fcr L * -
28
Tako po Hrvaški kot Sloveniji so doiine, o katerili se ie maio siiši. To posebno veija za tiste, ki jili je zgodovinska usoda potisnila no obrobja novih držav, v katerih niso innele dovolj moči, do bi si izborile položaj, zarodi katerega so bile nekoč perspektivne. Eno tokih je tudi dolina zgornje Kolpe in Čabronke, po kateri je nekoč vrvelo od življenja in načrtov, šele zadnjo leto po znova odkriva svoje naravno bogastvo in kulturno izročilo. Nima več veliko prebivalcev, a vendar so med njimi ostale številne družine s priimki, ki so tu že več kot pet stoletij. Tudi Čopovi so v krajih okoli romarske Svete Gore nad dolino že stoletja. Njihov priimek je zapisan v prvem urbarju teh krajev Iz leta 1498, ko je tudi območje na desnem bregu doline pripadalo kočevskemu gospostvu. Na Kranjskem se priimek omenja že mnogo prej. Nosilci priimka so bili kmetje, župani, duhovniki, kovači v železarni Zrinjskih v Čabru, vsaj od 18. stoletja naprej tudi trgovci - trgovci z j lesom iz domačih krajev, z vinom, koruzo in pšenico iz osrednje Hrvaške, industrijsko robo in prehrombnimi izdelki iz Kranjske. Za trgovske karavane je bilo območje dolgo stoletja prehodno proti Kranjski, Kvornerju, Kočevski in osrednji Hrvaški. V okolici Svete Gore so se križale poti in menjavali tovori, V drugi polovici 18. stoletja so začeli po dolini Kolpe povezovati ceste. Od takrat obstojajo tudi prvi dokumenti o nakupih posesti Čopovih v dolini, o poroki z najbogatejšo nevesto v dolini - Lenko Kvaternik iz IVIandlov, o funkciji vaškega sodnika, ki jo je opravljal Ivan Čop v prvi polovici 19. stoletja v Plešcih ... Gradnjo južne železnice je bilo velik izziv tudi za tamkajšnje trgovce, tudi za Ivana. Gradnjo se je končevala, ko je izbruhnila velika epidemijo kolere, ki je odnesla številna življenja. In družina se je vrnila v dolino, l<er nI manjkalo čiste vode, ter si leta 1856 začelo v okolici z lesenimi In molim številom polzidanih stavb graditi veliko In bogato Poičovo šišo, kot jI pravijo v domačem govoru, Skupaj s kamnitim skednjem so jo gradili najboljši mojstri Iz Primorja,
Tudi zaradi straiiu pred i<oiero je zgradba dobiia gosposi<o nadstropje s icamnitim straniščem in sobami na podstrehi!, i<jer je živeia družina iočeno od drugiln. A vendar so zadržali izročilo tuicojšnje arhiteidure tistega obdobja - razmerja, materiale, razpored prostorov. Leta so minevalo, Čopovi so obdržali pomemben položaj v ol<olju, l<i se je vso drugo polovico 19. stoletja Intenzivno razvijalo In nI kaj prida čutilo meje dveh delov monarhije. Prišli sto nevesti Iz Postojne In Kočevja, ul<varjall so se s trgovino In gostilno, turizmom, dogradili so hišo z novim salonom. Skoraj 50 let so bili gibalo turističnega razvoja v dolini. Obiskovali so tuje kraje - od Benetk do Lurda, Trsta, Ljubljane, Zagreba, Dunaja. Otroci so se šolali v hrvaških, slovenskih in nemških šolah. Konec 19. stoletja so se začele krize, ljudje so odhajali na delo v tujino, marsikdo je tam tudi ostal. Gospodar je v časih najhujše krize in izseljevanja v knjigo zapisal: »Sem Čop, trgovec po poklicu, in Plešce so mojo domovina...«
Med prvo in drugo svetovno vojno je naslednjo generacija veliko vlagalo v turistični razvoj, sadili so sodno drevesa, promovirali dolino ter gosposko in intelektualno okolje, ki ga je hišo z opremo, knjižnico, razgledanima gospodarjema, dobro kuhinjo in lepotami okolice ponujalo tudi petičním gostom. Nesreča gospodarja pred vojno In svetovna vojna sto prekinili razvoj, ne samo družine, temveč krajev na obeh straneh meje. Večino vasi je bila požganih In marsikdo je Izgubil življenje v taboriščih. Veliko hiš se je j zapustilo in njivzaraslo,
*
, ft
I
Odselili sta se zadnji potomid, a ljubezni do donnovine nista izgubili.
