, jim lahko pomagate s pripravki, narejenimi iz izvlečkov alg (Agrofito, Agrostemin, Algoplasmin, BioPlantel-la Vita ...), tudi balkonskim rastlinam bo zalivanje s katerim od teh pripravkov koristilo.
Ne smete pa pozabiti na vrtnice, saj je čas, vreme pa tudi zelo primerno, zato so najbolj izpostavljene tipičnim boleznim, pa tudi uši je že veliko. Mnogi ne vedo, da se da uši in prve znake pepelaste plesni z rastlin kar sprati z močnejšim curkom vode. Če imamo samo nekaj vrtnic, je tak opravek enostaven. Preprosto vzemite vsak poganjek posebej v roke in z močnejšim curkom vode uši in pepelasto presen sperite z listov in stebel. Ne bo šlo kar na povprek, potrebno je oprati poganjek za poganjkom. Uši se vedno pojavljajo na popkih in mladih vejah. Uš, ki jo speremo z rastline, se nanjo ne vrne več.
Setev dvoletnic in trajnic
i
Foto: Miša Pušenjak
Nekateri še nismo dokončno presadili vseh enoletnic, pa je že čas, da pričnemo misliti na naslednje leto. Prihaja namreč čas setve dvoletnic in trajnic. Junij je najprimernejši mesec, nekoč so bile dvoletnice sestavni del vrtov, danes pa jih mnogi sploh ne sejejo več, zato jih je na vrtovih nekaj manj. Imam pa dober občutek, da se spet vračajo. Dvoletnice zacvetijo ravno v času, ko enoletnice še ne polnijo naših gredic, spomladanske lepotice pa so odcvetele. Kar poglejte po vrtovih, kako lepo cvetijo turški nageljčki. Ti so poleg mačeh prav gotovo najbolj znane dvoletnice. Nekatere moti, ker radi zbolijo za rjo, vendar jih ta ne pokonča, jemljimo jo pač kot del rastline. Če pa vas zelo moti, lahko rastline v jeseni, ko se ohladi in so jutranje rose zelo močne, redno, vsak teden poškropite s pripravki iz preslice, bezga, kamilic ali rmana. Pripravek iz izvlečka njivske preslice dobite tudi v trgovinah.
Poleg turških nageljčkov in mačeh dobite v naših trgovinah tudi seme lepe, velike zvončnice, ki bo ravno zacvetela, najpogosteje v modrih, lahko pa tudi rožnatih in belih odtenkih. Tudi ta zvončnica je dvoletnica in jo sejemo sedaj. Ravno tako se odlično drži v vazi in je prekrasen okras gredic in obrobkov na vrtu. Žal je njeno seme bolj redko, najdemo pa ga, če se potrudimo. Dvoletnice so tudi spominčice, ki za kratek čas spremenijo naše gredice v modre reke in jezera.
Opomnila bi vas še na dunajske nageljčke. Ti so sorodniki vrtnih »klinčkov«, ki zdaj obilno cvetijo in dišijo na starih kmečkih vrtovih. V maju z njimi krasimo manjše vaze in mize ali pa samo uživamo v njihovem vonju. Dunajski nageljček jim je podoben, le da ima nekoliko večje cvetove, ki so lahko polnjeni, večvrstnati ali pa enostavni. Naj vse, ki boste pobirali njihovo seme sami, opozorim, da izberite sedaj, ko cvetijo najlepše, najbolj barvite in predvsem vrstna-te cvete in si jih označite ali pa samo njih pustite semeniti, ostale semenske zasnove pa odrežite. Če boste seme pobirali naključno, ko ne boste več videli cvetov, boste kmalu imeli namesto pisane mešanice močnih barv in vrstnatih cvetov enostavne cvete roza ali bele barve. Tako je v naravi, brez posebne odbire se rastline vračajo v svojo prvotno, enostavno obliko.
Pri nas lahko kupimo še seme digitalisa oz. naprstnika, zlatega šeboja in lunarije ali srebrenke. Na dvoletnice pogosto pozabimo, spomnimo se jih šele, ko bi že morale cveteti na naših vrtovih. Tudi v vrtnarijah so njihove sadike redke, zato si jih moramo posejati sami. Ne sejte jih direktno na gredo, saj se bodo zgubile med goščavo polenih cvetlic ali pa jih bo požgalo močno poletno sonce. Posejte jih v mul-tiplošče in ko bodo korenine prerasle grudico, jih posadite na gredice, kjer bodo cvetele v naslednjem letu, ali pa v večje lončke za presajanje v jeseni. Mačehe kalijo v temi, zato setve ne pozabite pokriti še s časopisnim papirjem. Slabo prenašajo poletno vročino. Ko se bodo sončni žarki spet okrepili, je bolje sadike senčiti ali jih imeti v senci, pod balkoni. Enako velja sicer za vse sadike dvoletnic in trajnic.
Miša Pusenjak
S svetovne glasbene scene
Britanska izvajalka Lily Allen je absolutna zmagovalka letošnje podelitve britanskih glasbenih nagrad Ivor Novello Awards. Na veliki svečanosti, ki je potekala v Londonu, je s svojo veliko uspešnico The Fear osvojila kar tri nagrade. Nagrade so prejeli tudi Paolo Nutini, ki je za svoj Sunny Side Up prejel nagrado za najboljši album, nagrado za najbolj »moderno« skladbo so prejeli Bat for Lashes za skladbo Daniel. Paul Weller pa je letošnji dobitnik posebne nagrade za življenjsko delo.
Britanski rocker in bivši vokalist zasedbe Oasis Liam Gallagher je izdal, da se bo njegova nova zasedba imenovala Beady Eye. V skupini so tudi ostali bivši člani zasedbe Oasis, Gem Archer, Andy Bell in Chris Sharrock. Fantje so na spletni strani zasedbe Oasis objavili, da skupaj s producentom Steveom Lil-lywhiteom že pripravljajo prvi skupni album, ki bi naj izšel letos oktobra.
Rolling Stonesi so ponovno na vrhu. Ikonam rock
Liam Gallagher

Te zanima kako bo izgledal vajin otrok?
ÈS
Fantastična aplikacija Baby Oracle vam bo razgnala dvome, kako bo izgledal vaš otrok. Slikajte sebe in partnerja, ter pustite aplikaciji, da iz vajinih slik sestavi sliko vajinega dojenčka. Naložite si zdaj in že danes preženite vse dvome!
Pošlji: TD BABY na 3030

SOMIER
Inovativna simulacija prikaže rentgensko sliko na ekranu tvojega mobilnika! Premikaj telefon preko prijateljeve roke ali glave in se zabavaj ob reakcijah popolnega presenečenja.
Pošlji: TD ZAREK na 3030
M
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor. Baby Oracle in Mobilni rentgen sta zabavni aplikaciji in ne podjata resničnih rezultatov.
To je to
Lily Allen
glasbe je uspelo z albumom, kije star kar 38 let, osvojiti prvo mesto britanske lestvice najbolje prodajanih albumov. Ta podvig jim je uspel s ponovno izdajo njihovega že »klasičnega« albuma Exile On Main St'. Stonesi so prvič osvojili prvo mesto z originalnim albumom Exile On Main St'leta 1912, letošnja nova verzija omenjenega albuma je obogatena z desetimi novimi skladbami, V izjemno bogati karieri so bili Rolling Stonesi kar devetkrat na prvem mestu britanske glasbene lestvice, nazadnje daljnega leta 1994 z albumom Voodoo Lounge.
