I;:-.- A NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. AMERIKA Excellent advertising mednim. 17. — NO. 27. CLEVELAND. OHIO PETEK, a. MALEGA TRAVNA 1915. LETO VIII. — VOL. VIII. Mestne novice. j Država Ohio je razpisala nekaj precej dobrih služb. Kdor med Slovenci je zmožen naj se oglasi. SAMO ZA DRŽAVLJANE. -V kratkem se vršijo v Cle-jiartdu, Columbusu in Cinci-(nati državne skušnje za kakih 150 državnih služb, in če je (kaj podjetnih Slovencev, po-Msebno mlajših, bi se jim priporočalo, da vprašajo za eno ali drugo službo. Vsak prosilec mora biti ameriški državljan te*' mora narediti na določen i)/kn gotovo skušnjo, od katere J\t odvisno, če dobi službo. Sledeče službe, ki bi morebiti pri-šljpri Slovencih vpoštev. so razpisane: iNtadzorniki mleka-ren, plača $1200 na leto ir. stroški, skušnja v Clevelandu in Columbusu dne 7- aPrila Po* možni zdravstveni inženir, plača' $tooo prvo leto, skušnja 7. »'prilc* v Columbusu, dvigači -'(eranesinen) plača $90 na nje-sec, skušnja 8. aprila v Clevelandu in Columbusu, "firema-ni", plača $75-0° mesec, 8. aprila v Clevelandu in Columbusu. Ženske nadzornice za tovarne, kjer so žinske za-posljene, plača $1200 na leto in stroški. Skušnje 9. aprila v Clevelandu in Columbusu, Dobri farmarji, ki imajo najmanj pet jet skušnje v dobrem kmc. tijst^u, plača $1200 na leto, rja i& aprila v Daytonu. ki hočejo d^ati kako skuš- ga sina. Ranjki je bil znan kot dobra in poštena duša. Pripadal je k trem društvam, k sv. Janezu Krst. 37 JSKJ., 4r. Žu-Žemberg in brv. dr. sv. Nikole, NHZ. Pogreb se vrši ? petek ob 10. uri iz hrvatske cerkve. iFokoj duši! —Generalni adjutant ohioske tnHicije se jako trudi, da naredi državna postavodaja posebno državno policijo, takozvane "constabulars". Ti konštabler-ji so dobili v ljudskem jeziku ime "kozaki", in take državne policiste ima tudi Pennsylvania, in znani so kot največji nasilneži napram delavcem, kadar se vrši štrajk. Vse delavske organizacije bodejo ostro protestirale proti uvedin državne policije, ki je popolnoma nepotrebna. —V pondeljek, 29. marca je umrla Marija Arbida, v visoki starosti 75 let. Dolga in mučna bolezen jo je spravila v grob. Rojena je bila v Sadlnji vasi pri Fužinah na Kranjskem. Pogreb se je vršil v sredo zjutraj na W. 102nd St. Tukaj zapušča žalujočo hčer in zeta ♦er dva unuka. 'i • i v~ —Clevelandski '"tenderloin" je prešel v zgodovino. Ob polnoči v sredo je zginila zadnja ženska iz razvpitih hiš. Močan qddelek policije je bil na mestu, ko so zgubljene ženske odhajale. Množica do 4000 ljudij se je zbrala v dotičnem distriktu, in mnogo bogatih žensk v avtomobilih je prignala radovednost na HCe mesta. Ob polnoči je bilo oddano povelje, da morajo vse ženske iz hiš, in osem minut pozneje ni bilo nobene več v hišah. Mnogo teh nesre hrvice Obupni silni boji Avstrijcev v Karpatih i*m armada Karpatih. Avstrijci so uporabili zadnje moči, da obranijo Karpate pred Rusi. Rusko črnomorsko brodovje bombardira turška obrežna mesta. Bombardement Dardanel je prenehal začasno. Nemci so potopili angleški potniški parnik m 125 oseb je utonilo. Srbi se pripravljajo za nov napad na Avstrijo. Iz Petrograda trdijo, da so Rusi Nemce ob ruski meji ujeli v past in uničili več nemških divizij. U PIŠUU na Mate UV- ^ dmet ir ^o ^-T^emj.TTC^pro^stirMa proti nemški vta- Commission, Colum- , ,\i mnri nn,hniU nevtralnih buts.J Ohio, in sicer mora biti ijto prošnja vsaj tri dni prej v uradu te komisije, predno se dela skušnja. Kdor ima le prt lično dobro šolsko izobrazbo, delno znanje zemljepisja, zgo dovine, aritmetike in angleške slovjnice ter nekoliko prakse iz .javnega življenja, bo lahko najedil skušnjot -Kdor hoče postati držav Ijan-do meseca avgusta, in tudi v mesecu avgustu že voliti pri primarnih volitvah, ta naj ne odlaša s prošnjo za drugi papir. Sodnija Zjed. držav nam naznanja, da je zadnji dan za one. ki b» radi do avgusta postali državljani in glasovali, da uložijo prošnjo do 3. aprila Zvežint izpraševalec (exanv-ner)Ao ostal tu do 3. aprila in kdo/ dotedaj položi prošnjo za ivljanstvo, bo tudi takoj izrfrašan, da mu ne bo treba cl/lati dveh potov, Soor.ija |jed. držav je v petek. 2. aprila odprta do osmih zyečer 1 'vse ti?te* ki ne morejo priti po dnevu. Naj se rOjaki tore« po->lužijo te prilike. V jeseni so važne volitve, in vsak Jo bo vesel in ponosen kot vriski državljan, ki ima pravic: voli* —Iz Velikonočne števil b 3. Josip Hrvat, p. d. Ober-rman, v starosti 51 let. Bolehal je že nekai časa na ledicah, in zadnje tri dnij pred smrtjo se ni več zaVedal. Ranjki je ibil doma iz Zalisc, fara Zužem-£ odkoder se je pred 25. leti selil v Cleveland, kjer je ne-tano bival. Mnogo let je ličar. Tu zapušča tri i^r« in kaj v Chicago, nekaj v Detroit, večina pa se jih raztrosilo po mestu. Policija s» je izjavila, da ibo odslej naprej vsakega fotografirala in prijela, katerega dobi pri nemoralnih ženskah, najsibo kjerkoli v -mestu. —The Columbia Saving & Loan Co. na vogalu Broadway in E. 55th St. je naznanila sod-niji, da inia 213 hranilnih ulog, Dva parnika potopljena. London, 31. marca. Nemški submarin je torpediral potniški parnik "FJaminian" iblizU Scilly Islands, kjer so nemški submarini zadnje čase živahno delovali. Zajedno se poroča. da je bil torpediran parnik "Crown of Castille", ki nosi 4500 ton, O tem še ni uradnega po-očila. Angleški parnik "City of Ambridge" je prišel danes v Liverpool, močno poškodovan, ko je bil deloma zadet yd nekega nemškega torpeda. Poštni parnik potopljen. London. 