Novo perspelctivo je Palčava hiša začelo dobivati z generacijo nnladih naslednil<ov, ki so v njej odl<rili sl<rite zoldode prednikov. Družina Smole iz Ljubljane je hišo korokza korokonn obnovila, s posluhonn za pod plastmi beiežo in prahu odkrite ostanke drobnih dragocenosti iz življenja njenih prebivalcev. In jo leta 2006 kot kulturni spomenik, vpisan v register Republike Hrvaške, In prvo zasebno etnološko zbirko odprla za javnost. V njej nI predstavljeno le življenjsko okolje prebivalcev hiše In doline v zadnjih stoletjih, temveč tudi njena kulturna dediščina, ki je stoletja povezovala ljudi na obeh straneh meje. IVled njo Imajo posebno mesto domači govori In glasba dlatonične harmonike. Zgodba se nadaljuje z organizacijo narečnih prireditev in pohodov, na katerih promovirajo skupno kulturno dediščino doline, s snemanjem dokumentarnih filmov, z etnološkimi tabori in delavnicami za mlade, s strokovnim raziskovanjem snovne in nesnovne, žive dediščine obeh strani doline. Prav govori ob Čabranki in zgornji Kolpi so bili po njihovi prijavi leta 2010 kot ptvo narečno enoto uvrščeni v katolog žive dediščine Republike Slovenije po konvenciji UNESCO. Želijo si, do bodo govori uvrščeni tudi v register nematerialne dediščine Republike Hrvoške in da bi ohranjeno skupna kulturna dediščina Slovencev in Hrvatov postalo ena od perspektiv prihodnjega razvoja doline Petro Kiepco.
Vsi projekti Etnološke zbirke Palčava šišo vsa leto potekajo s sodelovanjem domačinov z obeh strani meje In s pomočjo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu In po svetu, mesta Čabar, občine Osllnica In drugih donatorjev,
■m


Na Hervatske strane^ koker je v Slovenije so dalinç^ od kireh sç hedu mano vej. Tu pasibnu vçla za testç ku jeh jç povjesna sudbina pohniua na uobrubja noveh držaf^ f kireh nejso jemejlç duoste mači^ dç be se p'rsk'rbejlç položaj, k jen jç koda dajou upejni v duobru ževlfjni. Ana od takeh jç tude dalina Cobrankç je zgumç Koupç, pa kire jç koda gamiejuo uod ieviçjna je planof, a kumaj zajdnç lejta spit uotkriva svaji naravnu bagatstvo je kulturno ostafščino.
V daline nej vçé duaste ledi, al jç sçglih med nime uostauo duoste ďržin s prezimenme je jeminme, ke so Ijçte vçè drçl ko pitstu lejt. Tude Čuopovi so f kraj eh uokule shadišča Svite Gare nad dálino vçè stu lejt. Nihu prezimçjçzapisanuvp'rvemo urbarje teh krajofuod 1498. (hiladoštirstu devidçsit je uosmega) lejta, ke jç tude krçj na disne strane dalinç p'rpadou pod kačivsko gaspaščijo. Na Krajnsken sç tu prezimç spomina $ç duoste prejk. Čuope so ble kmite, žepane, gaspude, kavače f železarne Zrinskeh f Čobre, a najmojn uod uosnajstega stulejtja naprej tude ťrgufce. T'rgufce z lejson z damačeh krajof, z vinon, karuzo, je èçnico s srejdne H'rvatske, z's industrijsko rubo je živçžon s Krajnskega. Mçd dva rata jç naslejdna generacija duaste vuagaua v turističke rezvitok, sadile so sadnu drejvjç, promovirale dálino je gaspudsku, je âkuolano

okolico, ke JO jç šiša z opremo, knižnico, naprejđneme gaspadarjame, đuabro kuhno je lepuato okolicç panujaua tuđe bogaten goston. Nesriča ke SÇ jç p'rpçtiua gaspadarje prçd raton, je sam svetske rat so fstavle rezvitok, ne samu d'ržinf, nego tude ceuga kraja na uobodvçjeh stranah mejç. Najvfč sjeu jç buo pažganeh je duaste ledi jç ževlfjna pestiuo v logorjeh. Duoste šiš sç jç zapestiu jç nif zarastao. Uodsçlile so sç zajdni potomke, a lubejzne do damavinç nejso zgebile.