Na glasbeno prizorišče se vrača britanska pop pevka Natasha Beding-field, ki se je na svetovni glasbeni sceni prvič resneje pojavila leta 2004 s hit singlom These Words. Prva znanilka novega album je skladba, ki nosi naslov Touch. Producent albuma je znani Brian Kennedy, kije med drugim zaslužen tudi za veliko uspešnico Disturbia pevke Rihanne. Med ostalim sodelujočimi na novem albumu najdemo še nekaj zvenečih imen, kot so Wyclef Jean, Sam Sparro in Ryan Tedder. Četrti album Natashe Bedin-gfiled naj bi po napovedih luč sveta ugledal na začetku letošnje jeseni. ®@®
Monaco je bil vprejšnjem tednu središče glasbenega sveta. Na veliki svečani podelitvi svetovnih glasbenih nagrad (World Music Awards) je slavila Jennifer Lopez, ki je prejela posebno nagrado za izjemen prispevek glasbeni umetnosti.
Največja zmagovalka večera je bila Lady Gaga, ki je prejela kar pet nagrad. will.i.am iz zasedbe Black Eyed Peas je pobral tri nagrade. Na prireditvi so nastopili Jennifer Lopez, Kelly Rowland, Ludacris
in Pharrell Williams.
®®®
Pussycat Dolls so pred dnevi predstavile novo postavo, v kateri je od prvotne originalne zasedbe ostala le glavna pevka Nicole Scherzinger. Nove članice zasedbe so postale Kherington Payne, Rino Nakasone-Razalan, Vanessa Curry in Jamie Lee Ruiz. Nove Pussycat Dolls so v Los Angelesu že nastopile na prvem koncertu, kmalu pa se bodo tudi odpravile v studio, kjer bodo posnele novi album. Zadnji album omenjene zasedbe Doll Domination
je izšel leta 2008.
®@®
Ameriška pop rock zasedba Sixpence None the Richers se na svetovno glasbeno sceno vrača z novim studijskim albumom, ki bo nosil ime Strange Conversation. Zasedba nam je najbolj ostala v spominu po veliki uspešnici Kiss Me iz leta 1999. Skupina ni delovala v obdobju med letoma 2004 in 2008, v tem času je njihova pevka Leigh Nash leta 2006 izdala samostojni album. Na albumu bo 12 novih skladb, od katerih se je skoraj pod polovico podpisala pevka Leigh Nash. Snemali so ga letos v studiu v Nashvillu, pri tem pa jim je pomagal
producent Jim Scott.
®®®
Prejšnji teden so v Ljubljani ljubitelji glasbe pri-
I
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	OMG - USHER FT. WILL I AM
2.	AIRPLANES - B.O.B feat. HAYLEY WILLIAMS
3.	CALIFORNIA GURLS - KATY PERRY FT. SNOOP DOGG
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	NOTHIN' ON YOU - B.O.B. FT. BRUNO MARS
2.	RIDIN' SOLO - JASON DERULO
3.	GOOD TIMES - ROLL DEEP
NEMČIJA
1.	DON'T BELIEVE - MEHRZAD MARASHI
2.	SATELLITE - LENA MEYER -LANDRUT
3.	WAVIN' FLAG - K'NAAN
Občine
0 preljubi bog, koliko jih imamo. Vsako selo, ki ima gasilski dom ali pa še tega ne, je dandanes že lahko občina. Ljudje kar ustanavljajo civilne iniciative, ki si potem prizadevajo za ustanovitev občine in odcepitev od dosedanje, večje občine. Vsi vidijo samo, kako lepo bi to bilo, imeli bi župana in občinske svetnike (za ta mesta verjamem, da bi se prvi postavili v vrsto prav pobudniki odcepitve) in morebiti bi se v občinski blagajni naenkrat znašlo več denarja. Med tem pa ne pomislijo, da v občini niso le prihodki, pač pa tudi veliko odhodkov. Poleg tega je potrebno razmisliti tudi, kje se bodo občani zdravili, kam bodo otroci hodili v šolo in vrtec in kdo jih bo varoval pred nepridipravi. Ampak ljudje so egoisti ... Kakor hitro si kdo zaželi županskega stolčka, ustanovi civilno iniciativo in zbere nekaj somišljenikov. Ljudje ne pomislijo, da pa je morda vsaka občina za državo tudi strošek, in to ne majhen. Sploh pa, če ima tako mala država več kot 200 občin. Kot že omenjeno, vsaka občina potrebuje župana, svetnike in vse ostale birokrate; vse skupaj nanese kar precej ljudi, saj pri birokratih ni pomembno, kako velika ali mala je občina - birokratov je zmerom veliko in preveč.
Ob tem pa pomislim na naslednje ... Birokratov in podobnih uslužbencev, ki jih plačujejo davkoplačevalci, je že tako ali tako preveč, pa nam jih še ni dovolj. Za tako majhno državo je že samih poslancev in politikov preveč, kaj šele, če prištejemo vse župane in občinske uslužbence. Da ministrstev sploh ne omenjam, saj je samo na Ministrstvu za obrambo zaposlenih okoli tisoč ljudi. Saj dandanes je vsak drugi Slovenec župan, poslanec ali pa celo minister. Vsi bi bili nekaj, potem pa ustanavljajo občine. Očitno so vsi potrebni nekih titul, da se potem počutijo zadovoljene, izpopolnjene in enako- ali večvredne. To je pa spet tisti manjvrednostni kompleks, ki se Slovencev drži kot pijanec plota. In glej ga zlomka, kam nas je le-ta ob sodelovanju s pohlepom pripeljal ... Slovenija, ki je že sama po sebi le ena velika vas, je sedaj razdeljena na več kot 200 še manjših. Morda pa se bom sam tudi odločil in ustanovil civilno iniciativo za odcepitev naše ulice od MO Ptuj. In potem bom župan ...
Matic Hriberšek
šli na svoj račun, saj so videli in slišali izjemen koncert priljubljene britanske zasedbe Florence & the Machine. Ob odlični vo-kalistki Florence Welsch skupino sestavljajo še Robert Ackroyd na kitari, Chris Hayden na bobnih, Isabella Summers na klaviaturah, Mark Sunders na basu ter Tom Monger, ki igra harfo. Kljub temu da je skupina do sedaj izdala zgolj en studijski izdelek, je bilo dovolj odlične glasbe za koncert, ki je trajal uro in pol.
Frontman zasedbe Guns
N Roses Axl Rose je vložil tožbo proti bivšemu me-nedžerju Irvingu Azoffu. Ta naj bi bil glavni krivec, da je album Chinese Democracy izšel pozneje, kot je bilo to sprva predvideno. Problem naj bi bil v tem, da je Axl Azoffa zavrnil prvo njegovo prošnjo, da naj pred izidom ponovno zbere staro postavo G'n'R. Azoff vsega dogajanja ne komentira, celotno zgodbo pa naj bi ponudil v knjigi My Life With William Bill Bailey, kar je Axlovo rojstno ime.
Janko Bezjak
L
1.	HEY,
2.	GIPS
estvi
NAJ
. SOUL SISTER - TRAIN PSY - SHAKIRA
3.	THIS AIN'T A LOVE SONG - SCOUTING FOR GIRLS
4.	WAVIN' FLAG - K'NAAN
5.	IF WE EVER MET AGAIN - TIMBALAND & KATY PERY
6.	NEED YOU NOW - LADY ANTEBELLUM
7.	TELEPHONE - LADY GAGA FT. BEYONCE
8.	FIREFLIES - OWL CITY
9.	SONG FOR SOPHIE - AURA DIONE
10.	MORNING SUN - ROBBIE WILLIAR
11.	UNDISCLOSED DESIRE - MUSE
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
TOREK
glavnata solata s posebno klobaso SREDA
telečji ragu, ajdovi žganci ČETRTEK
stročji fižol s korenčkom v omaki, pire PETEK
riba v pečici z mešano zelenjavo* SOBOTA
metuljčki z jurčki**, solata NEDELJA
cvetačna kremna juha, pečen piščanec, mlad krompirček, solata PONEDELJEK sataraš, dušen riž
*Riba v pečici
Sestavine: 1 kg celih rib (zobatec, orada ali brancin), olivno olje, sol, poper, 1 bučka, 2 sveži papriki, 1 koromač, dobra pest paradižnika češnjevca, 6 strokov česna, 1 srednje velika čebula, 4 krompirji, šopek peteršilja, rožmarin, majaron, 1 limona, maslo, 1 dl suhega belega vina.