31. marca. Poštni in potniški parnik "Falaba' ie bil danes potopljen južno od Scily Island, potem ko je bil torpediran od nekega nemškega sybmarina. Parnik je imel na krovu 140 potnikov poleg posadke, in 125 potnikov je utonilo, ko je bil parnik torpediran. Med njimi je bil en ameriški državljan in en grški državljan. Grška vlada bo ostro di, ki mori podanike nevtralnih držav. Kakor se poroča, bodejo isto storile Zjed. države. Nadaljne žrtve na morju. London, 31. marca. Parnik "City of Cambridge", ki je nosil 3K44 ton, in ki ie prišel močno poškodovan od nekega nemškega suhmarina v to me? t o", ie imel na krovu tudi več potnikov. Kapitan se je izjavil, da je bil čudež, tla ni bil parnik vzorce blaga, ki ga namerava prodati francoski vladi. Policija pa sumi, da je imel Swoibo-da v teh zabojih razne razstrelilne snovi. Potopljeni submarin. Paris, 31. marca. Francosko mornariško ministrstvo je danes naznanilo, di je bil v bližini Dippe potonljen neki nemški submarin. Submarin je bil pdtopljen od nike lahke križarke. Ko je pri|pljul francoski oddelek lahkih križark do mesta, kjer se je mudil nemški submarin, se je slednji pravkar hotel spustiti navzdol, toda neka križarka je pričela streljati nanj in ga konečno potopila. Velika množina olja na morskem površji je h?l dokaz, da je submarin uničen. Rusi v Karpatih. iP-etrograd, 31. mirca. Ruska armada, ki štejefBf.000 mož, je udrla v prelaz Dfukla z lahko artilerijo. Tu ]je zavzela močno utrjeno prednje straže zadnjimi straža ške armade, ki se umika proti ravninam Ogrske. Silno krvavi boji so se vneli v Lupkov in Ušok prelazu, kjer so Rusi ujeli 6000 Avstrijcev, med njimi 137 častnikov. Najmanj 100. 000 čet, ki so oblegale Premy-sl, je napotu v Karpate. Na kaj upajo Nemci. jo, 1,11 pe zav/.cia -jeno jičko. Njih raže so {v dotiki z ražaniTa vstro-nem- zrakoplovci napadli zavezniško brodovje pred Carigradom z bombami, in da so ibile dve zavezniški ladiji poškodovane. Angleži zanikajo to poročilo. Nemške intrige. 1 Washington, 31. mar. Nemška tovorna ladija "Oeden-vvald", ki je pred časom hotela pobegniti iz pristanišča San Juan na Por t o' Rico, pa je bila ustavljena od strelov ameriških obrežnih baterij, je hotela uiti z namenom, da pripelje premo-moga nemški pomožni križar-ki "Kronprinz Wilchelm", ki je čakala zunaj pristanišča. Nove ruske čete v Karpatih. London,, 30. marca. Ruske čete, ki so toliko mesecev oblegale Premysl, so deloma že na na bojišču v Karpatih. Avstrijsko uradno poročilo naznanja o tem. Največjega pomena za Avstrijo seclaj je, da vzdrži ruski napad v Karpatih. Če Av strija zgubi Karpate, tedaj je njena usoda zapečatena. Nobena sila ne more potem zadržati ruski armade, da se ne bi razlila kot povodenj po Avstriji in Ogrski. Tako poroča major Moliratf vojaški kritik nemškega časopisja. Avstrijska vojna uprava je poslala v Karpate zadnjega moža, ki ga more kje drugje pogrešati. Najbolj krvavi Iboji v Karpatih. za katere se nihče ni oglasil že ^topljen. Nemški submarin je več kot osem let. Ves ta dener; eno celo uro skušal potopit, bo šel na zapuščinsko sodišče, potniški parnik, koneqno se in po preteku gotovega časa -e ijroei okrajni blagajni. Rojake opozarjamo torej, da ves njih denar, ki so ga naložili na banko pred r. aprilom 1908, in niso dali temu denarju nikdar pripisati obresti, ali niso te-kojn tega časa nikdar kaj dvignili ali naložili denarja, da zgubijo vsako pravico do tega denarja. M i smo o tem že ob prV nik v6m času naznanili v listu, in 3500 mu je pa v temi le posrečilo pobegniti. 'Prvič smo zagledali submarin, ko smo bili kakih 300 čevljev od njega. Takoj smo uporabili polno paro, toda kljub temu nas je zadel en torpedo. Če bi imeli 11a krovu en sam tep, bi lahko potopili nemški sutnnarin, «e je izjavil kapitan parnika. Potopljeni par-Flaminian,", ki je nosil ton, je bil namenjen iz ne pričakujemo, da bi radi te j Glasgowa v Južno Afriko, in postave, kateri rojakov prišel je imel na krovu samo posad-ob svoje•> premoženje. ko 41 mož. Posadka &e je reši- ' la. -4Jčni sistem v Cleveland- požigalcc «La Tourraine" škili javnih šolali se bo kore- prijet? nitno izpremenil, kakor hitro ^ ^^ Francoske preštudira ves položaj dr.j^, y'tem mestu SQ prijeIe nard Avres poseben vescak « nek Raymond Swoboda, New Yorka. Dasi so znnne katerega fe ^ da je na jirtem morju, ko je parnik "La Tourraine" plul iz New 'Yorka etevelandske javne šole kot ene najbolj izvrstnih, vendar se. briga šolska oblast, da dvigne sistem pouka ter da sč 0-troci podučujejo v resnici v takih stvareh, katere »najbolj ra* bijo v poznejšem življenju. V Clevelandskih javnih šolah, ki so mnogo boljše kot privatne, farne šole, je tudi mnogo stotin slovenskih otrok, ki jako dobro napredujejo. —Skušnje za sodnje uradnike. 'bailiffs' in 'deputy clerks' pri mestni kriminalni in civilni sodniji, se vrše 15- in 20. aprila v sodnijskem poslopju. Vsa natančnejša pojasnila dobite tam. Za policiste se pričnejo skušnje dne 1. maja, iti želeti je, da se oglasijo tudi naši zmožni rojaki. Čehov je nad 50 pri policiji, Slovenca še nimamo med njimi. v Havre, zažg&l parnik, z namenom, da ga uniči. To se je zgodilo 6. marca 500 milj od suhe zemlje. Posrečile se ,e tedaj ogenj na parniku pogasiti. •Swoboda je bil baje skriven agent nemške vlade, in potniki, •ki so bili z njim zajedno na krovu, so se izjavili, da je tekom vožnje govoril, da imajo Nemci tako moč, da lahko uničijo vsak parnik na morju. Ko je policija udrla v stanovanje Swoboda v fParizu, je našla prt njem več važnih listin. Ko1 je Swoboda v New Yorku kupoval vožnji listek za Havre na parniku "La Tourraine" je imel več sitnosti s kompanijski-mi uradniki, ker je nameraval peljati s seboj več zabojev, o katerih je trdil, da v > Betrograd, 30. marca. Av- Rotterdam, 31. marca Nem-jstrijci so odločeni, da žrtvuje-ski časopisi, ki so dospeli sem, j0 vse, da preženejo Ruse iz poročajo, daje Nemčija sub- Karpatov. Avstrijci se borijo marinsko vojsko proti Angle-1 z nečloveško silo, da poženejo ženi šele pričela, in da to, kar j Ruse nazaj. Kljub temu pa pose'je dosedaj zgodilo, še ni ni-jroča rusko armadno vodstvo, česar v primeri s tem, kar da so Rusi v nedeljo in ponde-Nemčija namerava proti An-jljek ujeli 5384 mož in 176 čast-gležem. Kakor hitro dobijo, nikov, zajedno pa veliko števi-nemški' submarini večje opera- lo topov. cijsk0 polje, tako pišejo nemški j Boji v vzhodni Prusiji. časopisi, bodejo položili okoli | Berolin, 31. marca. Boji. ki