93 Šolska knjižnica, Ljubljana, 31 (2022), 1/2, 93-94 V prispevku je orisa- na vloga in podoba kakovostne šolske knjižnice v izobra- ževalnem procesu s poudarkom na njenem sodelovanju pri razvoju gradnikov bralne pismenosti. Za vsak gradnik pa so predlagani tudi konkretni načini in področja, kjer se lah- ko knjižnica vključuje. Model šolske knjižni- ce je tako povezan s sedmimi smernicami za razvoj slovenskih šolskih knjižnic: dobri pogoji delovanja, kompetenten knjižni- čar, strategija razvoja, prisotnost v zavesti deležnikov, aktivnost in dostopnost, vključenost in integriranost ter nedvoumen in merljiv prispevek k znanju. Šolska knjižnica mora biti dinamična in kako- vostna, kajti gre za odprto informacijsko učno okolje, prizorišče s široko paleto virov, gradiv in informacij. Knjižnica mora biti vključena v pouk in preostalo delo in življenje na šoli, skratka –postati mora pomembna partnerica v izobraževalnem procesu, kajti mora nam služi- ti kot pomemben informacijski in učni prostor. V prispevku sta predstavljena dva modela ka- kovostne šolske knjižnice – Todd in Kuhlthau, 2005, ter Kovačević, Lasić-Lazić in Lovrinče- vić, 2004. Oba modela govorita o intelektualni in fizični infrastrukturi knjižnice ter rezulta- tih njenega dela (kadar knjižnica deluje kot dinamični agent učenja – informacijska, učna in oblikovalna komponenta) in vključevanju knjižnice (kam vse se knjižnica lahko vklju- či ter kaj vse lahko izvajamo v knjižnici). S šolsko knjižnico lahko sodelujejo profesorji pri pripravah pouka, pri uporabi različnih infor- macijskih virov, pri medpredmetnem pove- zovanju ter timskem delu. Knjižničar lahko sodeluje pri pouku, delavnicah, projektnih in kulturnih dnevih, pri šolskih projektih itd. V prispevku je zaslediti tudi idejo o pomemb- nosti kakovostne šolske knjižnice oz. dobro organiziranem in založenem knjižnem ko- tičku v igralnicah že v vrtcu, s čimer otroke spodbudimo za branje že v otroštvu (bralni zgled in obkroženost z bralnim gradivom). Kot negativen predznak lahko omenimo, da ugotovitve nakazujejo, da knjižnice v vrtcu večinoma vodijo vzgojiteljice, ki za to delo niso dovolj usposobljene in nimajo dovolj znanja (kakovostni in vsebinski kriteriji izbora besedil – leposlovje in informativna (poučna) literatura). Namen knjižnih kotičkov je namreč spodbujanje otrokovih dejavnosti, povezanih s knjigo, izbor kakovostnega gradiva pa je pri tem nepogrešljiv. Šolska knjižnica ima pomembno vlogo pri razvoju tistih gradnikov bralne pismenosti, ki so najbolj neposredno povezani z gradivom in viri ter delom z informacijami – motiviranost za branje (branje je prijetna in koristna aktiv- nost), razumevanje koncepta bralnega gradiva, razumevanje besedil (razumevanje in uporaba prebranega) ter kritično branje. Vsekakor je treba poudariti etičnost pri uporabi gradiva in informacij kot najsrčnejše vodilo in tudi merilo kompetentnega knjižničarja. Za kakovostno knjižnico so v prispevku iz- postavljena izhodišča, kot so npr. izboljšanje Helena Srnec Vloga šolske knjižnice pri razvoju gradnikov bralne pismenosti 94 S KNJIŽNIH POLIC Nada Nedeljko : Pozitivna psihologija za vrtce, šole in starše sodelovanja med strokovnimi delavci, promo- cija šolske knjižnice (znotraj šole in zunanja), ozaveščanje o pomenu in vlogi bibliotekarske stroke, razjasnitev zakonodajnega okvira zaposlovanja, okrepitev možnosti strokovne- ga izpopolnjevanja, izboljšanje prostorske in materialne možnosti knjižnic, vključevanje knjižnice v življenje na šoli, kakovostne, pogo- stejše in raznovrstnejše knjižnične dejavnosti ter oblikovanje strategije svojega razvoja v vzgojno-izobraževalnem zavodu. Dobri pogoji delovanja (financiranje, ustrez- nost prostorov), kompetenten knjižničar, strategija razvoja, prisotnost šolske knjižnice v zavesti vseh deležnikov (pomembnost, nepo- grešljivost), aktivnost in dostopnost, vključe- nost in integriranost v pouk so nedvoumni in nujni dejavniki, da bo šolska knjižnica postala kakovosten in nepogrešljivi del izobraževanja in življenja na šoli. Poskrbimo, da bo šolska knjižnica resničen zgled in priložnost za učenje razvrščanja in kategoriziranja virov in informacij, pri tem pa nas naj vodi osnutek modela kakovostne šolske knjižnice v slovenskem prostoru. Mag. Nada Nedeljko Pozitivna psihologija za vrtce, šole in starše Širitev pandemije covida-19 je močno posegla v življenje in delo družin, vrtcev in šol. Poseglo je v živ- ljenje slehernega po- sameznika. V mislih imam predvsem pred- šolskega otroka in učenca, kot še posebej ranljiva v teh drugač- nih in nepričakovanih časih. Doživljata spre- membe v družini, do staršev in sorojencev in od njih, doživljata spremembe v vrtcu in šoli, do vzgojiteljev, učiteljev ter sovrstni- kov in od njih. Spremembe so se za vse nas zgodile nepričakovano in v trenutku. Hitrost sprememb mi zastavlja vprašanja: Kako smo odrasli pripravljeni na hitre in nepričakovane spremembe? Kako odrasli pripravljamo otroke in učence na svet hitrih sprememb, na čas, ki si ga danes težko predstavljamo? Kakšno popot- nico dajemo otrokom in mladim? Brskala sem po literaturi in pritegnil me je naslov knjige Pozitivna psihologija za vrtce, šole in starše (2021) v kateri avtor dr. Kristjan Musek Lešnik podaja preproste rešitve na za- stavljena vprašanja. Tudi sam se opira na vpra- šanje: Kakšna bosta vrtec in šola po koroni? Prva senzibilizacija bralca za branje knjige so zapisi misli zanj pomembnih ljudi. Sama sem med zapisanimi izbrala misel Theodorja Ro- osevelta: Otrokom ni mar, koliko veste, dokler ne vedo, koliko vam je mar zanje – ter o njej razmišljala kar nekaj časa. V nadaljevanju knjiga razkriva pomen pozitiv- ne psihologije in pozitivne edukacije v vrtcih in šolah, kako lahko prispevata h kakovosti živ- ljenja v vrtcih in šolah ter kje začeti z njima in kdaj. Izpostavlja pomen prizadevanja odraslih za vzpostavitev spodbudnega (učnega) okolja, v katerem bodo otroci in učenci lahko razvi- jali življenjske veščine, ki so temelj notranjega Vir: Musek Lešnik, K. (2021). Pozitivna psihologija za vrtce, šole in starše. Ljubljana: Mladinska knjiga.