Krompir olupimo in narežemo na koščke, paprike operemo, jim odstranimo semena in narežemo na kockice, česen olupimo in narežemo na četrtine (1 strok pustimo cel), bučko olupimo, po dolgem narežemo na četrtine in vsako četrtino na koščke, koromač in oluplje-no čebulo narežemo na večje kose, paradižnik češnjevec samo operemo. Vso zelenjavo (razen krompirja) v skledi pomešamo, solimo in polijemo z nekaj olivnega olja. Rožmarin in majaron stremo v možnarju in ju dodamo zelenjavi.
Vse dobro premešamo. Očiščeni ribi damo v trebušno votlino vejico peteršilja, strok česna in košček masla, pokapamo z limoninim sokom, solimo in popramo ter postavimo na sredino pekača, ki smo ga namastili z olivnim oljem. Poleg ribe naložimo krompir. Damo v predhodno ogreto pečico in pečemo pri 200 stopinjah. Po približno 20 minutah na krompir naložimo zelenjavo, vse skupaj polijemo z vinom in spečemo do konca. Ce imamo radi bolj hrustljavo zelenjavo, jo lahko dodamo tik pred koncem pečenja.
**Metuljčki z jurčki
Sestavine: 400 g metuljčkov, 300 g jurčkov, 50 g prekajene mesnate slanine, 3 žlice olivnega olja, 3 žlice sladke smetane, 60 g parmezana, 40 g masla, sol, črni poper v zrnu, 1 strok česna, 1 manjši šopek peteršilja.
V globlji ponvi segrejemo olivno olje. Na njem prepražimo nakockano slanino in olu-pljen strok česna. Iz ponve odstranimo česen, dodamo pa narezane jurčke. Začinimo s soljo, odišavimo s sesekljanim peteršiljem in med mešanjem pražimo minuto, dve. Prilijemo nekaj žlic vode, pokrijemo in počasi dušimo 10 minut; jurčke skuhamo na zob. V večjem loncu skuhamo v slani vodi testenine - metuljčke (skuhamo jih na zob). Jurčke začinimo s sveže mletim črnim poprom, zalijemo s sladko smetano in na hitro premešamo. Kuhane testenine odcedimo, stresemo na gobe in premešamo. Na mešanico drobno naribamo parmezan, potem pa vse skupaj mešamo še minuto, dve, da se okusi lepo prepojijo. Postrežemo z listnato solato.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
SESTAVIL
EDI KLASINC
POPRAVILO
SEZNAM NASLOVOV IMENIK
PRETEPAČ, RVAČ
SEVERNOAMERIŠKI PLES
EVAJURGEC
SPANSKI TENISAČ (RAFAEL)
DEL ŽITNEGA ZRNA
RUSKA POVODNA KUNA, NERC
PISANA RUDA
TONOVSKA LESTVICA
JADRANSKO MORJE
PRIPADNIK BASKOV
TOPLOTNI UDAR
PESNICA MILIČ
VEČJI KOS POHIŠTVA
RIMSKI DRŽAVNIK, NEREONOV UČITELJ
NOČNI METULJ
RDEČA MEDENINA
ZGLED,VZOR
NEBESNI SVOD, OBOK
VISOKO OKRASNO DREVO
MESTO V TOSKANI
VEČNOST (PESN.)
PSIČEK, KUŽEK
PREGOVOR
ŽUPNIK V MANJŠI, SAMOSTOJNI ŽUPNIJI
Iskrice
E
Arabci: "Ni vsak lev, kdor ima kremplje." -k-k-k
Mongoli: "Sladkor je iz vseh strani sladek." •k-k-k
Armenci: "Lažnivec mora imeti vedno pričo ob sebi."
-k-k-k
Čehi: "Tudi lepa lažje greh."
-k-k-k
Iranci: "Lakota raste na drevesu lenobe." -k-k-k
Nepalci: "Usta lenega so vedno polna pregovorov. "
-k-k-k
Armenci: "Boljše je, če si grd, kot pa neumen." -k-k-k
Čehi: "Lepota je paša za oči in ječa za dušo." -k-k-k
Nemci: "Jesen z dobro letino je vedno dovolj zgodaj."
-k-k-k
Rusi: "Jeseni je tudi vrabec bogat." -k-k-k
Nemci: "Jesen z dobro letino je vedno dovolj zgodaj."
-k-k-k
Rusi: "Jeseni je tudi vrabec bogat."
Smeh ni greh
Pred šolo je bil na cesti napis z opozorilom: "Pazite, da ne povozite otrok!"
Z otroško pisavo je bilo pod napisom pripisano: "Počakajte raje na učitelje!"
Kovačevi so imeli šestletnega sina, ki ni govoril. Nekega dne pa je pri kosilu rekel: "Mama, krompir je preslan!"
"Otrok moj, saj ti vendar govoriš! Zakaj pa do danes nisi spregovoril niti besedice?"
"Ker je bilo doslej vse v redu!"
BIBLIJSKI OČAK
NAŠA REKA
LUKA V IZRAELU
PAMET
ORGAN ZA VOH
STROKOVNJAK ZA KERAMIKO
100 m2
VAS PRI ROGAŠKI SLATINI
NAJVEČJI DEL, GLAVNINA
PRAZILNIK ZA KRUH, TOASTER
HOTEL V STARIGRADU
DEL LETALA
KRAJ PRI HOČAH
GREGOR URBAS
ŠALJIVEC
ZADNJIK, RITNIK
KAČA (NAR.)
potrobim, ko vstopim v hišo, zaloputnem z vrati, ko grem po stopnicah, vpijem kot nor, ko se sezujem, vržem čevlje v omaro, skočim v posteljo, zagrabim ženo za rit in ji rečem: 'A si za malo akcije!?' Ona pa se dela, da spi.«
Blondinka vpraša drugo blondinko: »Kaj je bolj daleč, London ali Luna?«
Odgovor je hiter: »Halo -ali vidiš London od tukaj?«
Matej in Miha popivata v baru.
Miha potoži Mateju: »Ti, jaz ne vem več, kaj naj naredim. Vsakič, ko tako popivam, grem zelo previdno domov. Avto ugasnem že sto metrov pred domom in ga nato potiskam. Sezujem se, še preden vstopim v hišo. Po stopnicah hodim po prstih. Slečem se v kopalnici. Previdno se počasi uležem v posteljo, moja žena pa se kljub temu vseeno zbudi in mi teži, kje sem bil celo noč.«
Matej ga pogleda in reče: »Veš, po mojem imaš ti napačen način. Ko jaz pridem po popivanju domov pred hišo,
"Dober dan!" reče vase zagledan samozavesten mladenič, ko vstopi v pisarno bančnega direktorja. "Imate prosto delovno mesto za inteligentnega, motiviranega mladeniča, ki je končal študij?"
"Kakšno delovno mesto pa si predstavljate, da bi lahko zasedli?" je vprašal direktor.
"Kakšno delovno mesto v vodstvu banke. Na primer mesto podpredsednika."
"Žal mi je, toda v naši banki imamo že dvanajst podpredsednikov!"
"Nič hudega, saj nisem vraževeren!"