Anglije na tisoče podmorskih se vršijo 11a pruski meji in de-min, in angleško gospodstvo loma v ruskih pokrajinah Su-nad morjem bo pri kraju. ! walki in Kovno, so jako krvavi. Kmetijska dela v Avstriji. (Y,eniški generalni štab poroča, Rim, 31. marca. Av. rezervistda so Nemci v bojih pri Kraški so lastniki zemljišč v okolici nopolju ujeli 3000 Rusov, do-Tridenta so dobili dopust za , čini so jih 2000 pobili na smrt. 14 Unij, da opravijo potrebna Pri mestu Tauroggen, ki leži dela na svojih kmetijah. To se ob rusko-prucki meji, so bili Ru je zgodilo, kakor se jxiroča iz j si, po nemških poročilih, vr- iDunaja, ker je Italija obljubila, da ostane nevtralna. Turki kupujejo Bulgarijo? Paris, 30. marca. Dopisnik Havas brzojavne agenture iz Aten poroča, da je zvedel iz dobro poučenih diplomatičnih krogov, da je bil poslan nemški maršal von der Goltz v imenu turške vlade k bulgarski vladi, kateri bo ponvi/lil del turškega ozemlja v Evropi, če Bulgari- žetii nazaj. Tu so Nemci ujeli 1000 Rusov. Iz bojne pokrajine severno od Visle in reke Narev ni nobenih poročil. Boji so tam popolnoma prenehali. Nemci napadajo Libavo. Berolin, 3d1, marca. Nemške križarke so bombardirale rusko pristanišče Libava, kjer. so |Xtenici izstrelili do 200 strelov. Kot poročajo Rusi iz Petrograda. niso Nemci naredili nobe- ja onljubi, da ostane nevtralna, ne škode. Turki nameravajo prepustiti Drinopolje in Kirkilise. Se en nemški submarin potopljen. South Shield, Anglija, 30. marca. (Nemški submarin U-27 je torpediral parnik Dalmira v angleškem kanalu. Kmalu potem pa je zagledal nemški submarin drugi parnik "Lizzie", katerega je hotel tudi torpedi-rati, toda parnik "Lizzie" je obrnil svojo smer proti subma-rimii in ga uničil. Turški napad z bombami Berolin, 31. marca. Iz Carigrada se poroča, da so turški Rusi pred Bosporom. IPetrograd>3T. marca. Ruske bojne ladije so dospele pred Bospor, kjer so oddale nekaj strelov, toda radi nastale me-gde nikakor niso mogle nadaljevati z bombardiranjem. Tudi zavezniško brodovje v Dar-danelah ne more poročati o nobenih uspehih, in je napad na Dardanele najbrž ustavljen za nekaj dnij. Boji na Francoskem. Brzojavke iz Pariza sporočajo, da Nemci bombardirajo mostove pri Nieuportu, dočim se vrše od morja do Verduna le artilerijski boji :brez pravega pomena. Vsa znamenja kažejo, tla se na obeh straneh pripravljajo na odločilne napade. V boju za Hartmans-Weilei-kopf, katero goro so Francozi osvojili, so Nemci zgubili 700 mrtvih vojakov. 'Prepoved pijače v Angliji. London, 1. aprila. Anglija se bTiža popolni prohibiciji. Lastniki parnikov* ki prevažajo municijo preko morja, se se ne-j^estano pritoževali, da so mornarji tako pijani, da ne morejo ob pravem času odpljuti s parnikom i/, pristanišča, ra-dičesar pride 'municija mnogokrat prepozno na določeno me--to. Kralj je poslal minister-stvu pismo, da če se upelje prohibicija, da bo sam prvi, ki bo pregnal, vsako pijačo iz dvora. • Anglija zapleni vse ladije. London, 1. aprila. Anglija se peča z načrtom, da zapleni vsako nevtralno lazijo, katero dobi na morju, in ki je namen jena v Nemčijo ali se le de-' loma sluti, da gre v Nemčijo. V oČigled submarinskega bo-a od strahi iXemcev, je Anglija prisiljena do tega koraka. Nadalje bo Anglija obesila kot morske razboljnike vse nemške mornarje submarinov, ker torpedirajo navadne potniške parnike. Nemiri v Indiji. Simla, Indija, 1. aprila. Kakih 10.000 Indijcev* se je uprlo angleški vladi v Indiji ter napadlo ta mošnjo angleško posadko. Vnel se je htfcd boj, tekem katerega so Angleži pobili 200 domačinov in nad 300 ranili. Avstr ja in pošta Zjed. držav, Benetke. Italija, 1. aprila Avstrijska vlada je suspendirala vse pošiljatve potom pošte v paketih. To se je zgodilo, kakor trdijo avstrijske poštne oblasti, ker so Francozi kon-fiscirali več avstrijskih paketov na italijanskih parnikih. Nemško uradno poročilo. Berolin, 31. marca. Zapadno od Pont-a-Mousson, v okolici Reigneville smo zavrnili francoske napade. Več angleških in belgijskih zrakoplovcev je metalo bombe na mesta Bruges, Ghistelles in Contrail, toda vojaškim napravam niso naredili nobene škode. Na ruski meji, ob reki Mlemel smo pregnali Ruse iz te okolice. Ruse smo premagali blizu Tauroggen, nakar so se umalfnili. Ruske čete, ki so napredovale proti nam severno od Augustova, so odbite. Zajeli smo 700 ruskih vojakov. Francosko uradno poročilo. Pariz, 3,1. marca. V Argon škili gozdih se vrše neprestani artilerijski boji, posebno v okolici Bagatelle. Boji so se vršili tako blizu, da je neki nemški metalec bomb priletel v naše jarke, potem ko je bil zadet dd francoske kroglje. 30. marca smo dobili 150 metrov strelnih jarkov, mnogo ujetnikov in dva metalca bomib. Zrakoplov-ci so napadli razne nemške vojaške postojanke. Rusko poročilo. fronti pri Niemen se boji nadaljujejo. Blizu Krasnopola so ruske čete prisilile Nemce, da so pobegnili nazaj, pri čemur smo ujeli 6 častnikov, 200 mož in sedem strojnih pušk. V Karpatih smo 29. marca zajeli 38 jastnikov in 1750 mož ter pet strojnih pušk. Naše črnomorsko brodovje je bombardiralo turška mesta ob Črnem morju, in v več mestih je nastala raz-strelba, ki je povzročila ogenj. Avstrijsko poročilo. Dunaj, 31. marca. Več ruskih nočnih in dnevnih napadov pri Disni in Kalnyo v Karpatih je bilo odibitih. Severno od Ušok prelaza smo odbili ruski nočni napad in prizadjali sovražniku teške zgube. Ujeli smo 1900 Rusov. Od t. marca do 30. marca smo v Karpatih ujeli 183 častnikov in 39.942 mož ter šest strojnih pušk. Turško poročilo. Carigrad, 31. marca. Rusko črnomorsko brodovje je izstrelilo na naša mesta Zungukliak in Kregli nad 2000 strelov, ne da ibi naredili kaj škode. Rusko brodovje se je pozneje umaknilo. Več ruskih zrakoplovov se je moralQ umakniti pred turškimi. Srbi se pripravljajo. Rim, 31. marca. Uradna poročila. ki so dospela sem iz Srbije, poročajo, da se je zdravstveni položaj med Srbi jako zboljšal, posebno ker so prijatelji Srbov, zdravniki iz raznih