Dopisi in novice. — Iz Železnikov, 23. maicija. Od 1. 1855., tedaj 25. leto, ukvarjam se že se šolskim podukom, pa dozdaj mi še nobenkrat niso šolarji uzrokovali tega, kot letos. Napravili so kar hipoma v sredi posta sebi in meni — nepričakovane počitnice. Un petek (14. t. m.) zapazil sera, da manjka kar naenkrat več otrok v šoli. Na vprašanje, kje da so, odgovorilo se mi je: »Bolni so; ošpice imajo!« Naslednji dan je bila šola še dokaj bolj »jasna«. V nedeljo (16. t. m.) pak me pokliče gosp. župan, ter pravi: »Eavno je bil gosp. zdravnik tu, in mi je naznanil, da je nad 50 otrok na ošpicah bolnih. Da bolezen tedaj, ki je zelo nalezljiva, ne bo posegala še dalje, je neobhodno potrebno, da šolski uk tako dolgo prestaue, da se zdravstvene razmere zboljšajo. Uk naj toraj preneha!« In tako imamo od 17. t. m. šolo zaperto. Otrok je bolnih od 50—60; v nekaterih hišah po 2, 3; v eni hiši v Zgor. Železnikih je ležalo uni teden celo 10 bolničkov. Bolezen nastopi s prieetka prav zelo hudo, tako da otroci celo bledejo. Sila sicer kmal odjenja; vender pa morajo otroci dalj časa ostati v topli sobi, ker jim je vsako prehlajenje zelo nevarno. Upal sem, da nam stnert ne bo otrok ugrabila; pa goljufalo me je. Sinoč smo pokopali malo učeukico I. razreda; danes leži že zopet druga (iz II. razreda) na mertvaškem odru. Da stariši z žalnim sercem vidijo mreti otroke, o katerih so upali, da jih bodo že kmal mogli rabiti za kak mal pose), je naravska stvar. Kdor pa je tako srečen, da nedolžen zapusti svet, zlasti naše žalostne čase, ko skor do malega vse drug drugemu grenl življenje in si nasprotuje, naj takim srečnim nihče ne zavida nebeti, marveč naj reče: Blagor jim! -— Naj dodam tudi še to, da bi bil zadnji petek kmal tudi zopet en fantek vtonil. Majhno je bil š~ živ, ko so ga zvlekli iz vode, Nesreča res nikoli ne praznuje. — Pozdravljeni! Joi. Levižnik. — Iz Vojnika. Celjsko učiteljsko društvo je iinelo dai 6. marcija t. 1. svojo tretjo mesečno zborovanje. Navzočih je bilo 25 udov. Gosp. predsednik omeni vabila ptujskega učiteljskega društva, k svečanosti njegoveg.i lOletnega obstojenja. Ker se te svečHiiosti nihče ne more udeležiti, izreče se omenjenemu društvu po telegnifičnem potu srčeii, kolegialen pozdrav. Dalje se je vprasalo, kako bode naše draštvo prvi decenij obstojenja novih šolskih postav praznovalo. V zadnji (fcb.) seji predložil je gosp. Weiss, — kar je pa v mojem poročilu po iiiikijučbi izostalo, — da naj dništvo spodobno obhaja prvo lOletnico obstanka novili šolskih postav. Ker se pa tedaj irj moglo priti k sklepu, oddala se je vsa fci reč društvenemu vodstvj, da v prihodnji (marc.) seji o tem poroča. Društver.i prec'seiJ-::k poroča toraj daius, da naj bi se napravil slovesen izlet v bljižnji Laški trg. Zbor se v vsem diagem z gosp. poroeavalcem vjema, le kraj (Laški trg) zdi se mu iz raznih uzrokov za takov izlet neprimeren. Zato stavi gosp. Miklavec proti-predlog, da naj se izlet v bljižnji, prijazni Vo.jnik napravi. Pri glasovanju se ta predlog z veliko večino glasov sprejme. — Izlet se bode napravil meseca maja in ako mogoče 14. S'. okrajni šolski svet se bode toraj poprosil, da naj šolski dan 14. maja preloži na četertek 15. maja. Za priprave