Petra potoži svoji najboljši prijateljici: "Veš, mož je enkrat samkrat poskrbel, da je v moje življenje posijal sončni žarek. To je bilo takrat, ko je prišel pijan ob zori domov in tako zaloputnil vrata, da se je snela roleta."
Stranka pride k urarju in se pritoži: "Pred mesecem dni sem pri vas kupila uro, za katero ste zagotavljali, da bo delala do moje smrti, ura pa je se že po treh tednih ustavila. Kaj lahko rečete k temu?"
"Takrat ste zelo slabo izgledali."
"Natakar, kaj pa je tole, kar plava v moji juhi?"
"Ne vem. Žal se za biologijo nikoli nisem preveč zanimal."
Ugankarski slovarček: ANUS = zadnjik, ritnik; BOTA = usnjena golenica; EON = večnost (pesniško); JAGODINA = ime srbskega mesta Svetozareva do leta 1946; NORKA = ruska povodna kuna, nerc; PARTENON = svetišče boginje Atene; PRATO = italijansko mesto v pokrajini Toskani; RVAN = pretepač, rvač.
■ge^ado 'je^en 'e^jou 'eiugaA 'e^auas '^snio '^jiueja^ 'ejeuio 'lepeN 'poj 'gjsd 'nujoq 'so>i 'ueuo 'uejpep 'dej 'no 'de^ euj -o|do} 'ubaj 'ueqa|ai 'sad 'jesaipe 'erpeijiu! '^aAoidod 'jnio^eue 'e}oq 'e^e|iu '^ojqo 'e|dox :ou -AOlOpOA :3)|uezij)| 3) A3}IS3U
íPoíHulajtz naí na iuslouritm íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: AŠV
POSNEMANJE
KOMAD, DEL
PLEME, RASA
Govori se ...
... da bo ta konec tedna kljub trem občinskim praznovanjem (v dveh haloških in eni lukarski občini) dovolj hrane in pijače za vse obiskovalce. (Ne da bo hrane veliko, obiskovalcev bo malo.) Le za vreme se nikoli ne ve.
... da se tudi zelo mestni Poe-tovionci čudijo, ker se do sedaj ni predstavil še noben županski kandidat. Zlobneži natol-cujejo, da menda čakajo, ali bodo arheologi odkrili kakšne-
čeve nekateri presenečeni nad posajenimi dreves. Baje naj bi bila v ponudbi omenjena večja, tudi drugačna in zato še dražja drevesa.
... da so kljub toliko opevani arheološki dediščini na nedavni slovesnosti zelo kulinarični Poetovionci čisto odpovedali, tako da so jim rimske dobrote morali speči v bližnji, zelo Ra-dovi občini.
... da sta za nedavno zelo odmevno žogobrcarsko tekmo v Zavrču možni dve razlagi.
Prva govori o tem, da so Su-marji dobesedno zmleli Halo-žane, tako da so jim privoščili celo dravaši, druga pa, da so jim Haložani tekmo sami pustili.
Vidi se ...
... da je naše tajno društvo PGC vendarle uspelo razkriti vsaj enega znanega Poetovi-onca, ki ni skrival navdušenja nad tem, kako mu poleg termalne vode tudi županska ovratnica lepo pristaja.
Za ostre oči • Najdi razlike
. da so - kar se tiče županskih kandidatov - najbolj ko-rajžni v zelo Friderikovi občini, saj so do sedaj predstavili že kar dva županska kandidata.
... da je odnos nekaterih najodgovornejših predstavnikov poetovionskih znanstveno-raz-iskovalnih in šolskih institucij do zelenega okolja na zelo nizki ravni. Kako si sicer razlagati dejstvo, da so ob odprtju urejene Potrčeve mirno hodili kar po sveže urejenih zelenicah. ... da so bili ob odprtju Potr-
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
' V : " .r'í^
V.	•
• •■••¿v
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tal.: 02 783 76 51
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 07. junija, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki je prejel knjižno nagrado po pošti.
Nagrajenec je: Anej Kirbiš, Ulica Borisa Kraigherja 1, 2325 KIDRIČEVO.
Foto: Marjana Plhler
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Današnja fotografija je nastala v Arboretumu v Volčjem Potoku, kjer je bila Marjana Pihler na družinskem izletu. Kot kaže, so se izumrli dinozavri vrnili. In nekateri pogumni fantje se jih sploh ne bojijo!
Anekdote slavnih
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
		7					1	5
			3	9	7			
	6	2		1		4		9
	2				1	5	4	3
7			4		9			1
4	8	1	2				6	
9		6		2		7	3	
			9	8	4			
1	5					2		
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€	000
Bik	VVV	©©©	€€	0
Dvojčka	VV	©	€€€	000
Rai	VVV	©©	€€	0
Lev	V	©	€€	00
Devica	VV	©©©	€	000
Tehtnica	VV	©©©	€€	0
Škorpijon	VVV	©	€€€	00
Strelec	VV	©©©	€	00
Kozorog	V	©	€€	000
Vodnar	V	©©©	€	00
Ribi	VVV	©©	€€€	0
Velja za teden od 1. junij bro, 3 znaki - odlično
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
do 7. junij: 1 znak - slabo, 2 znaka - do-
Ko so v Indiji razpravljali o tem, ali naj z mrtvim soprogom pokopljejo tudi njegovo ženo, je mlajša ženska vprašala irskega književnika Georgea Bernarda Shawa: »Ali ni to strašno?«
Pisatelj ji je pritrdil z vzklikom: »Seveda je! Ubogi mož!«
***
Nekoč je prišel k nemškemu dramatiku Lessingu mlad literat in zelo samozavestno kritiziral njegovo knjigo. V poplavi besed je tudi rekel: »Da ne bi izgubil preveč dragocenega časa, naj svoje ugotovitve omejim...« - Lessing mu je vpadel v besedo: »Ni potrebno, že brez tega ste dovolj omejeni.«
***
Ameriški filmski igralec, oskarjevec Henry Fonda, se je med snemanjem filma Vojna in mir uprl, da ne bo povedal besedila v nekem dvogovoru, češ da se mu zdi nesprejemljivo.
»Tega ne morem povedati tako, ker ne zveni stvarno,« je rekel režiserju Kingu Vidorju. Ta mu je odvrnil: »Seveda ne zveni stvarno - to je vendar film!«
***
Irski književnik Bernard Shaw je srečal obupanega kolega. Razložil mu je vzrok svoje slabe volje: »Ko me zvečer ni bilo doma, je triletni sin vrgel mojo novo komedijo v ogenj. Samo ta izvod je bil...«
»Neverjetno!« je vzkliknil Shaw. »Da tri leta star otrok že vse razume!«
***
Med gostovanjem v ZDA je bil italijanski operni pevec Enrico Caruso povabljen, da za velik denar zapoje tudi v hiši nekega milijarderja. Ko je prišel, ga je pričakal samo gospodar s svojim psom. Caruso je vseeno začel peti neko romanco, pes pa strahovito lajati.
Caruso je prenehal peti, milijarder pa mu je izročil denar in mu povedal, da ga je zanimalo samo to, ali bo njegov pes lajal tudi ob petju tako velikega umetnika.
22 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam, poslovna sporočila
torek • 1. junija 2010
Preddvor • Predizbor za ptujski festival
Znanih vseh deset finalistov
V nedeljo je v Preddvoru potekal predizbor za 41. festival domače zabavne glasbe Ptuj 2010, ki ga organizira naša družba Radio-Tednik Ptuj. Predizbor je sicer potekal v okviru Praznika glasbe in veselja, tridnevne prireditve, ki jo organizirata občina Preddvor in agencija Media butik.