dežel, storili vse v njih moči, da zamorijo tifus, ki je divjal po deželi. Največ zdravnikov v Srbiji je iz Zjed. držav. Naroden duh srbski je še vedno kot pred vojno, in vojaki komaj čakajo, da planejo drugič nad Avstrijce. (Dvesto topov, katere so Srbi dobili od Avstrijcev tekom prejšnjih bojev, je pripravljeni in uvrščenih med srbsko artilerijo. Angleški in francoski parniki pa so navozili dovolj streljiva. Nemci so zagnali 100 bomb. Iz iPetrograda se poroča, da je 15 'nemških zrakoplovcev napadlo neko na samem stoječo hišo P" "Ostrolenki, kjer so 'Nemci mislili, da se nahaja ruski generalni štab. Nemci so zagnali nad .100 bomb, toda nobena ni zadela. Nemci zajeti v pasti- Petrograd, 31. marca. Nemci so imeli zvito napeljan načrt, da bi preslepili rusko armado, katero so hoteli potem obkoliti in poloviti. Centrum nemške desete armade se je polagoma začel umikati in je hotel s tem prisiliti Ruse, da bi jim sledili, nakar bi nemško -desno krilo obkolilo Ruse in ujelo. Toda Rusi so napadli Nemce na levem krilu, in ker je bil Centrum daleč zadaj, so Nemci trpeli strašne zgube. Uničene so bile cele divizije. m il >i I to, meseca novembra je Petrograd, 311 marca. 'N* is to t am njegov ■ —V Leadville, Colo, je umrl v četrtek, 25 marca rojak sip Lunka. Ranjki zapušča lujočo soprogo in v Clevel pa brata Franceta. Ionsko u ES7MW0) /379 Mwm's Nfc/e. FILL MAIL 0QDEP5 3END FOP FPEE SAMPLES UA V TOREK IN f>gTEK. NAROČNINA! ............................,.$1.00 Evropo..................................$S*0 Za Cleveland po poiti.................. $2 SO PoMnunc številke po 3 cente. 1 < OepUi brez podpiu in oicbnoati K m V»« pismu, dopisi in denar naj w p.tsiljrt nu: CLEVELANDSKA AMERIKA, 611» ST. CLAIR AVE. N. E. CLEVELAND. O._ RDWARH KALI8H, Publish®r miTIB J PIRC, Editor. ISSUED Tl ESDAYS ANI> FRIDAYS Hrml by 15,000 Hlo*pnlHin (KritlnrnO In the City of Clcvel.mil mid clwwhrrr Ail rr tioln« r .tc* on r«jUWt. t:. 4< TEL. CUY. PRINCETON IBB Kntrrrd ax »econd-clMM matter January ftth IBOO, At th« jjt»»i office nt Cleveland, O. •mderthe Aci >f M»r> h 3, 1*70. No. 27. Friday, April, 2. 1915. Bratom Jugoslova-nom. Dna 10 marc« 1015 se Je vrnilo v mestu Chicago v državi Illinois, narodno iborovanje v dvorani hotela 1* Salte, kateri narodni lestanek Je pred celim Izobraženim svetom i/Javil giaano in jasno, kdo da smo mi, narod slovanskega Juga, Hrvati, 8rb1 in Slovenci, kaj smo in kaj hočemo. Navzoč j h je bilo pri tem narodnem zborovanju 66.1 narodnih poslancev, katerih itlrl petine so bili poslanci in zastopniki posameznih drufttev in njih organizacij, .kateri so se s pes menim pooblastilom lskasalt, h ostali eo bill poedlncl, ki delujejo med nailm jugoslovanskim narodom s poltenim delom In Imenom. N« tem pravem in iskrenem narodnem sborovanju, Je bila sprejeta resolucija, nnvdufteno od vseh prisotnih, * burnim in dolgotrajnim pritrjevanjem, resolucija, ki Jasno kaže smer in smoter Jugoslovanskega «dru tenja. In katera resolucija se glasi: "Zastopniki Jugoslovanov Iz Avstro-Ogrske, ki živijo v Zjed državah Sevarna Amerike, ibranl dna 10. aui ca, 1916 na iborovanju in dogovoru v mestu Chicago, država Illinois. Izjavljamo: Hrvati, •'bi in Slovsnci so en in isti narod, t enim In Istim Jezikom, ki atanujajo v mnogih pokrajinah ju go-vzhodnje Avatro-Ogrske monarhije, v kraljevini Srbiji In kraljevini Orni-gori. Skupno ime Jim ja Jugoslovani. Jugoslovani Avatro-Ograke monarhi js, v kateri vladajo dva naroda, Nemci In MaŽari, trpijo in atradajo v popolni eužnJo«tiu Političnih pravic ni majo nobenih, gospodarsko so do skrajnosti Izrabljeni in Izaasovanl, pri kulturnem napredku so zopostav Ijanl in odganjani, narodno so unlče vanl, aoeljalno tlačeni in zapostavlja nI. In tega atanja nečemo več prensia-ti, 6e hočemo, da ohranimo avojo na rodno individualnost In obstanek. Edino avojo reiltav vidimo v osvo bodenju takega položaja in v prekinja nju vsaka zveze z Avstro-Ogrpko mo nsrhljo. in sigurni nal obstanek, raz voj In napredek vidimo v edlnatve nem državnem organizmu vseh jugo-aiovansklh pokrajin Avatro-Ogrske monarhije In kraljevine Srbije. Zato ae pa z zaupnostjo obrsfiamo do zavezniških držav, ki vodilo skup no vojno za oavobodenja podjarmijo nlh narodov, v trdnem pričakovanju, da bodejo reano računali tudi z nami Jugoslovani in od avoje strani vae mogoče naredili, da v resnici prid« do ustvarjanja teh nailh opravičenih In edino reilinih želj in teženj, In na ta način do urejenih razmer na Jugu In do ravnotežja mednarodnih odno-iajev v Evropi. S to resolucijo amo složno in edin stv(*oo naznanili celemu svetu, da nas nI nikakor volja, da bi bili sluge ktwrkoli nit! sužnji, pa? pa narod, popoien in zaveden, svoboden na svojem domu In izven nJega, narod, ki ho sam aebl ustvarjal usodo * ljudsko vlado In narodno samostojnostjo na svoji rodni svobodni jugoslovanski, ssmoatalni zemlji. Na teh amerl&ih tleh, itosvečenih svobodi, smo se izjavili, da Je tekom dogodkov postalo zs nas potrebno, da rasbijemo politique vezi, ki so naa vezale t drugimi narodi, in da med vladami zemlje aavzamemo posebno in enako mesto, do katerega smo opravljeni po postavah prlrode in postavah Boga. Nam Je treba, da Imamo avojo usodo v svojih rokah, to hočemo biti srečni in zadovoljni, te llmo ln zahtevamo, da se bodemo v avojl domovini |»očutlli kot doma. A v stroOgrska nI nafta domovina, mi smo v njej tujci, v Avslrljl smo vselej ln povsod v manJAinl, v Avstriji smo samo predmet tujcem, da nas Izkoriščajo. Naša korist, naše blago alanje, naše življenje v Avstriji, vse to ae nahaja %a Jugoslovanske narode v Avstriji — v Ječi! da se oavoln>dliiio jarma, ki nas ti Mi moramo In Rivmo tudi za tem, šči. mi ne maramo biti stopalo za mogočnost tiranske dinastije, katera, nam uailjena po tujcih ja nagomiliia tekom atoletlj stra&no gorja In Iwde nad nesrečne jugoslovanul^ narode. Nešteto krivic nam Je povzročila, neštetokrat je ta dinastija prelomila svojo sveto oddano besedo nam, neštetokrat smo slišali