in urcdbo vsega za izlet potrebnega, izvoli se odsek peterih udov (g. g. Bobisut, Weiss, Bupnik, Brezovnik in Petriček) in ima pri prihodnjem zboru o tem poroeati. Na dncvnem redu je obravnava zgodovinske slike »Stari Slovani«. Eeferent gosp. Brezovnik onieni v uvodu, da, če je vže potrebno, da se po pregovoru »Nosce te ipsum« (spoznavaj sauiega sebe) vsak, kolikor mogoče natanko pozna sebe, je tudi jako potrebno, da se vsak kolikor mogoče seznani z zgodovino svojega naroda, kajti le, ako to poznamo, razširila se bo med nami bratovska ljubezen, sloga in vzajemnost, koja nam je tolikanj potrebna. Pa tudi štajerski normali učni načrti velevajo na strani 127., da ima ljudska šola med drugim tudi ta nalog »die Schiiler mit Begeisterung fiir die Nation heranzubildenc. Te dve ideji, pravi gosp. ref., vodili ste ga tudi pn izdelovanju njegove slike, kojo nam hoče sedaj predstavl.jati. Celo sliko nam je gosp. ref. prednašal v oddelkih, iz kojih se je sledeča, sproti na tablo pisana dispozicija razvila: 1) Njih prihod v naše kraje; 2) njih prejšnja dumovina; 3) njih plemeni; 4) njih jezik; 5) njih lastnosti; 6) njih prebivališče; 7) njih družinsko življenje; (zadruga, starešina, župan); 8) njih obleka; 9) njih delo; 10) njih pijača; 11) njih narodni zbor; njih vojska (bran); 13) njih otroci; 14) njih zabava; 15) njih značaj (dobre in slabe lastnosti); 16) njih vera (bogovi) [Beli bog, Črni bog], Svantovid (kres) Eadegost, Kurent (pustni večeri), Morana (mora, morska noga), Veles, (hostni mož, povodni mož), Vile, Baba, (babo žagati); 17) njih sovražniki; 18) njih število. Že iz tega osnutka se razvidi, kako obširna, in vse strani javnega in družbinega življenja naših slovanskih preddedov obsezajoča je bila ta slika. Vedel je gosp. ref. obelodaniti nam povsod zanimive strani tako, da smo do konca z največjo pazljivostjo sledili njegovim razpravam, da-si je bilo razlaganje slike dolgo (za dve uri) namenjeno. Veselilo nas je tudi, kako je gosp. ref. nam pokazal pot, da otroci vse staroslovanske navade in šege sami najdejo. Tudi morala, koja si učenci s pomočjo učiteljevo na konci obravnavane slike izpeljajo, se nam je jako dopala. Ees mnogo, mnogo koristnih naukov se da iz življenja starih Slovanov izerpiti. Omenim tukaj le njih veliko ljubezen do tnilega maternega jezika in domovine in pa njih priprostost in treznost. Pa turli slabih navad, kakor so nesloga, sebičnost, nesnažnost i. dr.. kterih se nam je skerbno izogibati, nij gosp. ref. pozabil. Vse to da se, kakor nam je bilo pokazano, lehko v mnogoverstne naloge in spisje porabiti. In resnico je govoril gosp. predsednik ko je, zahvalivši se gosp. Brezovniku za njegovo marljivost, izrekel, da, ko bi se vsi slov. učitelji tako marljivo pripravljali in po takem načinu zgodovino prednašali, bi bili mi veliko dalje in na boljšem, kot smo pa v resnici. Mi pristavljamo le še željo, da bi gosp. Brezovnik še večkrat kaj enacega prednašal. II koncu moram še omeniti, da je tudi to naredilo jako ugoden utis na poslu.šalce, da se je cela slika predstavljala v čistem slovniškem jeziku, koji edini nar. učitelju pristoja, ne pa, kakor se sicer mora tako gosto slišati — vkrajnem dialektu. Ivane JPetriček. — Iz seje