Na predizboru je sodelovalo 14 ansamblov, ki so prišli po vstopnico za finalni nastop na Ptuju, ki bo v petek, 20. avgusta. Nastopili so: Mladi upi iz Šmarij pri Jelšah, kvintet Polka punce iz Ljubečne, Šestica iz Velenja, Gorski cvet iz Vipave, Čar iz Gornjega Grada, Štajerci s Ptuja, Erazem iz Postojne, Akordi iz Prestranka, Galop iz Kamnika, Šaljivci iz Limbuša, Mladi godci iz Horjula, Ribniški pušeljc iz Ribnice, Napev iz Slovenj Gradca in Rimljani iz Šempetra. Trije ansambli so zaradi bolezni v skupini nastop odpovedali.
Nastopajoče ansamble je ocenjevala strokovna komisija, ki so jo sestavljali: Franc Lačen, predstavnik družbe Radio-Tednik, Urška Čop Šmajgert, glasbena
Ansambel Sestica iz Velenja (s pevcem s Hajdine!)
urednica na Radiu Maribor, Štefan Petek, ravnatelj Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, in Marjan Ogrin, predstavnik organizatorja predizbora. Izmed štirinajstih nastopajočih je komisija izbrala osem ansamblov. Na finalnem večeru na Ptuju bodo
tako poleg ansamblov Iskrice, Zreška pomlad in Veritas, ki so bili na festival uvrščeni neposredno, 20. avgusta nastopili še ansambli Ribniški pušeljc, Erazem, Galop, Šestica, Gorski cvet, Akordi, Čar in Polka punce.
ns
V strokovni komisiji so bili (z desne): Franc Lačen, Marjan Ogrin, Urška Čop Šmajgert in Štefan Petek.
Foto: JB
Foto: JB
Gorišnica • Z avdicije za igrani film Najdenček Leksej
Mladi so uživali
V gorišniški kulturni dvorani se je v sredo dogajalo nekaj posebnega; od jutra do popoldneva je namreč potekala avdicija za vlogo glavnega in ostalih igralcev v celovečernem filmu Najdenček Leksej, ki ga bo RTV Slovenija začela snemati konec septembra, predvidenih pa je 22 snemalnih dni v Gorišnici pri Dominkovi domačiji, v Savcih ob jezeru, pri Svetem Tomažu in na Ptuju.
Tokratna avdicija je bila namenjena iskanju mladih igralskih talentov za glavno vlogo Lekseja in Pavleta ter drugih stranskih otroških vlog in statistov. Strokovno ekipo je vodil režiser filma Zoran Lesič, ob njem pa so se s prijavljenimi učenci iz OŠ Gorišnica (teh je bilo kar 65) ukvarjali še producent -organizator Robert Končar, asistentka režije Nina Jaševec in igralec Lojze Matjašič. Celotno dogajanje je spremljal snemalec in fotograf Albin Bezjak, ki bo o nastajanju filma posnel poseben dokumentarec, ter učitelj in pisec scenarija za film Boštjan Rihtar. Naslednja avdicija bo potekala še v OŠ Tomaž, nato pa bosta izvedeni še dve avdiciji za vloge odraslih likov v filmu, prav tako v Gorišnici in Sv. Tomažu.
Najdenček Leksej je ena iz-
med pripovedi Frana Ksavra Meška, ki govori o posvojenem fantiču, ki se zaljubi v igranje na violino in se ga tudi odlično priuči pri vaškem muzikantu Jakobu. Po njegovi smrti dobi violino v dar in vse dneve, na paši, neizmerno uživa v igranju ter postaja pravi mojster. Toda drugemu pastirju Pavletu to ni všeč in nekoč Lekseju uspe izvabiti violino iz rok ter jo vrže v prepad, da se razleti na koščke. Leksej je popolnoma obupan, ne vidi več smisla življenja in žalostno občepi ob prepadu. Ker ga gospodar zvečer začne pogrešati, saj se ne vrne s paše, ga poišče, in ko vidi njegovo neizmerno žalost zaradi razbite violine, mu obljubi kupiti novo.
Scenarist Boštjan Rihtar, ki nestrpno pričakuje snemanje in predvajanje filma, je ob tem povedal: »Po tej pripovedi Fra-
na Ksavra Meška sem napisal scenarij že pred štirimi leti in ga nato predložil na RTV v Ljubljano. Trajalo je sicer kar nekaj časa, da so potrdili tudi snemanje filma, ampak pomembno je, da je uspelo in da se snemanje začenja. Sam živim že kar nekaj let pri Sv. Tomažu in spoznavam
okolico, ljudi ter zgodovino kraja, ki jo je v svojih literarnih delih opisal tudi Meško, doma iz Zg. Ključarovcev pri Ormožu. Omenjena pripoved se mi je pač še posebej vtisnila v spomin, spisati scenarij pa je bila moja dolgoletna želja, že odkar pomnim, saj me od nekdaj nav-
Utrinek z avdicije
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Ekipa ustvarjalcev igranega filma: igralec Lojze Matjašič, režiser Zoran Lesič, producent - organizator Robert Končar, asistentka režije Nina Jaševec, scenarist Boštjan Rihtar in snemalec Albin Bezjak
dušuje tudi film in vse, kar je povezano s kamero. Potem ko sem scenarij napisal, sem želel, da se tudi posname film, saj se s tem ohranja tudi del vaške, lokalne preteklosti in tradicije. Zdi se mi, da za naše kraje takšen igrani, etnografsko obarvan film pomen veliko, zapis vsaj določenih elementov tradicije za bodoče rodove, prav tako pa menim, da bo s tem filmom in vsebino možno prikazati tudi določene vzgojne elemente za mlade -včasih se je lahko z veliko manj vsega živelo enako oz. še kvalite-
tneje kot danes, ko imamo vsega dovolj in preveč.«
Rihtar je ob tem še povedal, da mu ta film osebno pomeni zelo veliko, tako izziv kot odgovornost, saj si želi, da bi bil film resnično kvaliteten. Glede na prikazano na prvi avdiciji strahu ne bi smelo biti. Mladi na-turščiki so bili namreč izjemno živahni, vodljivi in nič kaj sramežljivi, kanček treme, ki se je tu in tam pokazal, pa je ob takih resnih avdicijah seveda povsem normalna stvar.
SM
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
„udcrne,
telefon
StUMVUjtUt
licgj23
'Heno
•Bcjelraptae^1
Želite spoznati bogastvo prostovoljstva? Imate občutek za sočloveka? Mu želite prisluhniti, kadar ¡e v težavah? Potem vas vabimo, da se pridružite številnim prostovoljkam in prostovoljcem in ob zaupnem telefonu prisluhnete ljudem v najrazličnejših stiskah.
Če želite izvedeti kaj več o uvodnem izobraževanju, pokličite na GSM 041/ 628 619, ali pišite na: samarijan@gmail.com
Foto: SM
Foto: SM
Prireditvenik
Torek, 1. junij
9.30 Ptuj, Mestno gledališče, Pravljično srce, za šole in izven 17.00 Ormož, pritličje gradu, odprtje razstave, Iz depojev ptujskega
muzeja, Ferkova egipčanska zbirka 18.00 Ptuj, dvorana Mestnega kina, javna tribuna Zakaj moramo glasovati PROTI arbitražnemu sporazumu?, vabi Mestni odbor Slovenske demokratske stranke Ptuj 19.00 do 20.00 Kog, pilates
20.00 Maribor, SNG, drama, Modra ptica, StaDvo, za abonma Drama torek 2 in izven
Sreda, 2. junij
10.00 Ptuj, Mestno gledališče, Žabe, za šole in izven 13.00 Ptuj, Mestno gledališče, Žabe, za šole in izven 19.30 Ormož, viteška dvorana gradu, Bonton v vsakdanjem življenju, predaval bo Saša Županek - prekmurski bontonolog
Petek, 4. junij
11.00 Lenart, Spodnji Porčič 4 a, 20-letnica delovanja Subermacher
Slovenija, Dan odprtih vrat 18.00 Vitomarci, telovadnica OŠ, 220-letnica organiziranega šolstva v
Vitomarcih 19.00 do 20.00 Kog, pilates
20.00 Maribor, SNG, drama, Saloma, VelDvo, za izven
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SIP
TV
SPORED ODDAJ
TOREK 1.6.