Novo prilko jç Palčava šiša začiua dabivat z generacijo muadeh naslejdnekof, ke so vajne uotkrile skritu buagu svajeh prejtkof. D'ržina Smole z's Leblanç jç šišo karak za karakon uobnaviua, pad prahon je pad beliuon uotkriua m'jhne dragocejnoste z's ievlçjna nijeh stanarjof, je 2006. lejta, ko kulturne spomenik zapisan v register Republikç H'rvaskç je p'rvo privatno etnološko zbirko na H'rvaskçn, uotp'rua javnoste. Vajne nejso prçdstavlçnç samu ievlçjnskç navade ledi v šiše je daline v zajdneh vçë stu lejt. Pretstavlçna je tude kulturna uostafóčina dalinç, ke jç dougu paveživaua narod na uobodvçjeh straneh mejç. V njçmo imajo pasibnu mejstu damači govore je muzika na dijatoničneh h'rmunkah -frajtonarcah.
u Hrvatskoj, kao i u Sloveniji, postoje doiine o kojima se rijetko kad čuje. Pogotovo to vrijedi za one koje je povijesni usud gurnuo na rub novili država u kojinna nisu iznošie snage da se izbore za poiožaj koji inn je nekoć pružao perspektivu. Jedna je od takvili i dolina Gornje Kupe i Čabranke, gdje je nekoć sve vrvjelo od života i planova, a koja tek posljednjih godina nanovo otkriva svoje prirodno bogatstvo i kulturnu tradiciju.
Nema više puno stanovnika, a među njima su ostale mnoge obitelji s prezimenima koja su na tom području potvrđena više od pet stoljeća. I Čopovi su u krajevima oko hodočasničke Svete Gore već stoljećima. Njihovo je prezime zabilježeno u prvom urbaru ovih krajeva, onome Iz 1498. godine, kad je I područje na desnoj obali doline pripadalo kočevskoj gospoštiji. U Kranjskoj se prezime spominje još mnogo ranije. Nosioci prezimena bili su kmetovi, župani, duhovnici, kovači u željezari Zrinskih u Čabru, a najkasnije od 18. stoljeća nadalje I trgovci drvom Iz zavičaja, vinom, kukuruzom I pšenicom Iz središnje Hrvatske, Industrijskom robom I prehrambenim proizvodima iz Kranjske.
Za trgovačke je karavane ovo područje kroz mnoga stoljeća bilo prijelaz za Kranjsku, Kvarner, kočevski kraj i središnju Hrvatsku. Kroj Svete Gore križali su se putovi i razmjenjivala roba.
U drugoj polovici 18. stoljeća započelo je povezivanje doline Kupe cestama. Od tada postoje i prvi dokumenti o Čopovim kupnjama imanja u dolini, o ženidbi s najbogatijom udavačom u dolini - Lenkom Kvaternik iz Mondia, o funkciji seoskoga suca koju je obavljao Ivan Čop u prvoj polovici 19. stoljeća u Plešcima i dr. Gradnjo južne željeznice bila je velik izazov i za ondašnje trgovce, pa tako i za Ivana. Kod je gradnjo završavalo, izbila je velika epidemija kolere koja je odnijela mnogo života. Obitelj se vratila natrag u dolinu, gdje nije manjkalo čiste vode, pa je 1856. godine između drvenih i malobrojnih zidanih zgrada započela gradnju velike i bogate kuće, koju mještani zovu Palčava šiša I koju su zajedno s kamenom gospodarskom zgradom gradili najbolji primorski majstori.
I zbog straha od kolere, zgrada je dobila gospodski kat s kamenim (zidanim) zahiodom i sobama u potkroviju, na kojem je obiteij živjeia odvojeno od ostoiihi. Za gradnje kuće, zadržana je ondašnja arhitekturna tradicija - gabariti, moterijaii, raspored prostorija. Proiaziie su godine, a Čopovi su zodržaii važno mjesto u zajednici koja se kroz cijeiu drugu poiovicu 19. stoijećo intenzivno razvijoia i nije jako osjećalo posljedice bivanja no granici dvaju dijelova monarhije. U tom su razdoblju došle nevjeste iz Postojne i Kočevja. Razvijali su se trgovina, gostionica i turizam. Dogradili su novi salon u kući. Gotovo pedeset godina bili su pokretač razvoja turizma u dolini. Putovali su u inozemstvo, od Venecije do Lurda, Trsta, Ljubljane, Zagreba, Beča. Djeca su im se školovala u hrvatskim, slovenskim i njemačkim školama. Potkraj 19, stoljeća počele su krize, ljudi su odlazili raditi u tuđinu, mnogi su tamo i ostajali. Gospodar je u trenutku najveće krize i iseljavanja, u knjigu zapisao: »Ja sam Čop, trgovac po zvanju, a Plešce su moja domovina...« U međuraću, sljedeća je generacija mnogo ulagala u razvoj turizma, sadili su voćke, promovirali dolinu, a obrazovani su vlasnici širili gospodarsko i intelektualno ozračje iz kuće koja je svoju opremu, knjižnicu, dobru kuhinju i ljepote okolice nudila i imućnijim gostima. Nesreća vlasnika pred rat i svjetski rat prekinuli su razvoj, ne samo obitelji, nego i krajeva s obje strane granice. Većina sela bila je spaljena, a mnogi su izgubili život u logorima. Mnoge su kuće napuštene, mnogo njiva zaraslo je u korov. Posljednji su potomci odselili, no ljubav spram domovine nisu izgubili.