od te dinastije krive (»rišete, slišali smo milijone pra znih obljub, vselej pa smo dobili v resnici samo — romanje in prezlrnuje In mi smo dolžni osvoboditi nas ju gOBlovanakl mqoj|l*«er Fran S»lladlč Peter 0. ša'oven Fran ftuinlar 11 i las Trolt Rudolf Vrsajko Stlepan tagar Ivan Ali naj postanemo Slovenci daritveno jagnje vsenem-škemu molohu? J. F. Faletič, Cleveland, Ohio. "Viharjev jeznih mrzla domačija pokrajin« bile naie so, kar Samo, Tvoj duh je zginil — , kar nad tvojo Jamo pozabljeno od vnukov veter brije " Krvava evropska tragedija, v kojej morajo igrati Slovenci najžalostnejšo ulo^o vseli vekov, s tem, bili naši pra-dedi tedaj, ko je bil priprosti kmet Samo izvoljen po ljudstvu za vladarja. Xjemu se je posrečilo, da je zjedin.it, vse severne in ju/ne Slovene v veliko zvezno državo, ki se je razprostirala od Krkonpšev do Adrije, od Junske tlpline v Tiri »lili do obzidja Carigrada na Balkanu. ('Pa se še pojavi po 1192 letih, zgodovinski analfa-bet, a la Kristan ter prične trdi'i, da Jugoslovani nismo še pravijati na Že takrat so bi ganiairani v veliki frankovski držati, pod vlado kralja iDago-herta, in stegovali so svoje prste . po Sloveniji,, ker so hoteli podjarmiti Slovane, kar se jim pa tedaj ni posrečilo. "Saj smo vam na »uslugo mi in naša zemlja, ako le hočete v prijaznosti živeti. Zapovedovali nam pa ne bodete!" je rekel Samo fran-kovskim poslancem, ki so zahtevali pokorščino slovenskega ljudstva do /Nlemcev. "Ni mogoče," so m,u odg-ovorili Nemci "da bi živeli, kristjjani, služabniki božji, v prijateljski zvezi s paganskimi psi." —- "Dtoibro," jim"odvrne Samo, "ako ste božji služabniki mi pa paganski psi, vas smemo tudi raztrgati!" In tako se je tudi zgodilo. Kar se ni posrečilo Tevto-110111 7. orožjem in nasiljem to so dosegli po smrti Sama z vero in tisto nesrečno slovensko neslogo. Prinesli so k nam v eni roki krucifiks. v drugi ogenj in -meč, kakor poje nezabni naš pesnik .Simon Gregorčič: In prišli ao kratiti jih lelač V levici k-li, a v desnici meč, In doda naša so kratili Sredi dednih, Širnih njih planjav; In ko ao krat zvrilll, Njih dom Je bi| — In tuji meč krvav..... Naši tledje so sicer prejeli sve to vero, toda zgubili so domovino, ter postali sužnji na lastni zemlji. Valpetov bič je pričel peti po njihovem hrbtišču in poje še danes, čeprav v dru-wlll parata j« 564 tlmčmjrv spravljenih oxdratrtletih. S pomoto nivo in« FVidi-tc v naš urad in mi ram |M>ka žemo ta poročilu in dru^a Dr. L E. SlEGELSTEfN, M8 HERMANRNT Bl.DG. 7« RirCLID AVK. NOVO Kozlovo Pivo! SEDAJ NAPRODAJ V SODIH IN STEKLENICAH. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Mi vam dati spomladno ol Mi imamo obleke kot jih želite, obleke, s katerimi bodete najbolj zadovoljni, tako da postanete Rich-manov odjemalec zavedno. In take odjemalce moramo mi imeti pri naši trgovini. Profit pri prodaji $10 obleke, je jako majhen. Toda skupni dobiček neprestanega prodajanja dobrim od-( , jemalcem je jako velik Zato je bas uspeh odvisen popolnoma, če vas zadovoljimo, da vam proda mo obleko, radi katere postanete prijatelj Richmona. NAŠA CENA JE VEDNO $10.00 Mi nimamo nobene takozvme "razprodaje". Mož, ki kupi svojo pbleko za Velikonoč, ne plača preveč in ni prisiljen plačati toliko več kot oni, ki čaka na razprodajo po četrtem juliju. Tu hi nobene prilike za nikogar, da bi plačal en cent več ali manj - in ti ni prilika za nobenega moža, da ne bi dobil popolne vrednosti zacelih $10, za katere kupi obleko. Mi vam prodamo enako obleko za $10 kot dni gje plača $15 ali $18. Vsako pbleko .sami izdelamo v naši tovarni na W. 9th St. jo prodam« naravnost vam. Vi si prihranite od $5 do $8.00 THE RICHMAN BROS. CO. ™.„;>ECT AND ONTARIO. CLEVELAND, OHIO. ■ da sem dobil slovenske plošče iz starega kraja, tore) kdor že- li slovenske plošče; naj se hitro oglasi pri spodaj podpisanem. JOSIP MARINČIC, slovenski urar in zlatar 5805 St Clair ave. --- (28) FINO VINO vedno dobite pri Jos. Koželu. Belo, niagara in concord vino. Posebno ženskam je moje vino znano. Po stari navadi Jos-Kozely, 4734 Hamilton ave. tizmu 3 Urni i4r.va%i »SMCijo 138 slučajev zdravljenih 131 czdra^ltentb. S pomočjo Oxjolina in li-nusoidala. Pridite t naš urad In mi vam pokažemo ta poročila in druga. CIGARETTES VSE Z1RA kupone se lahko izmenja za gotovino ali vrednostne predmete Cigareta, ki vas bo zadovoljila Izffotovljena, da zadosti okusu Slovencev Poskusite eno In nikdar ne boste kadili drugih, ako želite cigareto bre* ustnika. Naprodaj p r* vseh prodajalcih. P.-LORILLARD COMPANY New York City 306 PERMANENT BLDG. 74« EUCUO AVE. AMERIŠKI DRŽAVLJAN. ."i-* V našem uredništvu je izšla dolgo pričakovana knjiga: "Kako se postane državljan, ustava Zjed. držav, vprašanja in odgovori za prosilce ameriškega državljanstva/' Ta knjiga je edino delo svoje vrste, in je bila odobrena od sodnije Zjed. držav. Cena knjigi 25^. Rojaki, sezite po njej, tudi oni, ki ste že državljani, ker marsikaj zanimivega dobite v njej. Poiiljamo tudi po pošti za isto ceno 25< s poštnino vred. Trgovski pomočnik, najraje mlad fant, zna vsaj nekoliko angleško, dobi takoj, službo v groceriji in mesnici za razva-žanje naročil. Oglasj naj se pri Viktor Bernot, >16001 Holmes ave. Collinwood, O. (29) ( Bell East 2377 W. Cuy. Cen-\ tral 6678 R. — iPlin in Kisik. t* Uradne ure od 9—12, in od 1—Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8. Dr. F. L. KENNEDY« / zobozdravnik Dretje zob brez bolečin. Delo J garantirano. Govori se sloven-j sko in nemško. 5402 Superior I ave. vogal 55. ceste. Cleveland, I Ohio. .. (23-46) ANTON SALAMON Carpenter - kontraktor. Priporoča se Slovencem za no-va dela, kakor tudi popravila * starih del se prevzemajo in zvršijo točno in solidno. Vse moje delo je jam-čeno. Cene nizke. ANTON SALAMON. • 1594 East 49th St. ---(24) POZOR! Naznanilo. Spodaj podpisani naznanjamo rojakom v Clevelandu, da smo otvorili novo krojačnico, kjer bodemo izdelovali obleke po najbolj modernem kroju in na tedenska odplačila. Čistimo in popravljamo obleke po najožjih cenah. Delo garantirano. Se priporočamo za obila naročila Kobal * Lozar slovenska krojača. 