8.00 Praznik Občine Destrnik 9.20 Polka in majolka 10.20 Oddaja Lepa 1A.00 Polka in majolka 19.00 Iz domače skrinje - Destrnik 20.00 Koncert večernih pesmi 2.del 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
SREDA 2.6.
8.00 Hajdlna - Revija ljudskih pevcev 9.00 ORMOŽ - Utrip Iz Ormoža 18.00 Polka in majolka 19.00 Iz domače skrinje - Hajdina 20.00 Kronika Občine Hajdina 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
ČETRTEK 3.6.
8.00 Dornava - Florjanova maša 9.20 ŠKL
18.00 Glasbena oddaja 19.00 Iz domače skrinje - Dornava 20.00 Zaključni koncert OŠ Dornava 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
PETEK 4.6.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 9.00 ŠKL 9.55 Oddaja Lepa 17.00 ORMOŽ - Utrip iz Ormoža 18.0010. Let OPZ Vrtec Lenart 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Iz domače skrinje - Gorišnica 21.45 ORMOŽ - Med nami povedano 23.00 Video strani
www.tednik.si I Mali oglasi
VSAK ČETRTEK OS 20,00 URI
PREDLOGI ZA JUNIJ
Ji t
,„ '''i C;
POSKOČNIH
1.	Ans. D0NAČKA - Vem da nisem sama
2.	ZLATI MUZIKANT1 & IRENA VRČK0VNIK-Jadraj z menoj
3.	PETRA GRABROVEC - Babičine citre
4.	Ans. K0ŠTRUNI - Nazdravimo Sloveniji
5.	Ans. ROSA - Punca mojih sanj
6.	TRIO P0GLADIČ - Dobra vaga v nebesa pomaga
7.	VESELE ŠTAJERKE ■ Čudežna noč
Zmagovalec meseca MAJA: NAV1HANKE - Študentska je težka Še eno možnost v JUNIJU imajo: Ans. DONAČKA-Vem da nisem sama
POP 7 TOP
1.	TANJA ŽAGAR & ROK FERENGJA - Vsaj malo sorfca
2.	ATOMIK HARMONIK & GOZDNI JOŽA - Lep sončen dan
3.	ŠPELA GROŠELJ-Moč srca
4.	STANE VIDMAR - Na koncu vse se splača
5.	ANJA HAMERŠAK - Ko te zagrabi
6.	SPEV-Mirno sanjaj
7.	IRIS - Kriva
Zmagovalec meseca MAJA: Ans. ROKA ŽUNDRE & KALAMARI - Narodnozabavni rok Še eno možnost v JUNUU ima: TANJA ŽAGAR & ROK FERENGJA- Vsaj malo sonca
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
l4i|;Ii|J:l;i:4 2. Europarkov festival narodnozabavne glasbe
www.europark.si
sobota, 5. junij 2010, od 11. do 16. ure
PROGRAM
10.30
11.00 11.45 12.15 12.45 13.15
13.30
14.00 14.30 15.00 15.30 16.00
Otvoritev festivala z nastopom folklorne skupine Ansambel LOJZETA SLAKA Ansambel POLKA PUNCE Ansambel VESELI SLAVČKI Ansambel JODEL EXPRESS Glasbeni spektakel z zvonci: Marjan Novak "Nedeljsko" kosilo Na meniju: goveja juha, pražen krompir, pečenka in solata, sladica
Ansambel FRANCA MIHELIČA Ansambel SPEV Ansambel MINUTKA Ansambel NAVIHANKE Ansambel MODRIJANI
STORITVE
Einet
RAČUNOVODSKI SERVIS AGI-NONET d.o.o., Trstenjakova 5a, DOMINO 2, Ptuj, nudi mikro podjetjem in samostojnim podjetnikom brezplačno pripravo zaključnega računa za poslovno leto 2010 v primeru sklenitve poslovne pogodbe v mesecu juniju. Tel: 02 778 52 21 in 041 576 790, e-mail: aginonet@siol.net
KMETIJSTVO
PRODAM kravo, lisasto, brejo v osmem mesecu. Tel. 031 459 068.
PRODAM mlade nesnice, že v ne-snosti, rjave, opravljena vsa cepljenja, po 6 evrov za kos. Baumanovi, Župečja vas 48 a, telefon 031 346 153.
NESNICE, mlade, rjave, grahaste in črne, v začetni nesnosti, opravljena vsa cepljenja, ugodno prodajamo, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
UGODNO prodam les za ostrešje, deske, late, ladijski opaž ter bruna, tudi možnost dostave. Tel. 041 642 055 ali 051 325 033.
PRODAM bukova drva z dostavo, možnost razreza na 25 in 33 cm. Tel. 041 723 957.
PRODAM suhe smrekove deske 130 €/m3, ladijski pod 3,20 €/m2, bruna, late, fosne, žagan les za ostrešje in drva, možna dostava. Tel. 041 833 781.
NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo, prodajamo. Rešek, Starše 23, tel. 688 13 81 ali 040 531 246.
PRODAM motor za traktor Ferguson 533 s kompresorjem. Tel. 031 418263
PRODAMO odojke, 25 kg. Tel. 755 31 21.
BELA TEHNIKA
PRODAM kombiniran hladilnik-za-mrzovalnik in pomivalni stroj. Tel. 031 575 627.
DOM-STANOVANJE
VIR - ZADAR, oddam dvosobni apartma za 4 osebe, prosto v juniju in od 15. avgusta dalje. Oddaljenost od morja cca. 150 m. Tel. 031 742 714.
Čas hiti in celi rane, a zaceli jih nikdar. V prsih skrita bolečina srce razjeda dan na dan.
SPOMIN Franc Rogina
RIBIŠKA POT 1 31. 5. 2008 - 31. 5. 2010
Tvoji najdražji
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je v 81. letu po kratki bolezni umrla draga mama, babica in tašča
Silvestra Kolarič
IZ MARKOVCEV 33 B
nazadnje varovanka Doma upokojencev Muretinci
Od nje se bomo poslovili danes, v torek, 1. junija 2010, ob 17. uri na pokopališču v Markovcih.
Žalujoči: sin Zdenko z ženo Jolando ter vnuka Vesna in Damjan
So bolečine, ki jih ne moremo preboleti, so izgube, ki jih ne moremo nadomestiti, preteklo nešteto je solz in življenja naša so se spremenila, a srca naša te ne bodo pozabila.
SPOMIN
26. maja 2010 je minilo pet let, odkar si nas za vedno zapustil
Anton Lenart
Dobrota tvojega srca ne mine, hvaležnost bogati spomine. Hvala vsem za vsako prižgano svečko in lepo misel v njegov spomin.
Tvoji najdražji
Kako srčno smo želeli, da bi še skupaj živeli, pa vendar usoda drugače je hotela, iz naše sredine te je vzela. Tiha pot nas vodi tja, kjer duša tvoja mir ima. Tam ti mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, ome in sestre
Ivane Narat
IZ TRNOVCA 21
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in ste nam izrekli Vaše sožalje. Zahvala sodelavcem PP - Tovarna krmil, Ribogojnici Berlek in sodelavcem Ptujske kleti. Zahvala govorniku Stanku Oroviču, patrom za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in podjetju Mir za opravljene storitve.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči vsi njeni
ODDAM delno opremljeno dvosobno stanovanje na Ptuju, v centru mesta (Prešernova), s centralno kurjavo, KTV. Telefon 041 428 673.