Novu je perspektivu Palčava hiša / šiša stei<la s novom generacijom miođiin nasijednii<a koji su u njoj otkriii skrivena biaga predaka. Obitelj Smoie iz Ljubijane kuću je obnoviia korak po korak, sa siuhiom za otkrivene sitne dragocjenosti iz života njenili stanovnika skrivenihi pod siojevima zaborava i prašine, te je 2006. godine otvoriio javnosti kao kuiturni spomenik upisan u Registar Repubiike Hrvatske i kao prva privatna etnoioška zbirka. U njoj nije predstavijen samo životni okoiiš stanovnika kuće i doiine zadnjihi stoljeća, već i njeno kuiturna baština koja je stoijećima povezlvaio ijude s obje strane granice. Posebno mjesto imaju mjesni govori i giozba na dijatonskoj hiarmonici.
Povijest se nastavijo kroz organizaciju dijaiektainihi priredbi i događaja kroz koje se promovira zajednička kuiturna baština doiine, kroz snimanje dokumentarnihi fiimova, organizaciju etnoioškihi iogorovanja i radionico za miade, te kroz stručna proučavanja materijaine i nematerijalne - žive baštine s obje strane doiine. Upravo su govori oko Čabranke i Gornje Kupe, nakon prijave godine 2010. I u okviru konvencije UNESCO-a, biii kao prvo narječna jedinica uvršteni u kataiog žive baštine Repubiike Siovenije. Namjera je I želja da se ti govori uvrste I u Registar nematerijalne baštine Repubiike iHrvotske, tako da bi očuvana zajednička kuiturna baština Siovenaco i iHrvota postaia jedna od perspektiva budućega razvoja doiine Petra Kiepca.
Svi projekti Etnoioške zbirke Poičovo šiša svihi se ovihi godina odvijaju uz učešće mještana s obje strane granice, te uz pomoć Viodinoga Ureda Republike Siovenije ZO Siovence preko granice i u svijetu. Grada Čabra, Općine Osiinico i drugihi donatora.
Il Id
IlilBI
The Čop family name is present in the area around Sveta Gora for more than SOO years. Their house in Plešce village, in the Čabranka valley, called "Palčava šiša" is a memorial of local Croatian, Slovene and German culture cohabitation. It was opened for public in year 2006 - then as the first ethnological collection in Croatia. Countryside house firom 1856, restored by Slovene ancestors of the family - active also in other cultural heritage research, preservation and presentation projects, is cultural monument on the border between Croatia and Slovenia.
The house exhibition presents mid 19th century living environment in the rich countryside house and living manners and culture of the Čabranka valley residents. The former land owner's economy is still evident in preserved mid 19th century shop, vaulted ground floor rooms with guest house and tourism presentation, nice decorated drawing and dining room with restored interior decorations and stove, an old office and bedrooms on the first floor. There are rich library and a collection of old documents in the house, an ethnographic collection in the garret and on the bam -presenting local crafts. It has large vaulted wine trade cellars. Bam built firom stone in the same year as the house stays in the yard. The house is completely furnished with original fiimiture and other objects. You can hear accordion folk music, which was played for a century in the "Palčava šiša" guesthouse for dance, dialect talked by local people in this part of Croatia and Slovenia, and old gramophone music, played between the two World Wars in the drawing room. You can taste some of their home specialties. From "Palčava šiša" you can follow nicely arranged circle paths and discover village, natural environment and local history. You can choose an old pilgrim path to Sveta Gora hUl, trekking routs with nice views to Požarnica, Ramenski hrib or Okrivje villages or via Požamica and Podstene to Zamost. Beside old settlements remaining you will discover old water mills, wood saws and black smith buildings along to Gerovčica spring, Peter Klepec legend, neighbor village Osilnica with high mountain picks on the Slovenian side of the valley. Čabar iron-work history and much more...