1366 Marquette St. blizu St. Clair ave. (Fri-23-46) Dekle dobi delo v groc.rif Mora biti zmožna v pisavi.. F Mramor, 5919 Prosser ave. Posebne cene za veliki teden. - Za veliki teden sem se namenil rojakom v Clevelandu in okolici prodajati vino precej ceneje, in. sicer po sledečih cenah: Belo okusno vino in ka-tavba po $1.00 galon, rudeče tonkord vino po 8oc galon. Sod katavba in belo po $35. rudeče c obrD konkord vino po $26.00. Naročila pošiljam na vse kraje. Priporočam se za obila naročila. S spoštovanjem Nick Vidmar, 1145 E. 60th St. Tel. Princeton 1834 (38) {Prijateljica, kam pa greš? V mesnico po svoje velikonočne šunke, klobase in drugo dobro #meso? E, saj veš kam, k Jos. Žtilichu na 630(1' Glass ave. ker on ima vse to blago najceneje in najiboljše. Pojdi z menoj, ne bos se zmotila, dobro ti bo postregel - £27, Slovensko dekle dobi takoj dobro skužbo. Plača po dogovoru. Oglasi naj se pri Christ. Man-del, 15702 Waterloo Rd. Collinwood. Naprodaj je hiša z 9 sobami. Se lahko priredi za dve družini. Vprašajte na 1207 Addison Rd. --- (27) Naprodaj je hiša, 7 sob, velik lot, cena jako mala. Najlepša prilika za Slovenca. Hiša je na 1415 K. 41st St. Oglasite se pri John G. Murphy, Soc:ety For Savings Bldg. št. 543 Cleveland Ohio. ' (Fri-311 Naprodaj v ColHnw00dii posestva in zemljišča (loti) prav po nizki ceni. Slovenski prodajalec Josip Vidmar,15217 LuknoV ave. N. E. blizu šole. (37-i4-36-»5) i« rmm pmwm, J« t« »1 r«e«lpt n«ta»- Imo mmrmjmm i« «4 Mjčtat.jllk adra.il. d« M H mor« •« dr. v iti. Vati sdravnMki r«c«p• ,o«umij.Tih pr.dm.lov, toaletnih potr.b Min, d Ust, ci».r i. *Udk«r j«. Guenthers Sloven. Lekarna, Addison Rd. vogal St. Clair Air*. Pozor rojaki ntvarnost! Vsak človek pri zdravi pameti mora pripoznati. da če je človek izučen mizar in potem še več let čevljarski trgovec, ako kar naenkrat ugledate istega mizarja v lekarni, kjer vam hoče prodajati zdravila, o katerih se ničesar ne razume. Torej nevarnost za ysakega, ki kupi. pa ne ve, kitl-se prodaja, jaz prodajam sanir* dve stvari: Zavarovalnino proti ognju in -hiše. in v teh dveh st\ireh imam že večletni) skušnjo, torej n ste v nobeni nevarnosti, če kupite od mene. Vprašajte onega, ki je že od mene kupil, on vam pove. Se priporočam Josip Zajec, 1378 E, 49 th St Cleveland O. Central 6494 R -:----- (27) HAROLD E. EM ERICH Naprodaj je jako čedna hiša na E. 4tst St. med Superior in '^t. Clair ave. 7 sob. Cetfa nizka. Nobenih agentov. J. C. Murphy, 543 Spe ety for Savings Bldg. (24) Roosevelt bivii predsednik Z. D. jo REKEL: "Ce hočeš pravilno začeti, tedaj nični hraniti" Ta banka nudi varnost aa prihranke. Ima 14 priročnih podružnic v vali naposredni bliiini. Plača 4 odstotka na hranilne uloge. Ulof a sprejema od 11.00 naprej. Začnite pravilno. ZTbe Ctevelanb Grust Company Tlucll* and East Ninth VINKO PRISTOV, SLOVENSKA KAVARNA IN BILJARDI 6112-14 ST. CLAIR AVE. IX). NIZKE CENE. ..91-00 Ženske kiklje....................50c ...$1.00 Ženske dolge suknje........$1.00 .....SOc Ženske obleke.................$1.00 Moške oUeke Moik« suknje Jopi«-........ Naša slivovka je kuhana is pravih suhih češpelj. Cena 6 steklenic je $6.50,12 stek. $13. V zalogi imamo tudi čisti tropinjevec, cena 1 gal. $2, $2.25 $2.75 in $3. Pristna rudeča Ohio vina: Galona 50, 55, 60, in 65c. Katavba in Delaware vino 75, in 80c galona. Za vina računamo posodo ia 5 in 10 gL $1.00, za25gal $2.00, zaveda naročila je wm& brezplačen. Naročilu naj m priloži denar zli Money Order In natančni nazlov. ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦i + FRANK BRICBLJ, ♦ + 6026 St. Clari Ave. + + £ x p r e s m a n. ♦' + Prevažam pohištvo in vsa-+f ♦ leovrstne stvari. Postrež-^ ♦ ha točna in zanesljiva. + Tel. Princeton 198a L. ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ JETI C-t. 73Z-W 1574 £. 55th ST. A, J. DAM M, poslovodja National Drug Store! Slovenska lekarna. vogal St. Clair ave. im 61. cesie S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni. (45) SUvai >*s«aiki poioiaJa •24 slučajev adravljanUt jtf/ZT SOS slučajev 0xdr*>liri Mary 5uštaršič, 6218 St. Clair ave. vratna štev. 6. (29) SLIVOVIH CIT+JTE SLOVENCU Edini slovenski tapetnlk se prlpo r očara slavnemu občinstvu v Clevelandu, Colllnwoodu, Newburgu In No-ttlnghamu, da Izdelujem nove Umni-ce; lstotako jih tudi predelujem tei popravljam stare aofe In stole. Kdor kaj potrebuje naj se obrne do Jehn Eržen, 1095 Addison Rd. Cena solidna. <26> POZOR! I Vsem svojim odjemalcem mleka na- II znanjam, da sem se preselil iz svojih sta-l tih prostorov na Glass Avenue v nove * prostore na Naznanjam rojakom, kateri je namenjen kupiti avtomobil novi ali stari, ali tovorni avtomobil — truck — da dobijo pri meni vsakovrstne avtomobile. Imam sledeč zastopstva: Buick, Studebaker, Overland, Imperial, National Imam tudi :tare avtomobile (19*6 Imperial 4« HP, garantiran iz tovarne) 1914 Studebacker, 35 HP, za 7 ljudij, garantiran, 1914 Jackson 35 HiP v dobrem stanju , model 1912 Overland, za 5 potnikov. Dober truck Reg«i v dobrem stanju. Vsem rojakom v Collinwood in Nottinghamu se priporočam. da posetijo mojo trgovino s pohištvom in železnino. Spomlad je tu, treba ho hišo barvati, delati nove plotove in vrtove popravljati. Vse kar je trei'^a pri l^iši narediti, dobite pri meni. Se priporočam udani. C. Mandel, 15702 Waterloo Rid.. Collin wood, O. (29) COMPANY 6102-04 St CbiMT. CknM, 0. Dekla za splošna gospodinjska dela dobi takoj delo. 6208 St. Clair ave. Mrs. Skuly. (26) eists kri Je selo potrebna ako »e hoče vsdi-ževatl sdravje. Je torej telo važno, da «e kri vzdržuje v zdravem stanu In kolikor mogoče brez nečlatoti. Sedaj le čas. da sl očistite kri s pomočjo Severovega kriClstllca (Severa iBlood Purifer) in a tem preprečite razne grde kbžne opahke, kateri nastanejo valed nečiste krti. O. Kdw. Plvny. iz New Underwood. 