NEPREMIČNINE
KUPIM hišo v Ptuju ali njeni okolici (največ 10 km), staro do 30 let, do 15 a parcele, dobro ohranjeno z urejeno dokumentacijo, do 80.000 evrov. E-mail: robi.kokot@gmail. com, telefon 031 597 416.
PRODAM trisobno stanovanje, 82 m2, drugo nadstropje, Rimska ploščad, telefon 031 712 631.
PRODAM parcelo v izmeri 8 arov v Drstelji. Tel. 040 847 511.
V NAJEM ODDAM več parkirišč v garažnih hišah pri Pošti in pri rdečem bloku na Ptuju ter oddam dva pisarniška prostora v velikosti 23 m2 (Vodnika 2 in Miklošičeva 3). Milan Hebar, s. p., Miklošičeva 3, Ptuj, tel. 041 325 925.
MOTORNA VOZILA
PRODAM renault clio 1,4 16 V de-lux, letnik 2004, digitalna klima, odlično ohranjen. Tel. 031 721 921.
Ptuj • Dvajset let ptujskega Demosa
V	spopad s krizo z »novim« Demosom?
V	Narodnem domu na Ptuju, so se 27. maja ob 20. obletnici ustanovitve srečali ustanovni člani ptujskega Demosa: Ivan Jurkovič (Krščansko demokratska stranka), Ivan Lovrenčič (Slovenska demokratska zveza), Janez Žampa (Slovenska kmečka zveza - narodna stranka), Miroslav Luci (Socialna demokratska stranka Slovenije) in Ivan Božičko (Zeleni Slovenije).
»Kljub temu da smo imeli včasih različno oblikovane zamisli za dosego cilja, smo zmogli izpeljati projekt, o katerem so sanjale generacije pred nami,« so povedali na tiskovni konferenci prejšnji četrtek. Koalicija demokratično izvoljenih strank se je ptujski javnosti prvič predstavila avgusta 1990, tiskovno konferenco je takrat vodil predsednik Slovenske demokratske zveze Ptuj Matjaž Neudauer. Prvi predsednik Demosa na Ptuju je bil Branko Re-snik; pred tiskovno konferenco so se skupaj poklonili njegovemu spominu na ptujskem pokopališču.
Skupno izjavo ustanovnih članov Demosa na Ptuju je 27. maja v Narodnem domu prebral predsednik kluba Demosa v prvem mandatu tridomne skupščine občine Ptuj Ivan Lovrenčič. »V zadnjih dneh se veliko govori in piše o dogodkih pred 20 leti, ko je Demos (Demokratična opozicija Slovenija) prevzel oblast in s tem popolno odgovornost za izvedbo zahtev majniške deklaracije. Tudi na Ptuju smo ustanovili občinski odbor Demosa, saj smo se zavedali, da le s skupnimi močmi lahko upravičimo zaupanje naših volivcev in si utrdimo položaj v tej za nas popolnoma novi obliki odločanja. Res je, bili smo idealisti. Neizkušeni v politiki, poskušali smo se čim prej učiti. Zavedali smo se odgovornosti, ki smo si jo naložili. Analizirali smo stanje, pripravili programe za naše nadaljnje delo in dogovorili oblike, kako vse to izpeljati. Marsikje smo naleteli na različne ovire, ki smo jih reševali s pogovori, pogajanji in končnimi dogovori. Nismo se delili na leve ali desne, ampak smo strpno in skupno delali za dosego skupno zastavljenih ciljev. Danes se seveda sprašujemo,
kaj smo naredili premalo, kaj bi bilo lahko boljše, vendar smo storili zelo veliko, saj smo zastavili pot demokratičnemu razvoju družbe tudi na lokalnem nivoju. Ne jemljemo si pravice, da bi ocenjevali današnje stanje v družbi, ki se zaradi vitalnih interesov vse bolj razdvaja. Spomnimo se 20 let nazaj; tudi takrat smo imeli mnogo različnih mnenj, ponujali smo razne rešitve problemov, toda ko je šlo za Slovenijo, smo stopili skupaj. Smo temu še danes kos?« so zapisali v skupni izjavi ustanovni člani ptujskega Demosa. S krajšimi izjavami na sami tiskovni konferenci pa so predstavili še svoje videnje dogajanja pred 20 leti in danes.
Dosegli
zastavljene cilje
S samostojno Slovenijo so se rodila številna pričakovanja. Ivan Jurkovič, ki je zelo pozno vstopil v politiko, jih je imel tudi v zvezi z lokalno samoupravo, upal je, da bo tudi njegova rojstna fara nekoč ponovno samostojna občina. V času delovanja tridomne skupščine je veliko časa posvetil nastajanju novih občin. Zanj je bila samostojnost občine zelo podobna vrednota kot samostojnost Republike Slovenije.
Janez Žampa, predsednik Slovenske podružnice kmečke zveze Ptuj, je ponosen na to, da so slovenske družinske kmetije v obdobju Demosa ponovno postale nosilke prehrane slovenskega naroda, vrnjen jim je bil naziv, pa ne samo naziv, temveč tudi delo, skrb in odgovornost. Vesel je tudi, da je Demos na slovenski ravni, kot tudi ptujski Demos, dosegel zastavljene cilje. Še danes je prepričan, da na Slovenskem ni bilo boljše vlade, kot je bila Demosova. Po dvajsetih letih lahko z veseljem pogledamo
Foto: Črtomir Goznik
Ustanovni člani ptujskega Demosa Ivan Jurkovič, Janez Zampa, Ivan Lovrenčič, Miroslav Luci in Ivan Božičko so se 27. maja srečali tudi s prvim predsednikom SO Ptuj Vojtehom Rajherjem ter prvim in drugim predsednikom IS SO Ptuj Janezom Lahom in Brankom Brumnom.
okrog, Ptuj in okolica sta v tem obdobju dosegla nek napredek. Ne smemo pa pozabiti, da je Demosova vlada sprejela zakon o policentričnem razvoju Slovenije. Danes je ne samo za Ptujsko, temveč za celo Slovenijo pomembno vprašanje, kako bomo pridelali toliko hrane, da bomo vsaj polovico imeli za svoje potrebe. Trenutno stanje je zaskrbljujoče, saj je samooskrba padla pod 50 odstotkov. Narod, ki nima lastne hrane, je obsojen na propad. Odgovorni bodo morali o tem temeljito premisliti in nekaj narediti na lokalni in državni ravni. V zadnjem obdobju se je slovenska samooskrba zmanjšala za več kot 20 odstotkov. Če se v svetu kaj zgodi, bo vsaka država najprej poskrbela za svoje državljane, zato je nujno potrebno vedno misliti za naprej. Preteklost nas je že naučila.
Kot zgodovinar je Ivan Lovrenčič spomnil, da smo Slovenci večkrat v svoji zgodovini šli na okope za samostojnost, pa nam to dostikrat ni uspelo. Njegov sorodnik dr. Muršec je pisal program
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo na zahodu deloma jasno, drugod pretežno oblačno. V vzhodni in ponekod v južni Sloveniji bo občasno še deževalo. Predvsem v severovzhodni Sloveniji bo pihal severozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 11, najvišje dnevne od 16 do 21, na Primorskem do 24 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo zmerno do pretežno oblačno, občasno bo še deževalo.