i

jgoSs
i I ill
5 s ž I
£ i #
liîl
\Uî
■s: s i
i If o
ili| ^ o (U 7
ilf s
il iî ; OT o IÍ5 g i
ili î|il
ill ■o C
ill
® ^
2 § S + "

(U tí
O
•1-1 •g

w
J tí
>U

Slovenski prispevek k županijski dediščini
Brošura je kot četrti zvezek izšla v okviru projekta Siovenski prispevek k županijski dediščini, katerega avtor je Siovenska informativna točka Si-T (s podporo Urada Viade RS za Siovence v zonnejslvu in po svetu), nosiici po Svet siovenske narodne nnonjšine IVIesta Reko, Svet siovenske narodne nnonjšine Prinnorsko-goranske županije in
Siovensko kulturno-prosvetno društvo Snežnik iz Lovrana. Monografske brošure noj bi z besedo in sliko na kratko predstavile nekatere ustvarjalce slovenskega rodu, pa tudi ustanove In poslopja, ki so zaradi svojega delovanja In obstoja zapisani v zgodovini Reke In okolice.
Slovenski doprinos županijskoj baštini
Ovo brošura izlazi kao četvrti svezak u okviru projekta Slovenski doprinos županijskoj baštini čiji je autor Slovenska infornnativna točko Si-T (uz potporu Ureda Vlade RS za Slovence u pograničnom području i u svijetu, o nositelji Vijeće slovenske nacionalne manjine Grada Rijeke, Vijeće slovenske nacionalne manjine Primorsko-goronske
županije i Slovensko kulturno-prosvjetno društvo «Snežnik» iz Lovrana. Cilj je ovih monografskih brošura riječju I slikom ukratko predstaviti neke stvaratelje slovenskoga rodo koji su svojim životom I djelom Izborili mjesto u povijesti Rijeke I okolice, te predstaviti pojedine ustanove kao i dio graditeljske baštine povezan s
određenom temom.
Vir in iiteratura/izvor i bibliografija: Arhiv Palčave šiše.
Kapelan, Ivan Tomac Idr: Gorski kotar. Fond knjige "Gorski kotar", Delnice, 1981., str. 1-1029.
Malnar, Slavko: Povijest čobarskog kraja. Matica Hrvatska Čabar, Čabar, 2007., str. 1-347.
Malnar, Slavko: Rječnik govora čobarskog kraja. Matica Hrvatska Čabar, Čabar, 2008., str. 1-447.
Malnar, Slavko: Prezimena u čobarskom kraju kroz stoljeća 1498.-1997., Matica Hrvatsko Čabar, Čabar, 2010., str. 1-289.
Prime, Jože: Okamnell mož In druge zgodbe Iz Zgornje Kolpske doline: od Babnega Polja In Prezida, prek Gerova, Čabra,
Osllnice, Kužija, Kostela, Fare do Dola In Predgroda, ČZD Kmečki glas. Ljubljeno, 1997, str.1-467.
Smole, Marko: Oblikovanje Ideje o »PalčavI šišl« Iz vasi Plešce na Hrvaškem kot etnološkem spomeniku. Zbornik
mednarodnega simpozija: Mesto In trg na meji/Grad I trg na granici, 9. vzporednice med slovensko In tirvaško etnologijo
/ 9. Hrvotsko-Slovenske etnološke paralele, SED, Ljubljana 2006, str. 95 - 107.
Smole, Marko: Palčavo šiša, stoljeće I pol obitelji Čop Iz pograničnog sela Plešce/Palčavo šiša, A Century and a Half of ttie Čop Family from ttie Border Village of Plešce, Etnološka Istraživanja, br. 11, godišnjak Etnografskog muzeja Zagreb, Zagreb 2006., str. 335-351.
Zailvala: Siavko Mainar, družina Smoie.
izid so omogočiii/Tisaic su omogućiii:
Urad Vlade Repubike Slovenije za Siovence v zamejstvu in po svetu/ Ured Vlade RS za Slovence u pograničnom području I u svijetu IVlesto Reka/Grad Rijeka Primorsko-goranska županija
M e ^
o ^ yi n o J
rr*-
O