8. Dak. nam Je plaal: "Oprostite ml, ker Vam nisem pfttje pisal in naznanil, da mi Je Severov kričlstllec veliko pomagat. Z veseljem ga bom priporočal vslm, ki ga potrebujejo." —' Cena fj.00. V vseh lekarnah. Vprašajte po nJem po imenu in ne vzemite nadomestitev. Ako ga ne morete' dobiti, naročite ga od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la. «) kjer je imel prej P. C. Pfeiffer svojo mlekarno. V novih prostorih bom še bolj zmožen postreči vsem odjemalcem z vedno svežim mlekom^sirom, smetano itd. Se priporočam slovenskim gospodinjam Najbo^ši ih najbolj zdravi BOCK Ni samo dober po okusu, pač pa je tudi zdrav. Najboljše namizno pivo za dom. Telefonirajte za en zaboj in prepričajte se. 3378 VEGA AVE. CLEVELAND, OHIO OBA TELEFONA. V '• u ' 'J j 1 .:• »-,t v ■!. :i . •' - V« raŽ, '.t.. ■ Spodaj podpisani želim zvedeti za naslov Leo c. Kresal. V Clevelandu, Ohio, ima mater in sestro. Msti se sedaj piše Borkovič. Kdor rojakov mi javi njegov naslov, mu plačam za trud. los. Mantel, Box 1047. ... ✓ . \ Norwood Rd. drtytrj in suknjiče, zensKe spoanje kikij obleko, nogavice, rokavice i. t. d, ■hmmhmhi Roman iz časa francoske revolucije. Francoski »pisal Victor Hugo. >jc brezenj seje odpiralo njim. Ali naj uniči marki* ali naj ga reši? Po daljšem liisljevanjn je moral nekaj členiti. (Na eni strani domovina s postavami, na drugi strani občudovanje junaštva, priznanje junaštva. Ali naj ubijejo Lantenaca radi tega, ker je rešil troje nedolžnih življenj? Kaj je bila njegova dolžnost? Ali naj se Gauvain potegne za domovino, ki mu narekuje postave ali naj se potegne za Lantenaca. Obup se je pojavljal v prsih republikanskega poveljnika. 3. Poglavje. Generalova suknja. Bilo je strašno vprašanje, ki se je pojavljalo pred Gauvai-nom. Na eni strani Cimour-dain, ki ima svoja povelja, na drugi strani dolžnost republikanskega poveljnika. Cimour-dain je videl pred seboj jasno pot, toda Gauvainu se je zdela strašna nasilna, uničujoča. (Polnoč je odbila, in ne dolgo potem je ura naznanjala prvo uro jutra. Ne da ibi se zavedal, se je Gauvain približal odprtini v vznožju stolpa. Ogenj je le tulntam še odseval, toda polagoma je umiral. Ciauvain se je oziral na pojemajoče plamene. Stražniki na planjavi so se mu zdeli kot zli ^duhovi. Naenkrat, ko se je zadnji žar plamena pojavil z vso silo, je Gauvain zazrl na planjavi čuden voz. Gauvain začne ta voz natančneje smotriti. Obkoljen je bi! od konjenikov Za CI. Am. priredil 1 L. J. P. hki, vojvoda po rodu, plemenita* po dedščini, in ti sedaj nastopaš proti mojemu in tvojemu rodu. iNo, in kaj hočem še reči: Daj moje pozdrave aiCimourdainu." Markiz je govoril polahno, mirno, ne da bi povdarjal kako besedo, zrl je resno na svojega tekmeca in držal je obe roki v svojem žepu, Ko je nehal govoriti, je globoko potegnil sapo, potem pa nadaljeval: Nefcftm skrivati pred tebojj, da sem naredil vse, kar sem mogel, da te ubijem. Jaz sam, osebno, sem meril na tebe top, da bi te ubil. Toda, oprostiti mi moraš. V boju ne dobiš sovražnika, ki Ibi prizanašal sovražniku. I11, dečko moj, ml se nahajamo v boju. Vsepovsod je ogenj in meč. Kralj je ubit. Lepe čase imamo." M'arkiz zopet preneha, potem pa nadaljuje: "In pomisli, vse bi bilo dobro, če l>i Voltaire-a obesili in Rousseaua poslali na vislice. iKa'ksna sramota! Protestirali smo, toda oni, ki so protesti- .,„ ....... ^ r- rali. so bili obešeni. Kam je markiz dvignil svojo glavo, in lprišla Francija? Kje so kralji? svetila v lice Gauvaina. Po- Banda razbojnikov vlada de-gledala Sta se. in za trenutek želi! Da, tudi jaz sem protesta oba molčala. mrtvi so bili mrtvi. Vsi skupaj .o mirno počivali. Taka je vqjna. , Ko se je Gauvain približal, se je zbudil eden izmed stražnikov, in z njim zajedno tudi I »veljujoiJi častnik. Gauvain* pokaže proti vratom zapora. "Odprite!'' reče. Zapahi se odmaknejo, vrata se odpro, Gauvain stopi *v ječo. Vrata za njim se zapro. * * * V ječi stoji leščer!!«t, vrč z vodo, kos kruha in povoj slame. Ječa je bila izkljesana iz skalovja. Če bi jetnik prišel m misel, da bi zažgal slamo v ječi, tedaj ne bi zgorel, pač pa •>i se zadušil od dima. Skale ne bi mogle goreti, a slama bi povzročila dim, ki ne bi mogel nikjer odhajati. . . Ivo so se odprla vrata, je ■narkiz korakal po svojem za-x ru. Korakanje po zaporu je )odobn0 divjim zverem ,ki tuli v svojih gajbah neprestano hodijo semintja. Ko so zaječala vrata, je leščerba na zidu je jasno po- ce po CJeveiandu in oicoiict, da pridejo na Velikonoč kaj na obisk. Imam v zalogi prav. slabo vino in slabe smodke ter sploh vso slabo pijačo, posebno pa slalbo postrežbo, toda nič v truatu. Voščim vsem vesele velikonočne praznike I Se priporočam JOHN POSH, slovenski gostilničar, vogal E. 45th St in Hamilton. T m WS Konečno se pa markiz smeje in vzklikne: "Dbbro jutro, gospod. Mnogo let je že od tega, odkar sem vas zadnjič videl. Jako lepo od vas, ker ste me prišli obiskat. Hvala vam! Nič ibolj mi ne ugaja sedaj kot kratek razgovor, Zoprna mi postaja žc vsa stvar. Vaši prijatelji predolgo odlašajo. Vojno sodišče, preiskava, in vse take forma- t. vojaškimi kapami. Zdelo se t je. da to je oni voz, kate-1 litete, vse to krade samo čas. ca je Guechamp opazoval Jaz bi v tem slučaju* hitreje skozi daljnogled prejšno noč, Pravkar ko je solnce zahajalo. Nekaj mož je bilo na vozu, nekaj pa jih je stalo naokoli. Oči-vidno so bili zaposljeni, da fz-loze neko stvar z voza. Ta stvar je morala biti teška, in zdajpazdaj je zaropotala kot že lezo. Teško je bilo povedati, ,kšen namen je imela ta r. Zgledala je kot nekak pravokotnik. Plamen ognja je medtem zamrl, in vse je zginilo v temi. Gauvain pa je kljub temu zrl v temo m se vpraševal, kaj pomeni to ponočno razkladanje iz voza. Vojaki na planjavi so prižgali laterne, Gauvain se je oziral po njih, toda pogoditi še ni mogel, kaj je na vozu, in s čim imajo vojaki opraviti. Glasovi vojakov so prihajali do njegovih ušes, toda Gauvain ni mogel razločiti, kaj pomenijo ti glasovi. Ura je odbila dve, jPočasi