Zedinjene Slovenije že v rajnki Avstriji, Jakob Gomilšak, prav tako njegov sorodnik, pa je napisal gorečo pesem Slovenec sem. Politika mu je bila verjetno položena že v gene, ni razmišljal o tem, kaj se lahko zgodi. Sanjali so o samostojni Sloveniji, pogosto so, nevede, nosili glave v torbi. Kljub vsemu, kar se danes dogaja, je prepričan, da je Demos izpolnil pričakovanja. Vzroke za današnje dogajanje pa je treba iskati v globalni ekonomski krizi, ki se delno odraža tudi na moralo oziroma medsebojne odnose, ki včasih presežejo meje razumnega. Lovrenčič verjame, da bomo Slovenci znali prebroditi tudi zdajšnjo krizo in ponovno zaživeti boljše.
»Lepo je bilo biti zraven«
Miroslav Luci je zadovoljen je, da je bil takrat zraven. Demos je opravil svoje, pozneje pa so bile verjetno razlike tako velike, da več ni bilo mogoče enotno delo. Programi so se začeli razhajati, zato je Demos razpadel. Demosova vlada je dobro pripravila zakon o lokalni samoupravi, da je z nekimi pomanjkljivostmi prišlo do delitve velikih občin. Rezultati so danes vidni, tudi na Ptujskem, nič pa ne bi bilo narobe, če bi se v nekaterih projektih ponovno našli skupaj. Trenutki v današnji krizi kažejo na to, da bi bil Demos ponovno potreben. Ne v taki obliki sicer kot nekoč, temveč z novimi programi za krizno obdobje, ki Slovenijo še čaka. Zato bi bilo dobro, če bi se čim več strank zedinilo glede teh programov, da bi lahko obvladali
težave, ki se bodo pojavljale v zdravstvu, sociali in na drugih področjih, ki bodo zelo neprijetne. Lažje pa bi bili obvladljivi v skupnosti levih in desnih strank. Slovenija si je v času predsednikovanja EU pridobila velik ugled, nekoliko pa smo zašli kasneje zaradi neurejenih odnosov z južno sosedo.
Jih čaka kak skupni projekt?
Ivan Božičko je povedal, da je Slovenija ob velikem gospodarskem razvoju znala poskrbeti tudi za ljudi in okolje. Velika zahvala gre našemu kmečkemu človeku, da se zaveda, da je sočasno s pridelavo hrane treba skrbeti tudi za okolje. Naša narava je ena najlepših v Evropi. Slovenija je resnično vrt Evrope, kot nas vidijo drugi, še naprej moramo tako načrtno gospodariti s prostorom kot doslej, da bomo zadostili vsem potrebam sodobnega življenja.
Po tiskovni konferenci in srečanju z novinarji so se ustanovni člani Demosa na Ptuju v gostilni Pri Tonetu srečali tudi s pomembnimi ptujskimi možmi v času pomladi, prvim predsednikom SO Ptuj Vojtehom Rajher-jem, prvim predsednikom IS SO Ptuj Janezom Lahom in Brankom Brumnom, ki ga je nasledil. Povabili pa so tudi ptujskega župana Štefana Čelana, ker so se po 20 letih srečali na Ptuju, a se vabilu ni mogel odzvati. V prvi vrsti so obujali spomine na čas pred 20 leti, izmenjevali izkušnje, morda pa jih bo v bližnji prihodnosti ponovno povezal kakšen skupen projekt.
MG
Osebna kronika
Rojstva: Metka Skaza, Ulica Lackove čete 37 a, Ptuj - deklica; Nataša Masten, Fran-kovci 34 a, Ormož - deklica; Silvija Majcen, Cankarjeva ul.
11,	Šmarje pri Jelšah - deklica Naja; Patricija Grajfoner, Šolska pot 26, Spodnji Du-plek - deklica Zala; Polonca Kmetec, Kajžar 25, Miklavž pri Ormožu - deklica Lara; Ljudmila Matjašič, Bodkovci 8, Juršinci - deklica Polona; Marija Kaučič, Sodinci 37, Velika Nedelja - deček Martin; Valentina Ozmec, Cvetkovci 46, Podgorci - deklica Mia; Jeniffer Riveras Jimenez, Mejna cesta 17, Ptuj - deklica Sydney; Tatjana Mužerlin, Spodnji Leskovec 2 a - deček Jaka; Nives Imerovič, Slovenska c. 75, Središče ob Dravi
-	deček Nils.
Umrli so: Silva Ekart, Šikole 23, rojena 1946 - umrla 16. maja 2010; Marija Gomilšak, rojena Slodnjak, Juršinci 12, rojena 1939 - umrla 16. maja 2010; Ivana Narat, rojena Smolinger, Trnovec 21, rojena 1942 - umrla 18. maja 2010; Frančiška Tement, rojena Zupanič, Hajdoše 78 b, rojena 1925 - umrla 14. maja 2010; Genovefa Vajda, rojena Forštnarič, Bukovci 107, rojena 1911 - umrla 14. maja 2010; Elizabeta Korpič, rojena Šimenko, Gradišča 15, rojena 1926 - umrla 16. maja 2010; Eduard Cibula, Slovenja vas 65 f, rojen 1948
-	umrl 19. maja 2010; Ema Guček, rojena Mlakar, Štrafe-lova ul. 2, Ptuj, rojena 1926
-	umrla 14. maja 2010; Valentin Pulko, Žetale 98, rojen 1929 - umrl 20. maja 2010; Marija Zajšek, rojena Maroh, Šturmovci 30, rojena 1914
-	umrla 20. maja 2010; Bogdan Slodnjak, Zagorci 87, rojen 1941 - umrl 11. maja 2010; Nikola Vukotič, Maistrova ul.6, Ptuj, rojen 1909
-	umrl 13. maja 2010; Ignac Kosi, K mitreju 2, Ptuj, rojen 1932 - umrl 8. maja 2010; Anton Černezel, Ob železnici 3, Ptuj, rojen 1938 - umrl
19.	maja 2010; Štefan Škafar, Strnišče 11, rojen 1928
-	umrl 23. maja 2010; Vladimir Alt, Videm pri Ptuju 12 b, rojen 1937 - umrl 17. maja 2010; Urška Krajnc, Videm pri Ptuju 79, rojena 1999 -umrla 24. maja 2010; Janez Topolovec, Veliki Okič 62, rojen 1953 - umrl 21. maja 2010; Slavko Plohl, Bresnica
12,	rojen 1967 - umrl 25. maja 2010; Martin Bratušek, Cirkulane 45, rojen 1949 -umrl 19. maja 2010; Livia Stanič, rojena Berra, CMD 17, Ptuj, rojena 1926 - umrla 19. maja 2010; Elizabeta Ferčec, rojena Požar, Draženci 7, rojena 1923 - umrla 22. maja 2010; Neža Forstnerič, Kraigherjeva ul. 31, Ptuj, rojena 1916 - umrla 25. maja 2010; Jožef Firbas, Drbetinci 9, rojen 1932 - umrl 25. maja 2010; Ana Jurgec, rojena Hvalec, Gradišča 54, rojena 1933 -umrla 25. maja 2010; Ana Marija Arnuš, Kraigherjeva ul. 17, Ptuj, rojena 1931 - umrla
20.	maja 2010.
Poroke - Ptuj: Boštjan Visenjak, Moškanjci 49 a, in Karin Lah, Na postajo 57, Ptuj. Mitja Fajt, Spodnji Gaj pri Pra-gerskem 39, Kidričevo, in Natalija Golčman, Dornava 16 a. Igor Gabrovec, Dolane 21 d, in Monika Slana, Stojnci 102. Poroka - Ormož: Sebastjan Šimon, Frankovci 2 a, 2270 Ormož, in Janja Bezjak, Cvet-kovci 61, 2273 Podgorci.