koraka Gauvain proti odprtini, kakor človek, ki bi šel dva koraka naprej, toda ra-ie tri nazaj. Straže, ki so stale pri odprtini, s(> spoznale generalsko suknjo Gauvaina, so pre/entirale puške. Gauvain se poda v spodnjo dvorano v sjx>-dnjetu nadstropju. Dvorana je bila prirejena za stražnike. La-terna visi na zidnem oboku. Dajala je iSaš dovolj svetlobe, da nisi stopil na speče stražnike, ki' so čakali, kdaj pride vrsta na nje, da odidejo na stražo. Stražniki so spali v tej dvorani. |Xiekaj ur poprej so se bojevali za stolp. Sicer je bilo po sobani vse v neredu, toda možje so vseeno zaspali, ker ki bili trudni od boja. Ta dvorana je bila prizorišče groze. Tu se je pričel prvi napad. Tu so divjali, grmeli, rjoveli, škripali z zobmi, udarjali, ubijali, tu so umirali. Mnogo izmed njih je padlo na ista tla, ktier so sedaj spali. In slrffna, na kateri so ležali, je popila rt i ili kri. In sedaj, ko je bila bitka končana, so se njih sablje posušile, kri se je strdila, postopal. Doma sem tu. Ali ni to originalno? Nekdaj je bil neki kralj in kraljica; kralj je bil kralj, kraljica pa Francija. Kralju so odsekali glavo, kraljico pa So poročili z Robes-pierrjem. Ta gospod in kraljica sta imela hčerko, katero sta Miienovala giljotina, in zdi se mi, da se bom seznanil z njo jutri zjutraj. In ijako veseli me, kako sem vesel, da vas vidim. Po čemu ste prišli? Ali «0 vas povišali v službi? Ali bodete vi rabel? Ce ste pa prišli samo radi prijateljstva, sem pa jak0 ganjen. Gospod vi-komte, najbrž ne veste več, Ikaj je plemenitaš. Glejte, tu imate enega pred seboj, in to sem jaz. Poglejte me. Kaj ne, ali ni to čudno? Prosim vas, bodite tako dobri in vsedite se. Da, na tla. res je, ker v tem prostoru nimamo gugaluikov. Upam, da me ne bodete prisilili klicati: Svoboda, enakost in F ratstvo. To Je bil nekdaj moj prostor v mojem ^radu. Včasih smo mi gospodje kmete zapirali v to ječo, sedaj pa kmetje zapirajo gospode. In temu pravijo revolucija. Zdi se mi, da ml bo glava odsekana v šestintridesetih urah. Nič ne maram /a to. Toda če bi bili uljudni z menoj, bi mi poslali mojo tobakiro, kjer imam njuha nec. Nahaja se v drugem nadstropju, kjer si se tudi ti včasih igral, in kjer sem te zibal na kolenih. Gospod, povedati ,vam hočem eno stvar* vi se imenujete Gauvain, in kar se mi čudno zdi, plemenita kri jKilje po vaših žilah — pri Bogu! Take so okoliščine. Povedali mi bodete mogoče, da ni vaša krivda. Moja tudi ni. Pri Bogu, marsikdo postane zločinec, ne da bi se zavedal dejanja. V časih, kakor so današnji ne moremo biti odgovorni za vsa dejanja. Revolucija poVzroči,, da postane vsakdo zločinec. Vsi naši veliki zločinci so nedolžni. Naj pričnem nri tebi. Tikal te bom, vsaj veš da si moj sorodnik. Dovoli mi, da te občudujem. Da, občudujem dečka kot si ti, ki je vi-mte Gauvain, princ breton- jstiral, bil sem neumen dovolj, za- da sem to storil. Ah, zlodji! I Pokradli ste Franciji najboljše cvete, z njimi se dičite, in sedaj pravite, da imate revolucijo. Revolucija, ki mori, tihi ja. Ha, revolucija, 'jaz sem ujet. in tudi to je revolucija. Kralj je ulbit, države ni več. Pravite, da imate republiko. Ubijte kralje, nbijte plemeni taše. ubijte duhovne, koljite. uničujte, davite, poteptajte vse v prah: poderite prestole, razbijte oltarje, preženite Boga, plesajte na razvalinah. To je vaša zadeva. Vi ste izdajalci, lopovi., ne vis.te, kaj je udanost in žrtve. Govoril sem. Sedaj me pa giljotinirajte, gospod vi-komte. čast imam biti vaš naj-udanejši služabnik. No, govoril sem resnico. Kaj briga mene potem, ko sem mrtev 1" "Svobodni ste!" reče Gauvain. * In Gauvain stopi bližje markiza, si sleče svojo generalsko suknjo, ogrne Lantenaca z njo in. mu jo zapne. Lantenacu je suknja pristojala, bila sta oba enako visoke postave. "Ah, kaj počenjaš?" vpraša začudeni markiz. Dalje prihodnjič. « Soba se odda v najem za ene-Ufa ali dva. 6203 Carl ave (28") NAZNANILO. Vsem istim, ki iuiaj^ številke na obleko* uljudno naznanjam, da se redno dvigujejo vsak teden. Ob enem pa prosim vse iste. ki imajo številke, da redno prinašajo svoja odplačila. 'tla se uredi vse potrebno. Dalje naznanjam, da sem pričel zopet z novim klubom in kdor ž*li biti član, naj se oglasi v moji trgovini. JOSIP 6ODNIK, krojač :n trgovec. 6113 St. Clair ave. , Slovenka dobi takoj dobro službo. Znati , fsora nekoliko angleško. Vpraša se na 6113 St Clnir ave. -(29) Fantje se ' sprejmejo na hrano in stanovanje. 5920 Pwos*er ave Fant se sprejme na stanovanje in brano. 1153 F.. 6oth St.(2gi) Voščilo za Velikonoč! Želim vsem svojim prijateljem vesele velikonočne prai-mke. Prosim pa tudi vse, da m« pridejo obiskat v ponde-Ijek. ko se bodejo delili pirhi, kajti v nedeljo je gostilna zaprta. Se priporočam vsem starini in novim znancem. JOS. KOZELY, 4734 Hamilton Ave. » .iittš. .-i-, ^ Proti naravi. Če premišljujemo naš način življenja,' bodemo brez dvoma prišli do zaključka, da živimo proti naravi, ker uživamo več kot telo potrebuje, pijemo več kot je treba, rte spimo dovolj, J0 .... Otročji slamniki iz najboljše slame, lepo okinčani, vredni 75^ do $2.50, dobite sedaj pri meni od.............48^ do $125 Vse bluze iz najfinejšega blaga z visokim ovratnikom vredne $1.25, dobite sedaj pri meni po .................... .........48« in druge bluze, vredne od $1.75 do $3.50, dobite sedaj po.............79* Nadalje imam v zalogi vsakovrstne obleke za deklice, krstne obleke ,t - —, *-----— — žensko in otročjo . 98^ do $6.00 spodnjo ALI VI AU VASI PRIJATELJI TRPIJO HA SLABI KRVI Sl.rwl >*r«T-iki ptNiijo 827 »lučajev zdravljenih 527 »lučajev ozdratiieiiil). S pomočjo Oxyolina in »e-ruma. Pridite t nai urad in vam bodemo pokazali ta poročila in druga, ki v«« prepričajo. Dr. L L SIEGELSTDN, 30« * Torej, če bodete kaj potrebovali, ne pozabite da dobite pri meni vedno najboljše blago po vedno najnižji ceni. Za obilen obisk in podpiranje moje trgovine se Vam najtopleje priporočam Beno B. Leustig, 6424 S T. CLAIR AVE. blizu Addison ceste. r-K